KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA kO .2)35,15 RADIO BREŽICE na «»,7 In 93,9 MH« Številka 95 Leto 4 ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Cena 240 SIT 11. december 2003 Naslednja številka bo izšla 23. decembra 2003. Miklavž v Jutranjki Sevnica - Če pišemo o sevniški Jutranjki, običajno pišemo o težavah, o morebitnem odpuščanju, o bonih namesto regresa in podobno. Tokrat bo zapis drugačen. V Jutranjki so namreč pripravili srečanje Miklavža z najmlajšimi potrošniki njihovih izdelkov. Prireditev take vrste je bila organizirana prvič in je doživela velik odmev v svojem okolju, zamislili so si jo zaposleni, pomagali pa so jim tudi zunanji sodelavci. Namenjena je bila predvsem otrokom z željo, da bi doživeli nekaj lepih trenutkov, da bi potešili njihovo radovednost in jim privabili nasmeh na obraz. Voditeljica programa je uvodoma povedala, da Jutranjka še vedno ustvarja oblačila za majhne in velike ter skrbi za njihovo dobro počutje. Se vedno je predana kakovostnim oblačilom po dostopnih ce-uah. Zadovoljstvo najmlajših je njihov izziv, zato vlaga v razvoj blagovne znamke “Jutranjka”. Potem so nastopile mažuretke društva Trg Sevnica (na fotografiji) Pod vodstvom Nataše Rus. To je bil njihov prvi javni nastop, ki je deloval sveže in je gledalce navdušil. Flavtiska Ana Jazbec je zaigrala skladbico, s katero je prispevala k stopnjevanju vzdušja ob pričakovanju Miklavža. Ko je sveti mož z angelčki končno prispel, je s seboj prinesel Vejik koš daril, ki jih je bilo potrebno še dopolniti, saj je bil odziv najmlajših kar malo presenečenje za organizatoije prireditve. J.K. Speedway v Krškem 4. septembra . Ljubljana - Mednarodna motociklistična zveza (F1M) in podjetje Benefit sports intemational (BSI), ki trži dirke svetovnega Prvenstva v speedwayu (Speedway Grand Prix), sta potrdila koledar dirk za sezono 2004. Na njem je tudi preizkušnja za VN Slovenje v Krškem, ki bo na sporedu 4. septembra. Najvišja nagrada zbornice Brebusu Krško - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Območna zbornica Posavje je podelila priznanja za urejenost okolja podjetij, za inovacije ter za dosežen gospodarski uspeh v minulem poslovnem letu, ki ga je prejel Integral Brebus Brežice. Podjetje ima več dejavnosti; avtobusnim prevozom in dvema servisoma tehničnih pregledov so dodali še prodajo avtomobilov. Direktor Jože Baškovič se vstopa v Evropsko unijo ne boji, nasprotno, pričakuje, da bo Slovenija po vzoru drugih držav uredila javni linijski promet, ki je v Evropi subvencioniran. Tudi pri nas je v načrtu, da bi se odvijal kot javna gospodarska služba in Baškovič pričakuje, da bodo pogoji za koncesionarje čim prej na mizi. ...na strani 4 Jože Baškovič ____________________________ Nuklearka bi lahko grela Ljubljano... Krško - Zaključuje se projekt plinifikacije Krško - Senovo - Brestanica z načrtom napeljave še za Podbočje in Kostanjevico. Strokovnjaki iz ljubljanske firme Eco Consulting, pri kateri je občina naročila študijo “Energetske zasnove”, pa imajo drugačne predloge. Poudarjajo, da bi za učinkovito rabo energije morali bolj izkoristiti tisto, kar že obstaja in gre v nič. Odpadna toplota iz nuklearke bi lahko menda ogrevala mesto velikosti Ljubljane. Pravijo, da bi Krško lahko ogrevali tudi z izrabo odpada iz čistilne naprave v Vipapu in sežigom lubja. V Kostanjevici bi se lahko greli z ostanki iz podjetja Lipa. Tam je še prašičja farma na Pristavi z obilo organskega odpada, ki se ga da izrabiti za toplotno energijo. Stroka zato predlaga, naj se zaradi omejenih zalog fosilnih goriv občina naravna v izrabo biomase. Ce se danes zdijo nekateri predlogi nesmiselni, je lahko jutri, če se bistveno spremeni geopolitična podoba sveta, vsaj dobro vedeti, na kaj lahko v krški občini računajo. Energetska zasnova je namreč kažipot za projekte prihodnosti in možnost, kako priti do nepovratnih sredstev. ...na strani 3 Papir prenese vse, Krško - Na tovarniškem dvorišču Vipapa je za približno 40 dni surovine za proizvodnjo celuloze. Na Štefanovo po Božiču poteče rok, v katerem naj bi vlada sindikatu in upravi (ter s tem lastniku) na papirju poslala svoje pogoje, pod katerimi bi v Krškem nadaljevali s proizvodnjo celuloze. Sindikat je sicer na seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) konec novembra slišal nekaj vladnih stališč, ampak kot predstavnik delavcev papirništva je mnenja, da morajo biti stvari tudi zapisane, ne le povedane. Papir je, odkar obstaja, glasnik dobrih in slabih novic, z njim se utemeljujejo zmage in porazi. Krško je “zmagalo” 1938, ko je Franc Bonač za svojo papirnico izbral sedanjo lokacijo, čeprav seje ogledoval tudi drugod. Kruh je dajala in daje mnogim družinam, sedanji večinski lastnik ČSOB (češka banka) se je izkazal z odgovornostjo do države Slovenije in izpolnjuje obljubo o tehnološki in ekološki sanaciji. Vipap ne Pred tremi dnevi so na svečanosti v Vipapu, ki so seje udeležili med mnogimi uglednimi gosti tudi češki, italijanski in avstrijski veleposlanik, simbolično predali namenu tri po obsegu sredstev “najmočnejše” letošnje investicije v skupni vrednosti 53 milijonov evrov. Vlado je zasto- pal državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarstvo Sašo Jevšnik; najvišji funkcionarji, ki so jih pričakovali v Krškem, pa bodo gotovo našli več časa “za teren” prihodnje leto, ko bodo državnozborske volitve. ...na strani 4 Se najvišji predstavniki države Vipapu namerno izogibajo? ENTER računalniška trgovina in servis CKŽ 58,KRŠKO tel.: 490 5677 Rebalans sprejeli in obljubili podporo SavaGlasu Brežice, Krško - Rebalans letošnjega proračuna sta potrdili obe občini. Proračunsko luknjo, do katere je prišlo v obeh občinah, ker niso bili realizirani nekateri načrtovani prihodki, bodo delno pokrili s kreditom. V razpravi so oboji svetnikov izrekli običajna opozorila, daje potrebno proračun načrtovati bolj previdno in realno. V Brežicah je Stane Ra-danovič v imenu petih strank, ki so “koalicija v opoziciji” v pobudi opozoril na težave naše medijske hiše, ko smo. pred časom v SavaGlasu opozorili, da se nam ob zatiskanju oči lokalnih skupnosti obetajo črni dnevi in morda po novem letu lokalni časopis SavaGlas ne bo več izhajal. V svoji pobudi, da se takoj pristopi k reševanju teh problemov, so pooblastili župana. Predlagajo mu, da vse posavske občine dosežejo pismo o nameri za podporo regionalnemu mediju in da se v proračunu za naslednje leto v ta namen predvidijo določena sredstva. Župan Vizjak je predlogu načelno pritrdil; strinja se, da bi bilo potrebno najti način in oblike sodelovanja ter medij podpreti skozi konkretne vsebine. ...na strani 2 in 3 ,.