Denar ne sme ostati
neizkoriščen
Za Bežigradom so organizacije združenega dela leta 1974 ustanovile posebno samouprav-no interesno skupnost za razvoj in financira-nje objektov družbenega standarda. Edinstve-
na institucija v Ljubljani in Sloveniji je z zdru-ževanjem sredstev organizacij združenega de-la omogočila bistveno hitrejši razvoj družbe-nega standarda za Bežigradom, zlasti na po-dročju telesne kulture, pri dejavnosti krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacij, pomemben pa je tudi prispevek za izgradnjo bežigrajskega družbenega centra.
Zvezni zakon o začasni prepovedi razpola-ganja z družbenimi sredstvi za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1981 in podoben republiški predpis pa sta praktično onemogočila vsakršno gradnjo in uresničevanje zastavljenega programa intere-sne skupnosti do leta 1985. Do danes pa se je zbralo 45 milijonov dinarjev. Razprava na predsedstvu je nedvoumno pokazala, da so to namensko zbrana sredstva v nepovratni obliki, ki jih zaradi zakonskih omejitev trenutno ni možno nameniti za prvotno predvideni pro-gram. To torej niso presežki, kakršni nastajajo v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Tega denarja združenemu delu torej ni treba vrniti, nedvomno pa irna združeno delo pravi-co da odloči, kako ga bomo porabili, da ne bo obležal kot mrtev kapital. Odločitev bodo sprejeli delegati interesne skupnosti za razvoj družbenega standarda.
Izvršni svet je ob pripravi poročila o stanju na tem področju razmišljal o usodi zbranih, vendar neporabljenih sredstev: združili bi jih v prednostno gospodarsko naložbo za Bežigra-dom. »To so sredstva gospodarstva, torej naj gospodarstvo samo pove, kako jih bo porabi-lo,« je dejal član predsedstva Boris Butina. »Sem za združevanje sredstev, vendar ne za politično, ampak gospodarsko. Naša odločitev
za tovamo računalnikov ali tovarno knjig bi bila že politična naložba. Ta denar je treba naložiti na gospodarski osnovi, kot povratna sredstva, saj govorimo o zares perspektivnih naložbah - če so perspektivne, jim denarja z obrestmi vred ne bo težko vrpiti.«
Člani predsedstva obč. konference SZDL so podprli stališča izvršnega sveta. V njih je tudi zapisano, naj bi prispevno stopnjo z novim letom znižali od 2,8 na 1% od akumulacije. Hkrati daje izvrSni svet pobudo temeljnim or-ganizacijam, naj znižani prispevek za 1,8 od-, stotka temeljne organizacije združuje za pre-dnostne gospodarske naložbe v obdobju 1983-85.