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE HOSlCE Posavski gospodarstveniki sko unijo ter zahodnoevropsko vojaško zavezništvo. Evropa ante portas - Evropa je pred vrati - in mi hitimo skoznje! Če bi sklepali po nedavnem odprtju mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, največjega ob južni meji oziroma hladnem ponedeljkovem vremenu, nam bo ta Evropa mrzla mati. Kot je samo dan zatem posavskim gospodarstvenikom povedal Jožko Čuk, predsednik slovenske gospodarske zbornice, se bomo ob tem srečevali tudi z velikimi spremembami vse od davščin in carin do elektronskega poslovanja, predvsem pa se bo močno povečala konkurenčnost. Tudi za naša podjetja! Posavje, ki predstavlja 3 do 4 odstotke slovenskega družbenega proizvoda, se namreč lahko prav tako ponaša z nekaterimi pomembnimi firmami; Čuk je med tistimi, ki so ustvarile Ilovarjeva in Rueh večje dobičke, omenil nuklearko, Terme Čatež, Vipap, Resis-tec in, zanimivo, celo Rudnik Senovo v zapiranju! Med hitro rastočimi je izdvojil TPV Brežice, Evrosad, l.H.S. in Gama Krško, med velikimi izvozniki pa Vipap, Lisco, Tanin, Kopitarno in Preis iz Sevnice ter Duropackiz Brestanice. Skoraj vse omenjen firme, pa še nekatere bi lahko pridali, so že v Evropi in zaradi majhnosti našega trga se bodo morale še bolj usmerjati na tuje, poslej na skupno evropsko tržišče. Posavje pa je že v Evropi na področju energetike, vse bolj pa tudi pri varčni rabi energije. Na pohodu je plinifikacija in v Krškem zastavljajo celo dokument o smotrni rabi energije. Veliko več pa bodo morali storiti za boljšo obveščenost občanov, ki jim je le malo mar za ekologijo. Pri domačem mesečniku Obzornik so denimo na nagradno vprašanje dobili le pet odgovorov. Uradnih podat- za dar kot dedek Mraz, marveč zato, ker zanje ne bi bilo ekonomično, saj bo daljinsko ogrevanje cenejše. V Evropo tudi s turizmom in znanjem Če posavsko območje sodi med največje elektroenergetske bazene v državi, to prav tako Velja za turistično dejavnost. V širšem prostoru za zdaj nekaj veljajo le Terme Čatež, saj so po število nočitev na drugem mestu v državi. Vse premalo prisotna pa je turistična ponudba Posavja kot celote. Skupni prospekti so že preteklost in vsaka občina, turistična društva in turistične zveze vsaka zase trošijo denar za svoje programe. Tudi na tem področju bi lahko veliko storila Matjaž Tomlje in Andrej Žičkar na pa bi bila tudi večnamenska dvorana, kije Brežice nimajo. Če ne bo hitre odločitve, pravi Martin Šoško, ravnatelj Ekonomske in trgovske šole, bo pri tej ustanovi, ki jo obiskuje 1100 dijakov Martin Šoško in študentov, zgrajena le telovadnica! In spet bo prirediteljem ostal na voljo le mrzel “balon”. V Evropi pa nimamo kaj iskati brez znanja. Posavsko pokrajino bodo, pravijo poznavalci, lahko izoblikovali izobraženi ljudje, šolani, med drugim na domačih visokih šolah. Tudi na povezanost občin v posavsko pokrajino jn neodvisne turistične organizacije. Očitno se ni obnesel Zavod za turizem s sedežem v Termah Čatež, kjer jim zaračunajo vsak sestanek in zato v zavodu menda že razmišljajo o preselitvi v občinsko središče. Prostora namreč ne manjka, saj se kar sama ponuja mestna hiša, ki je kljub oktobrskemu odprtju šele te dni dobila zadnje kozmetične popravke. Kaj si zdaj mislijo v Termah, kjer so se znebili mladega direktorja Andreja Šprajca, slednji je zdaj v kranjski Savi prvi človek pri povezovanju toplic Moravci, Radenci, Lendava in Ptuj! Nedvomno bodo panonska zdravilišča s tem postala konkurent Termam Čatež. Turizem pa so seveda predvsem prijazni ljudje, tudi Primož Rueh iz Brežic, ki je s svojimi lepo prenovil družinsko hišo, je pa tudi dober sosed Sonje Ilovar iz bližnje banke. Tako kot avtomobilski zanesenjak in poslovnež Matjaž Tomlje, saj je Cerk- Prenova mestne hiše'v Brežicah tem področju bi se zato morali Posavci bolj poenotiti, ne pa da vsak po svoje razmišljajo o študijskih središčih. V Brežicah denimo deluje redna višja strokovna šola s 380 študenti in pripravljajo se na ustanovitev visoke šole za trgovino in turizem. V Krškem na visoki šoli za me- brez sedeža v Posavju in brez svojih kadrov, torej le enota visoke šole, pomeni odliv denarja iz regije. Spomnimo - 380 študentov višje šole v Brežicah pomeni toliko bonov za njihovo prehrano, kar vnovčijo v naših gostiščih, pomeni 26 osebnih prejemkov za profesorje, ki jih tudi porabijo doma. Posrednih prednosti je še več in ne gre pozabiti, da ta denar pride v Posavje iz Ljubljane. Zelo ozko gledano je sreča, da bo tisti milijon evrov na račun sedanjega poslopja brežiške gimnazije frančiškanom plačala država. No, v resnici ga bomo poravnali vsi davkoplačevalci! Čisto resne tračarije Tisto, da imata vodilna člana liberalne demokracije v Brežicah in Krškem težave v zakonu in sta menda že izbrala novi življenjski družici, ni več novica. Manj znano je vendarle, da naj bi v Krškem za bodoče poslance kandidirali podžupanja Nuša Somrak, pa morebiti še enkrat Brane Janc, ki se premalo pojavlja v javnosti, in v imenu Sivih panterjev Niko Zi-bret, ki se ta čas vzpenja proti Kilimadžaru. Bo,v Afriki potrošil iztržek iz dobljene pravde z nekdanjim poslancem Hvalico? Okrog tovarne Vipap, ki je v nedeljo odprla vrata radovednežem, predvsem o proizvodnji celuloze, se plete marsikaj in neznank je vedno več. Nikakršen obisk predstavnikov države, vodij poslanskih skupin in celo odsotnost posavskih poslancev meče kaj čudno luč na napore tovarne, ki zaključuje naša naj večja ekološka vlaganja. Država pa nič in žalostnega izvršilnega direktorja Kettner-ja so v nedeljo lahko tolažili le trije posavski župani. Marsikaj seje zapletlo okrog Ane Žugič, ravnateljice osnovne šole v Podbočju, da ni bila potrjena za nov mandat. Čeprav naj bi jo na občini, kjer vladajo Franceti - Bogovič, Glinšek, Černelič, Pavlin, Kovačič in morda še kdo, menda podprli. V Brežicah pa občani in občinski delavci vedno bolj ugotavljajo, kako močno se pozna pogosta odsotnost župana Vizjaka. Vlado Podgoršek Sprejet rebalans krškega proračuna Brez korajže ni večjih investicij Krško - Pričakovanja o predvidenih prihodkih proračuna občine Krško za leto 2003 v višini dobrih 5 milijard SIT ne bodo realizirana. Izpadlo je 405 milijonov SIT prihodkov, zato so strokovne službe pripravile rebalans proračuna, ki so ga svetniki na novembrski seji potrdili. Ob dveh milijardah investicijskega dela proračuna je usklajevanje odhodkov z minusom na prihodkovni strani, ki predstavlja 7,5 odstotka celotnega proračuna, pričakovano opravilo. Največji izpad v višini 230 milijonov SIT izvira z naslova nadomestila za stavbno zemljišče, pričakovanega zaradi posegov v prostor z gradnjo avtoceste. Vendar je Zakon o graditvi objektov prinesel spremembe na tem področju in za avtoceste ta prispevek ukinja. Občina Krško je sprožila ustavno presojo v zvezi s tem, ker meni, daje kršeno načelo enakega obravnavanja občin, saj so pred novim Zakonom o graditvi objektov druge občine ta prispevek dobile, vendar od ustavnega sodišča ni nobenega odgovora. V občinsko blagajno letos ne bo prišlo predvidenih 57 milijonov SIT od prodaje Zdravstvenega doma Kostanjevica in za skoraj dve tretjini manjši je bil znesek, ki so ga od države pričakovali za prenovo šole Senovo. 42 milijonov SIT pa so morali vrniti Rudniku Senovo v zapiranju na podlagi sodne odločbe. Dokler seje na Senovem še rudarilo, je občina s posebnim odlokom rudnik letno bremenila s prispevkom za eksploatacijo. Na upravi Rudnika y zapiran- ju so se potem, ko se izkop ni več izvajal, temu uprli, zadeva je prišla na sodišče in občina je bila dolžna ta prispevek vrniti. Občina Krško se bo za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki zadolžila za 258 milijonov SIT, kar je za 35 milijonov manj od prvotno predvidenega obsega zadolževanja. Od tega je pogodba za 63 milijonov SIT kredita z EKO skladom za gradnjo vodovodov že podpisana, v teku pa je še postopek za najetje posojila v višini 195 milijonov SIT. Z zniževanjem postavk na odhodkovni strani proračuna sta od večjih projektov ostala nerealizirana le cesta Podlipa - Brestanica in železniški podhod “Čulk” v Spodnjem Starem Gradu, sicer pa rebalans ni povzročil vsebinskih sprememb začrtanega plana. Kar je letos izpadlo, je pravzaprav le preloženo, saj bo upoštevano v investicijskem delu proračuna za leto 2004, je poudaril župan Franci Bogovič. V razpravi svetnikov so bila izražena tradicionalna opozorila, daje potrebno proračun načrtovati bolj previdno in realno, županovo mnenje pa je, da prevelika plahost pri načrtovanju ni na mestu, saj se potem ničesar večjega ne naredi. Branka Demovšek Mejni prehod Obrežje odprt Obrežje - Predsednik slovenske vlade Anton Rop je 1. decembra slovesno predal namenu prvi in največji cestni mednarodni mejni prehod na prihodnji zunanji meji EU. Mejni prehod Obrežje je v celoti grajen po merilih EU, tako da bo na njem vzpostavljen schengenski varnostni sistem ter carinski, veterinarski, fitosanitarni in zdravstveni nadzor. Investitor gradnje je država oziroma Servis skupnih služb vlade, sredstva pa sta prispevala tudi EU v okviru prbgrama PHARE za objekta veterinarskega in fitosanitarnega pregleda ter DARS, saj je gradnja mejnega prehoda zajemala tudi štiripasovno avtocesto in nadvoz nad njo na območju prehoda. Celotna investicija na 22,4 ha površine z desetimi servisnimi objekti je ovrednotena na 7 milijard SIT. Ob objektih večjo površino pokrivajo štiri nadstrešnice za potniški in blagovni promet. Direktor Servisa skupnih služb Mitja Valič je poudaril, da je od podpisa prve izvajalske pogodbe minilo dobro leto. Prav zgrajen prehod pa je po njegovem prepričanju dokaz učinkovitosti državne uprave pri izvajanju najzahtevnejših inves- ticijskih objektov. Dosežke sta pozdravil?! tudi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Er-wan Fouere in premier Anton Rop. Slednji je poudaril, da ima schengenski projekt več razsežnosti in so z njim povezane številne nove naložbe in zaposlitve, ki bodo pomenile tudi razvojne spodbude. Gre za skupen projekt Slovenije in EU in vsem, ki tam delajo, zaželel uspešno delo v upanju, da bodo novi prostori in nova oprema še dodatna spodbuda. Prepričanje, da bomo v letu 2006 popolnoma usposobljeni za prevzem varovanja zunanje meje EU. Na svečanosti sta se v kulturnem programu predstavila Orkester Slovenske vojske in Folklorna skupina OŠ Artiče. Suzana Vahtarič Direktor Servisa skupnih služb vlade Mitja Valič, predsednik vlade mag. Anton Rop, veleposlanik Erwan Fuere in predsednik uprave DARSA mag. Janez Božič so mejni prehod predali namenu. nedžment ob delu študira 64 kandidatov in načrtujejo še visoki šoli za tehnično-oskrbo-valne sisteme ter logistiko. Svoj prostor pod soncem si hočejo izboriti tudi Sevničani. V skrajnem primeru bo vse odvisno od odločitev vlade in lobiranja, brez katerega ne gre niti v šolstvu. Predvsem pa ne gre pozabiti, da v Posavju nimamo dovolj svojih kadrov za visokošolske predavatelje in da je zato marsikatera visoka šola le pobožna želja. Vse drugo, šola Evropa ante portas Vedno bliže nam je schen-genska meja in že maja prihodnje leto bomo sprejeti v Evrop- kov za energetsko zasnovo pa ni poslala kostanjeviška šola, morda zato, ker je Adriaplin že odstopil od plinifikacije tega mesta. Firma tega seveda ni storila ljance, tudi Andreja Žičkarja, ki mu pomagajo na dirkališču Mobikrog, povabil na druženje v Gadovo peč. Morda po tihem celo upa na razširitev dirkalne steze, če bodo za našo zračno obrambo res skrbeli Madžari in Italijani!? Kaj potem še ostane Cerkljam? Turizem pa so prav tako naša vina, tudi Kelharjevo iz pozne trgatve pretekli teden. Ali ljudje, kakršni so Petelinče-vi, ki skrbijo za razkošno razsvetljavo vodovodnega stolpa, simbola Brežic. Za turizem pomemb- AKTUALNO stran 3 V Krškem pripravljajo energetsko zasnovo Kako varčevati z energijo Krško - Občina Krško je pri podjetju Eco Consulting iz Ljubljane naročila študijo energetske zasnove, ki za različna področja predlaga varčnejšo rabo energije. Krško je doslej naj večja občina, kije študijo naročila, z vidika energetike pa najzahtevnejša, pravi direktor podjetja Eco Consulting Aleš Šaver. Posnetek stanja na terenu občine Krško je pokazal nadpovprečno porabo kurilnega olja in drv za ogrevanje glede na podatke za Slovenijo. Preveč energije za ogrevanje se porabi v gospodinjstvih, javnih zgradbah, v šolah, v vrtcih. Tudi gospodarstvo se še premalo zaveda pomena učinkovite rabe energije, saj podjetja ne izkoriščajo možnosti, ki jo ponuja država, ki subvencionira polovico energetskega pregleda. Po Ša-verjevih podatkih so v Krškem to priložnost izkoristila le štiri podjetja. Energetski pregled pokaže, kje energija v procesu “uhaja” ter s kakšnimi posegi in spremembami se jo da prihraniti. Včasih je za znatnejše odstotke pri varčevane energije potreben minimalni vložek. Veliko se da privarčevati v javni infrastrukturi, na primer prijavni razsvetljavi, upoštevati je potrebno uporabo obnovljivih virov za gospodinjstva. Predlog za Kostanjevico je, da bi se v prvi fazi za večje potrošnike naredilo daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ker je surovina odpadek iz podjetja Lipa. Neizkoriščena toplota je v nuklearki in sicer v tolikšnih me-ga vatih, da bi se lahko ogrevala Ljubljana. To toploto bi lahko brez bojazni za varnost izkoristili pri načrtovanju ogrevanja industrijske cone Vrbina ali morda v namene kmetijstva za rastlinjake, kot so primeri v svetu, pravijo strokovnjaki iz Eco Consultinga, ki hkrati predlagajo, da bi pri Vipapu načrtovali obdelavo lesnih sekancev. Zatrjujejo, da so predlagani projekti tudi ekonomsko učinkoviti, ker je to pravzaprav osnovno vodilo energetske zasnove, ne le ekologija. Izračun za daljinsko ogrevanje ožjega jedra Kostanjevice kaže, da bi prva faza naložbe v toplovod in kotel znašala 140 milijonov SIT, diskontirana doba vračila investicije je 15 let, interna stopnja donosnosti pa skoraj 10 odstotkov. Predlog učinkovite rabe ener- gije v obliki akcijskega načrta bo Občinski svet Krško najbrž obravnaval na eni prihodnjih sej, svetniki pa ga bodo lahko dopolnili oziroma spremenili. Akcijski načrt jasno definira aktivnosti, roke, v katerih naj se izvedejo, in višino za ft> potrebnih sredstev in je kot tak zavezujoč dokument za ravnanje občine v naslednjem desetletju. Predsednik Krajevne skupnosti mesta Krško Jože Habinc pravi, daje načrt energetske zasnove za občino vsekakor dobrodošel dokument, vendar bo pri njegovi dokončni inačici potrebno upoštevati plinifikacijo, ki je v teku, in še druge realnosti. Načrtovati bo potrebno takšne projekte, ki bodo zmogli žeti sadove v praksi in pred tem še na evropski komisiji. Energetska zasnova je namreč dokument, s katerim bo občina lahko kandidirala na državna in evropska sredstva za pomoč pri realizaciji energetskih projektov. Branka Dernovšek Tekstilci se bojijo Kitajcev Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc je na srečanju z gospodarstveniki ugodno ocenil iztekajoče se leto, v katerem je občina bolj kot prejšnja leta skušala pomagati gospodarstvu in bila pri tem tudi uspešna. Tipičen primer sožitja med občino in podjetjem pri reševanju težav je Jutranjka, ki se je izkopala iz največjih težav, pa tudi Lisca se drži nad vodo. Miha Rabič, direktor sevniš-ke Jutranjke, odkrito priznava, da bi podjetje, ki ga vodi, brez pomoči občine težko uspelo tako pri dez-\ investiranju kot tudi pri pogajanju ž državo. Kot pravi Rabič, doslej v svoji praksi še ni naletel na tako razumevanje lokalne skupnosti kot v sevniški občini, za kar seje županu in občini nasploh javno zahvalil. Kot ugotavlja direktor, je Jutranjka prebrodila glavno krizo. Februarja gaje sicer doletel neprijeten posel, da je moral odpustiti večje število delavcev, vendar pa od njegovega prihoda dalje vsi zaposleni redno dobivajo plačo, dobili so tudi regres; res da so ga polovico dobili v bonih, kijih lahko zakupijo v trgovinah, a Rabič meni, da delavci razumejo, da drugače pač ne gre.V Jutranjki so na račun odpiranja svojih trgovin odprli 35 novih delovnih mest. Za Podjetje je ta trenutek bistveno, da so zmanjšali obveznosti iz preteklosti in se bodo tako lahko ukvarjali s tekočimi zadevami. Rabič je Prepričan, da bo podjetje uspelo Rebalans Sevniški gospodarstveniki na srečanju z županom Jancem prebroditi težave, ki jih prinaša tržno gospodarstvo. Sevniška Lisca trenutno zaposluje še 750 ljudi, kar je malo glede na desetletje nazaj. Kljub temu se uvršča med največja podjetja v državi. Direktor Lisce Viljem Glas pravi, da nihče ne piore oceniti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Po njegovih napovedih bo leto 2004 zelo težko, ne bo pa prelomno. Za tekstilno industrijo ne bo usoden Vstop v EU, temveč bo usodno leto 2005, ko bo v svetovno trgovinsko organizacijo vstopila Kitajska in na glavo postavila dosedanje zakonitosti trga ter podrla vse ba-riere v svetovni trgovini. Današnje razmere kažejo, da Lisci v prihodnjem letu ne bo potrebno odpuščati delavcev, vendar je težko napovedovati za leto naprej, pravi direktor Glas, saj so v vsakem trenutku možna presenečenja - v negativnem smislu. Nada Černič Cvetanovski “izravnava grehov... “ Brežice - Pričakovanja o predvidenih prihodkih proračuna občine v višini 3,1 milijarde SIT so se izjalovila za 478 milijonov SIT. Ta primanjkljaj bodo krili iz presežkov Prihodkov nad odhodki iz preteklih let ter kreditom, ki je bil ob sprejemu letošnjega Proračuna izglasovan kot investicijski vložek pri gradnji nove šole. 4 Ključne spremembe so predvsem zaradi izpada nekaterih dohodkov, župan mag. Andrej Vizjak pravi, da predvsem tistega, ki so ga svetniki vnesli z amandma-Je|n, ko so predvidevali 50 milijonov SIT iz takse na mejnih prehodih. Prav tako je 50 milijonov 'zpadlo zaradi neprodaje komunal-110 °Premljenih parcel na Čatežu kr od 20 do 30 milijonov zaradi zmanjšanega nadomestila za stavbna zemljišča, še 20 milijonov P.a Je ostalo nepridobljenih z na-s °ya turistične takse. Ti vzroki so delu nastali tudi zaradi spre-nembe zakonodaje, vendar župan r“'da noben od vitalnih projektov P° vsebini ni bil okrnjen. V()dja oddelka za proračun in finance Maksimilijana Stanič je pojasnila, da so prihodi manjši od planiranih za 4 odstotke. Rebalans ob upoštevanju financiranja in odplačila kredita iz preteklih let v višini 10,5 milijona SIT, kaže na 478 milijonsko luknjo. Ta primanjkljaj bodo krili iz presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let v višini 331 milijonov SIT ter najemom kredita v višini 147 milijonov, ki je bil prvotno sprejet za gradnjo OS Bizeljsko, ker pa šolsko ministrstvo ni dalo soglasja pred letom 2005, so del tega porabili za nakup dijaškega doma, katerega nakup so svetniki potrdili po sprejetem letošnjem proračunu. V razpravi je nastopilo le nekaj svetnikov z manjšimi opozorili; Jure Pezdirc glede nerealiziranih parkirišč v mestu, Mihael Škrlec zaradi izpada ene od cest. Milko Veršeč je bil kritičen, češ, da je župan napovedoval dve branji rebalansa, zdaj pa so ga sprejeli po skrajšanem postopku. Po njegovem mnenju to veliko pove in potrebuje razmislek, ob tem pa je še poudaril, da so ob pomanjkanju časa ob hkratni funkciji župana in poslanca na izgubi občani. Stane Radanovič je upravo podrezal, da šobili nekateri viri ob sprejemanju proračuna določeni kot nedotakljivi, ker so nanje vezana regijska in državna sredstev, zdaj pa so prerazporejali tudi te. Rebalans je označil kot “izravnavo grehov in podobnih zadev”. Suzana Vahtarič Bomo na meji še kasirali? Posavje - Obrtna zbornica Slovenije (OZS) zahteva, da se komunalna pristojbina na tistih mejnih prehodih, kjer se že izvaja, nemudoma ukine. Predsednik sekcije za promet pri tej zbornici Bojan Pečnik je poudaril, da so glede na razsodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo odlok za lendavsko občino, omenjene takse na mejnih prehodih pobrane nezakonito. Župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da takso na Obrežju in v Dobovi pobirajo po veljavnem občinskem odloku in tako bo, dokler občinski svet ne bo sklenil drugače. Poudaril je, da komunalno pristojbino pobira več obmejnih občin v Sloveniji in razveljavitev lendavskega odloka je pač težava njihove občine. Slišal je, da bo občina Lendava spremenila odlok in takso poskušala pobirati tudi v prihodnje. Odloki občin tudi niso identični, poudarja. Župan pravi, da imajo zaradi mase kamionov okoliški prebivalci tako komunalne kot okoljske posledice. Po naših informacijah je na Obrežju dnevno tudi do 600 kamionov, ki so po občinskem odloku zavezanci za plačilo takse. Občina del takse vrača neposredno za urejanje razmer na prehodu, na stari ploščadi je vlagala v sanitarije in opremljenost, na novi pa menda sploh ni predvidenega prostora, kjer bi agencija, ki pobira komunalno pristojbino, imela svoj prostor. Lemo se v proračunu s tega naslova nabere okoli 180 milijonov SIT, del ga po odloku namenijo krajevnim skupnostim, del pa po županovem prepričanju olajša marsikatero investicijo. Zdaj naj bi mejni prehod praznično okrasili in po Vizjakovih besedah želijo tudi v prihodnje skrbeti za izgled mejnega prehoda, zato je direktorju Servisa skupnih služb vlade Mitji Valiču predlagal, da bi Občina Brežice vzela mejni prehod v upravljanje in bi skrbela za zimsko in letno vzdrževanje ploščadi ter javnih površin. Tako bi od servisa prevzeli mejni prehod v upravljanje in bi lahko s tega naslova nadomestili komunalno pristojbino. S.V. AMKETA SavaGlas, Jih bomo “izbrisali" z referendumom? Razprave o izbrisanih, nekaj jih je tudi v Posavju, že dalj časa delijo slovensko javno mnenje, predvsem pa prilivajo olje na ogenj na politični sceni. Nič nenavadnega, saj stopamo v volilno leto, ko je potrebno zbrati čimveč pozitivnih točk. Na seji DZ pretekli teden je SDS uresničila svojo “grožjo" in vložila potrebnih 30 podpisov poslancev za razpis referenduma o izbrisanih, za katerega bomo spet potrošili veliko denarja. Je potreben, kdo je kriv za “izbrisane”, sami ali država? Suzana Simič iz Krškega: Za stanje izbrisanih ni izključna krivda države niti ljudi, ki so se znašli brez statusa. Vmes so bili gotovo takšni, ki so špekulirali in si zadeve iz tega razloga niso šli pravočasno uredit. Poleg njih pa so takšni, ki danes nosijo “pečat” izbrisanih zaradi nevednosti, kaj morajo v zvezi s svojimi dokumenti ukreniti po lem 1991. Menim, da N morali vsakega obravnavati individualno in je razpis referenduma na to temo nesmiseln, predvsem pa predrag. Ninočka Hajtnik, dijakinja iz Sevnice: Mislim, da bi v desetletju po osamosvojitvi že zdavnaj lahko uredili te probleme. Jaz sicer verjamem, da obstajajo ljudje, ki niso vedeli ali pa niso znali urediti svojega statusa, verjetno pa je še največ t.i. “vetrogončičev”, ki so čakali do konca in preračunavali, kaj je zanje najbolje. Zdaj pa naj bi o tem odločali na referendumu! Če ima država preveč denaija, naj ga da za tople dijaške malice, za študentske bone in za izdatnejše štipendiranje mladih. ^ Boris Kovačič iz Brežic: Te teme podrobno ne spremljam. Imam pa občutek, da takrat, ko seje bilo treba odločiti, ali ostati v Sloveniji ali ne, ti ljudje v danem trenutku niso vedeli, kako se opredeliti. Verjetno so se najprej nekateri odločili za odhod, ko se je stanje umirilo, so prišli nazaj. Kdo jih je “zbrisal”, žal ne vem. Zdaj se celo govori o neki odškodnini, mislim, da tega država ne bi smela plačati. Niti slučajno pa ne zagovaijam referenduma, na sploh jih je preveč. ^ Ivana Zidarič iz Krške vasi: Kako je prišlo do izbrisanih in kdo je kriv, ne bi ugotavljala. Veijetno vse strani, tako “izbrisani” kot država nosijo del krivde na svojih plečih. Vsekakor je iz tega nastal velik medijski pomp, ki so ga t.i. izbrisani obrnili sebi v prid. Kaj bo iz tega ne vem, ne zdi pa se mi prav, da bi se o njihovem vprašanju ponovno odločali na referendumu. Ta denar bi raje namenili socialno ogroženim, ki so pri nas na vsakem koraku. _ Jožica Mikulanc, direktorica iz Krškega: V primeru “izbrisanih” nisem za razpis referenduma, ker je to predrago in hkrati pomeni prelaganje odgovornosti na državljane. Naj odloči stroka. Takšna tematika ni za referendum, na katerem ljudje, ki ne vedo prav dobro, zakaj gre, potem kar nekaj obkrožijo. Govorim iz izkušenj, ker vodim dom za starostnike in sodelujem pri organizaciji, da jim je vedno omogočeno voliti. V kraju veseli asfaltiranih cest Bizeljsko - Svet Krajevne skupnosti Bizeljsko je v letošnjem letu izpolnil plan dela na področju komunalne infrastrukture in asfaltiral devet odsekov cest. V skupni dolžini sicer gre za 3,6 km asfaltne prevleke na javnih poteh, ki so za prebivalce izjemno pomembni, saj doslej niso imeli asfalta do svojih domov. Ob zaključku asfaltiranjajavnih poti so ceste simbolno prevozili svetniki krajevne skupnosti (KS) s predstavnikoma sosednjih Pišec ter Občine Brežice z županom mag. Andrejem Vizjakom. Kot je poudaril predsednik sveta Franci Kelher, so asfaltirani krajši odseki po večini vaseh, modernizacija in priprava cest pa je tekla z naslova občinskega proračuna, sodelovala je krajevna skupnost, delež so prispevali uporabniki cest. Modernizirani so odseki Antolovič - Rajterič, Stara vas - Kasum, Petanov križ -Drameljšek, Vitna vas - Kovačič, Vitna vas - Umek, Drenovec -Malus, Bukovje - Malus, Orešje -Gaberk in Nova vas - Veršec. Krajanom so odobrili okoli 1(XX) m2 gramoza za vzdrževanje makadamskih cest. Sanirali so plaz na Brezovici, uredili kanalizacijo v Gregovcah. Ob regionalni cesti so pri hišni številki Bizeljska cesta 118 zgradili pločnik, ki zagotavlja večjo Celje ponovno v funkciji, varnost otrokom na šolski poti. Zdaj urejajo osrednje poko-Letos so se borili še z zagotavljan- pališče, med ostalim pa opozaijajo jem vodooskrbe, uredili so opuš- tudi na potrebo po boljši organiz-čeno Lončatjevo zajetje, ki je po iranosti zbiranja komunalnih od-sanaciji in opravljenih raziskavah padkov in čiščenju okolice za-Zavoda za zdravstveno varstvo bojnikov. S.V. Svetniki in župan na novi cesti na Vidovi poti pri Žgalinu GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Tehnološka prenova Vipapa se zaključuje Krško - Vipap Videm Krško je v program tehnološko ekološke sanacije v zadnjih šestih letih vložil 115 milijonov evrov. V družbi visokih predstavnikov iz domačega in tujega poslovnega ter političnega sveta so pred dnevi predali namenu še zadnje tri načrtovane velike investicije. Češki veleposlanik Tomas Szunyog in državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarstvo Sašo Jevšnik sta direktorju Vipapa Oldrichu Kettnerju poma- Obnovljen papirni stroj 2 gala pritisniti na gumb, ki je pognal nov obrat za predelavo odpadnega papirja. Predelava starega papirja po deinking postopku ima v Krškem tradicijo, z novo linijo pa so za trikrat povečali kapaciteto, kar pomeni 160 tisoč ton letno in zagotovili dovolj kakovostne surovine za proizvodnjo časopisnega papirja standardne beline ter izboljšanega časopisnega in grafičnega papirja z višjo belino. Naložba je vredna 26 milijonov evrov. Skoraj v celoti je obnovljen PS2, ki omogoča proizvodnjo 61 tisoč ton letno bolj kakovostnega časopisnega papirja. Obnova je stala 22 milijonov evrov. Kotel za sežig lubja in mul-jev, kije del projekta industrijske čistilne naprave, predane v zagon letošnjo pomlad, je stal slabih 5 milijonov evrov. Kettner je dejal, da s tem in-vestijska vlaganja še niso izčrpana, saj so nekateri projekti fazni in je v načrtu še vložek približno dvajsetih milijonov evrov. Ob tem je dodal, da modernizacija žal zapira delovna mesta in ta so se v zadnjih letih zmanjšala. Pohvalil je vse iz podjetja in izvajalce za dobro opravljeno delo prenove tovarne. Ni pa skrival razočaranja, ker si nihče od ministrov ni vzel čas, da bi se udeležil slovesnosti, namenjene izjemnem investicijskem ciklusu, s katerim tovarna izpolnjuje obljubo, dano vladi. Tudi krški župan Franci Bogovič, kije poudaril zgledno sodelovanje papirnice z lokalno skupnostjo, je tokrat pričakoval najvišji obisk iz države. Pred vlado je namreč odgovorna odločitev o usodi proizvodnje celuloze in obisku kraja, ki ga bo to tako ali drugače zaznamovalo, se ni pošteno izmikati. Branka Dernovšek Direktor Kettner je od prihoda v tovarno ves čas postavljal v ospredje tudi utrjevanje vezi z lokalnim prebivalstvom. Tako Vipap že tri leta štipendira atleta Primoža Kozmusa in na slovesnosti je dobil ček v vrednosti 600 tisoč SIT, po 500 tisočakov pa sta prejeli Zveza prijateljev mladine Krško in Društvo za cerebralno paralizo Sonček. Od prvega kosa turbine do zagona HE - 28 mesecev Boštanj - Na gradbišču HE Boštanj so pred dnevi vgradili prve kovinske dele turbine. Vgradnja treh konusov sesalnih cevi predstavlja enega od pomembnih delov gradnje elektrarne, ki bo začela obratovati leta 2006. Vsak konus ima premer šest metrov in pol, visok je polčetrti meter in tehta 12 ton in pol. Njihova gradnja predstavlja osnovo za nadaljevanje gradbenih del v strojničnem delu zgradbe. Za dobavo in montažo je bilo odgovorno podjetje Litostroj, sama izdelava pa je potekala dva meseca pri podizvajalcu, podjetju In-kos iz Krmelja. Natanko leto dni je minilo, kar seje začela gradnja HE Boštanj in dela na gradbišču potekajo po načrtih, zatrjujeta Lado Tomšič, direktor projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, in Miran Žgajner, vodja projekta izgradnje HE Boštanj. Doslej so vgradili že 15 odstotkov vsega betona, ki bo vgrajen v zgradbo. Prestali so tudi prvo veliko preizkušnjo z naraslo vodo. V Uradnem listu je že bil objavljen razpis za gradbena dela v bazenu, tako imenovani Lot A3, na katerem lahko konkurirajo tudi posavska podjetja. Med 15. in 20. decembrom bo potekal modelski test turbine, že januarja pa bo za montažo pripravljeno prvo od petih prelivnih polj. HE Boštanj naj bi začela obratovati aprila 2006 in v primeru 70-odstotne vodnatosti reke naj bi dala 115 gigavatnih ur električne energije, celotna veriga pa od 700 do 800 gigavatnih ur, kar je dva do trikrat več od proizvodnje zdajšnjih savskih elektrarn. Intenzivno pa že tečejo priprave na gradnjo HE Blanca. V teku so postopki za pridobitev državnega lokacijskega načrta, ža Blanco so že zbrali modele; blanška HE bo imela pet prelivnih polj kot boš-tanjska. Sicer pa bosta blanška in krška HE povsem enaki, strokovnjaki govorijo o dvojčicah. Brežiška in mokriška HE še nista natančneje definirani, precej daleč pa so že pri krški; od 17. do 20. decembra bo namreč potekala prostorska konferenca za HE Krško. Tržnica brez ovir Krško - Slabo vreme ni pregnalo Krčanov, ki so se na deževno soboto zbrali na krški tržnici, da bi prisostvovali simboličnemu odprtju nove obvoznice mimo Elektra, ki pomeni sprostitev prometa na Kolodvorski ulici. Vrednost del, ki so potekala v dveh fazah, je 1(X) milijonov SIT. Najprej je bila izvedena rekonstrukcija ceste od železniške. postaje mimo tržnice do nadvoza, namestitev protihrupnega zidu ob železnici ter ureditev parkirišč in pločnikov. Druga faza je zajemala izgradnjo nove ceste s pločnikom in kolesarsko stezo od nadvoza mimo stavbe Elektra do Ceste 4.julija. Ob tem so rekonstruirali še odsek Ceste 4.julija. Vso omenjeno infrastrukturno ureditev je konstruiral domači Savaprojekt, izvajalec del je bilo Cestno gradbeno podjetje Novo mesto. Otvoritveno vrvico so prerezali aktualni in nekdanji predsednik Krajevne skupnosti mesta Krško Jože Habinc in Miran Resnik, župan občine Franci Bogovič in Tone Bučar, ki je bil v času gradnje predsednik odbora za infratsrukturo. Krška tržnica ima precejšnje število obiskovalcev, kupci in prodajalci prihajajo iz celega Posavja, zato so se domačini sodobne prometne ureditve te točke resnično veselili. Dogodek so okronali z družabni m srečanjem, za kar so poskrbeli 40 x band, Turistično društvo Krško in Društvo vinogradnikov Sremič Krško. B.D. Nada Černič Cvetanovski Nagrade območne gospodarske zbornice Posavske inovacije najboljše v državi Krško - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Območna zbornica Posavje je na svečanosti v Kulturnem domu Krško posameznikom in podjetjem podelila priznanja za dosežke v minulem letu s področja gospodarstva v regiji. Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik GZS Jožko Čuk. Območna gospodarska zbornica Posavje je sprva podeljevala le priznanja za poslovni uspeh, pred leti jih je razširila še na urejenost okolja gospodarskih organizacij, na pobudo direktorja Marjana Sunte pa so lani pričeli z akcijo spodbujanja inovativnosti v regiji. Tako so letos med zborničnimi nagrajenci tudi trije inovatorji - Martin Kodrič iz Podbočja, sicer zaposlen v nuklearki, kije naredil univerzalni hidravlično vitelni obdelovalni stroj za zelo strme terene. Posebnost pri stroju sta prilagojen vrvni boben z lastnim pogonom in možnost izkoriščanja lastne potencialne energije, za kar je prejel diplomo inovaciji. Martin Kodrič Srebrno priznanje inovaciji sta družbi INO Brežice iz Krške vasi prislužila konstruktorja Branko Kos in Tomaž Jaklič za Tomaž Jaklič in Branko Kos prejemata priznanje za inovacije komunalno kmetijski mulčar z mehanskim blažilcem naleta na oviro in vinogradniško sadjarski mulčar z odmično hidravlično rotacijsko kosilnico. Za omenjene inovacije je bil INO nagrajen tudi z zlatim priznanjem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). K podobi poslovne odličnosti sodi urejeno okolje podjetja, kar poslovnim partnerjem kaže na solidnost poslovanja in vzbuja zaupanje. Pohvalo za urejeno okolje je prejelo podjetje Rudija Dobnika iz Krmelja, to je gal-vana DOGA. Priznanje za urejeno okolje si je prislužil tudi In-plet Sevnica, tovarna pletiv, kije tovrstno nagrado prejel še od GZS. Veliki nagrajenec Območne zbornice za gospodarske dosežke za leto 2002 pa je Integral Bre-bus Brežice. Podjetje je leta 1990 izstopilo iz S AP-a Ljubljana in z direktorjem Jožetom Baškovičem nadaljevalo uspešno samostojno pot. Dejavnost avtobusnih prevozov so razširili z mednarodnim prometom, imajo dva servisa za tehnične preglede in eks-kluzivo za prodajo in servis avtomobilov Skoda in Citroen. Kot zatrjuje nagrajenec, bodo disperzijo dejavnosti ohranili. Z vstopom Slovenije v EU se za tovrstno dejavnost, kjer ni obdobja prehodnih rokov, takoj odpre celotno evropsko tržišče. To je na eni strani priložnost, hkrati pa po mnenju Baškoviča trši boj s konkurenčnim tujim kapitalom. Branka Dernovšek | S samoprispevkom asfalt do vsakega prebivalca Velika Dolina - Krajevna skupnost Velika Dolina se je odločila, da bo v tem mandatu uresničila geslo “asfalt do vsakega prebivalca”. A ne bo šlo drugače kot s samoprispevkom. O njem se bodo odločali na referendumu 21. decembra. V krajevni skupnosti živi okoli 1300 prebivalcev in od tega približno 700 volivcev, ki so raztreseni po gričevnatih obronkih v desetih vaseh in treh zaselkih in večina, razen dveh vasi, je bila za samoprispevek, je dejal predsednik krajevne skupnosti Marjan Žibert. O uvedbi samoprispevka bodo odločali na referendumu 21. decembra. Če ga bodo izglasovali, bodo plačevali maksimalno dovoljeno zakonsko obremenitev - 2 od- stotka od osebnega dohodka in pokojnin ter 7 odstotkov od katastrskega dohodka, vendar kot pravi predsednik Žibert, je v krajevni skupnosti veliko takih, ki zaradi prenizkih dohodkov, predvsem z naslova hrvaških pokojnin, ne bodo zavezanci. S tako zbranimi sredstvi bi radi še v tem mandatu uredili okoli 7,5 km cest, ki do prebivalcev še niso asfaltirane, čeprav so imeli leta 1985 samoprispevek pod podobnim geslom, takrat so asfalt pripejjali v vsako vas. Predsednik Žibert še dodaja, da v vsaki vasi manjka nekaj metrov asfalta, nekatere ceste pa so tudi že pripravljene z utrjeno podlago, kar bo asfaltiranje cest pocenilo. Program je ovrednoten na 55 do 60 milijonov SIT,'s samoprispevkom bodo zbrali približno polovico, za ostalo pričakujejo pomoč Občine Brežice. Milijon SIT z naslova samoprispevka bodo namenili tudi za ureditev okolice vrtca na Dolini. S.V. Sadjarstvo ob vstopu v EU Krško - Sadjarska zadruga Evrosad pripravlja v četrtek, 11. decembra, okroglo mizo na temo “Sadjarstvo v Posavju pred vstopom v EU”, ki se bo začela ob 14.30 v zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem. Po okrogli mizi bo predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk s predstavnikom TUV Bayern Sava podelil družbama Evrosad in Sadjarstvo Blanca ISO standard 9001:2000, minister za kmetijstvo Franci But pa bo Evrosadu ob tej priložnosti podelil status organizacije pridelovalcev. S avUfe. Svet glasbil pod veliko kitaro Brežice - Decembra mineva sedem let, od kar v Ulici bratov Milavcev deluje trgovina z glasbili Pronota. Ustanovil jo je Aleksander Špoljar, od vsega začetka v njej dela tudi Boštjan Novak. Novembra so prešli pod okrilje Musič Maxa iz Celja, trgovino preuredili in razširili ponudbo glasbil in pribora svetovno znanih proizvajalcev, so generalni uvoznik Fender instrumentov. Na Ugovino opozarja velika reklamna kitara. Prav danes, 11. decembra, ob 19. uri v Mladinskem centru Brežice pripravljajo Fender&Jackson show. S.V. Boštjan ob razkazovanju dela trgovine z glasbili in opremo Sava Glas, 11.12.2003 SOLSTVO, ZDRAVSTVO Dijakom tople malice! Brežice - Poslanca Jože Tanko in Andrej Vizjak, brežiški župan, sta vložila predlog za spremembo zakona o dijaški prehrani, da bi bili dijaki, tako kot študenti, upravičeni do subvencioniranega toplega obroka vsak delavnik. Predlog je bil na oktobrski seji državnega zbora (DZ) zavrnjen, dijaki pa vztrajajo pri iskanju rešitve, ki bi jim omogočila dnevno toplo malico. Dijaška skupnost Posavja in Klub posavskih študentov sta na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah na to temo organizirala okroglo mizo. Zdravnica Darja Radeščak iz Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto je s podatki nedavne raziskave o prehranskih navadah mladine podkrepila ugotovitev, da je sendvič, mini pica, krof, potička in hot-dog glavna dnevna prehrana naših srednješolcev. Le 26 odstotkov jih vsak dan zajtrkuje, dnevnega kosila nima niti polovica otrok, zaradi nezdravih prehranskih navad ima 19 odstotkov srednješolcev preveliko telesno težo. Dijaki vozači gredo od doma že ob petih zjutraj in se vračajo popoldne, zato bi bila organizacija tople malice nujna, saj gre za naložbo v zdravje ustvarjalne generacije, je poudaril mag. Andrej Vizjak, ki kot sopredlaga-telj sprememb zakona o dijaški prehrani zaradi poraza na oktobrski seji DZ išče nove možne oblike, ki bodo sprejemljive za kolege poslance in vlado. Strošek subvencionirane tople malice za dijake in vajence bi letno znašal 10 milijard SIT, zato Viz- jak razume, da takojšnja rešitev problema ni možna, je pa poslanska skupina SDS vložila amandma k proračunu za 2004/05 za upoštevanje dijaške prehrane. Dijaška organizacija Slovenije po zagotovilu Maje Molan iz Kluba posavskih študentov, kije bila tudi svetovalka vlade za vprašanja dijakov, od namere, da si priborijo na šole toplo malico, ne bo odstopila. Pripravljenih je več predlogov o subvenciji, Marko Diacci na primer predlaga, da bi subvencionirali le dijake brez vajencev, kar bi zneslo dobrih 6 milijard SIT na letni ravni. Kako razporediti proračunski denar, da bi se zagotovile potrebne milijarde za tople malice za vse srednješolce, najbrž ne bo naj večji problem. Vizjaku je pomoč pri prepričevanju v DZ obljubil Rok Kržan v imenu Des-us-a in v volilnem letu najbrž ne bo politične stranke, ki se ne bi zavzela za zdravje naše mladine, ki se začne s pravilno prehrano. Ravnatelji posavskih srednjih šol se bojijo, da bo trši oreh zagotoviti primerne prostore za razdeljevanje toplih obrokov, ki bodo zadostili sanitarnim zahtevam. Tudi pri novih modernih šolah načrtovalci niso predvideli večjega prostora, ki bi bil lahko v funkciji jedilnice in tako je najbrž povsod po Sloveniji. Za srednješolce pa je že z vidika organizacije pouka nedopustno, da bi z boni po vzoru študentov hodili jest v šolam bližnje gostilne. Branka Dernovšek Predsednica Dijaške skupnosti Posavja Anja Molan, predstavnica Srednje šole Krško Jerneja Macur in predstavnica Kluba Posavskih študentov Maja Molan l.december - svetovni dan boja proti aidsu Slovenija, Posavje - Slovenija po uradnih podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki sicer gotovo podcenjujejo dejansko stanje, ostaja ena izmed redkih držav, kjer je še razmeroma malo okuženih z virusom HIV. Tako naj bi trenutno v Sloveniji živelo 136 okuženih s HIV, med katerimi je 30 bolnikov z aidsom. V letošnjem letu je za aidsem zbolelo šest oseb, ena pa je zaradi tega umrla. Na svetu živi 42 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV in z aidsom, zaradi te bolezni pa je tudi 13,2 milijona osirotelih otrok. Tirdi v Posavju so se ob tem dnevu pridružili vseslovenskim akcijam. Mladinski center Krško, Agencija za mlade Punkt in Klub posavskih študentov so pripravili večdnevni skupni program pod naslovom “Aids v mestu”, s katerim so opozarjali na nevarnost še vedno neozdravljive bolezni. Osredotočili so se na najbolj ranljivo populacijo, na Srednji šoli Krško so pripravili predavanje o tej bolezni. Po Krškem in v Sevnici, kjer sta se jim pridružila Mlada liberalna demokracija in Mladi forum, pa so brezplačno delili kondome in gradivo o aidsu. Prav tako sta rdeče pentlje, brošure in kondome v Brežicah delila Mlada liberalna demokracija in Mladinski center Brežice. Hkrati so mimoidoče naprosili za izpolnitev anonimne ankete. S.V. Igrače iz omar otrokom Brežice - Mlada liberalna demokracija Brežice bo ob novem letu izvedla projekt zbiranja igrač za socialno ogrožene družine. Z akcijo želijo spodbuditi mlade, ki so svoje igrače prerasli, da jih podarijo mlajšim. Zbiranje igrač bo potekalo od 15. do 21. decembra v Gimnaziji Brežice, Srednji ekonomski in trgovski, šoli Brežice, Nakupovalnem centru Intermarket Brežice, v AFP Dobova in morda še kje, o čemer se še dogovarjao. Igrače bodo zbirali v posebej za to prirejene zaboje. Center za socialno delo Brežice pa bo tako zbrane igrače ob božično novoletnih praznikih posredoval družinam, kjer si igrač za svoje otroke ne morejo privoščiti. S.V. Iz fundacije 27 novih štipendij Krško - Regijski pospeševalni center Krško je sedaj tudi uradno preimenovan v Regionalno razvojno agencijo, ki je ena od dvanajstih v Sloveniji in že mesec dni deluje v prostorih nekdanje lekarne v Krškem. Regionalna razvojna agencija ima v delu sicer več projektov, trenutno pa je aktualna podelitev štipendij za šolsko leto 2003/04 iz Fundacije Adam Bohorič. Tri podjetja iz Sevnice, eno iz Brežic in sedem iz Krškega so preko sheme razpisala 44 štipendij, a za vse razpisane študijske smeri med posavskimi študenti ni bilo interesa. Nikogar na primer ni zanimalo oblikovanje tekstilij, štipendijo je razpisoval Inplet, Savaprojekt ni dobil interesenta za smer komunalno inženirstvo. Tjaša Fabjančič Podeljenih bo 27 štipendij in še iz vsake občine ena za področje kulture za študij v tujini. Sevniška občina štipendira Roka Štirna, krška Tjašo Fabjančič in brežiška Lovra Ravbarja. Fanta sta glasbenika, dekle pa študira solo petje. Vsi so kljub študiju z glasbeno dejavnostjo angažirani tudi v domačih okoljih. B.D. Sevniški aktivisti ob stojnici rojstva v porodnišnici brežice 26-letna Lidija Sušin s Piršenbrega pri Globokem je 4. decembra r°dila prvorojenko Lejo. Punčka je bila ob rojstvu velika 50 cm in težka 3200 g. Mlada družina živi na mamini domačiji, mlada mam-ica pa je vesela povedala, da sta se z očetom Gorazdom poročila Zadnjo soboto v septembru. Od 28.11. do 6.12.2003 Dečke so rodile: Brigita Rožman iz Brežic, Mojca Rašovič iz režic, Urška Jekler z Malega Kamna in Jasmina Potočar iz Novega mesta. ^ Deklice so rodile: Tatjana Žoher iz Krškega, Narcisa Prugovečki lz Krškega, Lidija Sušin s Piršenbrega in Katja Šribar iz Smečic. Šolarji želijo varuha pravic, ne varnostnika! Krško - Generalna skupščina Združenih narodov je novembra 1989 sprejela konvencijo o otrokovih pravicah in že naslednje leto je bil v Sloveniji organiziran prvi otroški parlament. Letošnji je tako že štirinajsti po vrsti in nosi naslov “Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost”. Otroški občinski parlament so doslej izpeljali le v Krškem, organizirala pa ga je tamkajšnja Zveza prijateljev mladine (ZPM). Mladi parlamentarci, ki jih je usmerjal prostovoljec Uroš Bre-zovšek, absolvent Pedagoške fakultete v Mariboru, so delali v petih delavnicah; v eni so obravnavali prijateljstvo, v drugi družino, v tretji šolo, v četrti mesto otrok v družini in družbi in v peti odnose med spoloma. V razpravi so šolarji podčrtali pomen družine, učiteljev in partnerskega odnosa otrok tako v družini kot šoli, pomembno vlogo pa šolarji pripisujejo zaupanju med otroci, starši in učitelji. Krškega otroškega parlamenta, ki ga je pozdravil župan Franc Bogovič, spremljala pa predstavnica inštituta za spremljanje izvajanja otrokovih pravic iz Kanade, so se udeležili tudi predstavniki največje brežiške osnovne šole. Kot pravi Vida Ban iz ZPM Krško, v brežiški občini ne najdejo nekoga, ki bi organiziral občinski parlament, zato sojih povabili kar v Krško. In prav brežiški šolarji so se kritično opredelili do varnostnika na OŠ Brežice, ki nima pravega odnosa do otrok. Mladi parlamentarci so kritično razpravljali tudi o sklepih parlamenta, za realizacijo katerih so zadolžene šole. Poleg tega so menili, da je nesmiselno ustanavljati urade za otrokove pravice in varuhe otrokovih pravic na državni ravni, temveč se zavzemajo za to, da bi otroci na posameznih šolah imenovali ali izbrali svoje varuhe; mentorje oziroma učitelje, ki jim šolarji zaupajo. Krško občino bo na 14. nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani zastopala Katarina Mekič iz 8.razreda OŠ Leskovec. ZPM Krško kot regijska koordinatorica pa bo v začetku prihodnjega leta organizirala še regijski otroški parlament. Nada Černič Cvetanovski Janezki se učijo od Janezov Sevnica - Na OŠ Savo Kladnik Sevnica so pripravili okroglo mizo, katere namen je bil izboljšati medsebojne odnose in seznaniti mlade z zdravo spolnostjo. Mladi parlamentarci so se razdelili po skupinah in skupaj z gosti razčlenjevali družinske odnose, odnose med spoloma, medsebojno komunikacijo in prijateljstvo in potem v plenarnem delu poročali o svojih izsledkih in dognanjih. Sevniški šolarji v eni od delavnic Mladi ugotavljajo, da ni dovolj le ena okrogla miza, ampak morajo biti tovrstne vsebine zajete v vsakodnevno delo. Na OŠ Sevnica se zato že kar od začetka šolskega leta ukvarjajo s tem; učenci razredne stopnje so si ogledali predstavo o nasilju med vrstniki, ob dnevu šole so organizirali problemsko konferenco o medsebojnih odnosih, prisluhnili so medicinski sestri Jožici Šintler, brezplačno uro o nasilju pa je šolarjem namenila tudi policijska uprava. Sicer pa šolarji pravijo, da prve informacije o spolnosti in odnosih nasploh dobijo od staršev, vodstvo šole pa hkrati ugotavlja, da je bila prireditev za starše z naslovom “Naučite jih in pustite jih živeti”, ki je bila organizirana namesto roditeljskega sestanka, zelo slabo obiskana, kar je velika škoda. N.Č.C. Pomagajmo graditi sobo! Krško - Center za socialno delo Krško začenja v sodelovanju s Savaprojektom akcijo “Zgradimo sobo deklicama”. Gre za pomoč osirotelima otrokoma, ki sta ostala brez mame in očeta. Za deklici bi rada skrbela starejša sestra, ki ima zanju veliko ljubezni, nima pa prostora, niti potrebnih sredstev za dozidek k hiši, da bi ju imela kam namestiti. Direktor Savaprojekta Peter Žigante je Centru za socialno delo ponudil 150 tisoč SIT, namesto da bi jih firma porabila za novoletna darila. Humanitarna sredstva bo zbirala tudi Zveza prijateljev mladine Krško, pogovori pa tečejo še z Nedeljskim dnevnikom, da bi skozi sklad ISKRICA zbirali prispevke bralcev. Na centru v Krškem se nadejajo, da bo v predprazničnih dneh še kakšno podjetje pristopilo k akciji, za katero so odprli račun 01100-6030302823. Klic za pomoč pa ni namenjen le podjetjem ih organizacijam, ampak vsakemu posamezniku, ki lahko kaj malega prispeva. B.D. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI SavaGte, 11.12.2003 VTC je nevzdrževana in nevarna! Sromlje - Krajevni skupnosti (KS) Pišece in Sromlje opozarjata na uničeno vinsko turistično cesto (VTC). Da bi spodbudili odgovorne k njeni sanaciji, so organizirali sestanek s predstavniki občine Brežice. Z združenimi močmi želijo lastnico ceste - državo - opozoriti, da je cesta nevzdrževana in težko prevozna in takšna zavira razvoj. Če je vinsko turistična ponudba ob njej odlična, je cesta, ki vodi do nje, sramota. VTC so pred dvema desetletjema zgradili domačini, da bi povezali krajevni središči. Odrekli so se zemlji za cestno traso med Sromljami in Pišecami. Vendar ta zemlja še danes lastnikom ni odpisana, torej zanjo plačujejo davek, cesta pa je pred dobrimi štirimi leti prešla v državno last. Vendar država za ta odsek ceste nameni bore malo. Prevoz z osebnimi vozili še nekako gre, za avtobuse pa je cesta preozka in prenevarna. Del povzročene škode gre pripisati kakovosti izvedbe, velik del je tudi neustrezno vzdrževan. In ker avtobusni turizem ni mogoč, so ponudniki ob VTC prikrajšani in oškodovani. Predsednika KS Uroš Škof in Stanko Černoš sta sklicala člane svetov obeh KS, svetnike v občinskem svetu, predstavnike društev ter predstavnike Občine Brežice oz. pristojnega oddelka za gospodarstvo. Nekoliko razočarani so sicer bili, ker se povabilu ni odzval župan, kije bil zadržan v parlamentu. Poudarili so, da je cestišče VTC skozi obe krajevni skupnosti v najslabšem stanju med tovrstnimi cestami v Sloveniji; s plazovi, večjimi udarnimi jama- mi, nevarnem rušenju kamenja, ostrimi ovinki. Krajane jezi, da niso postavljene označbe krajev in omejitve hitrosti. Prav tako jih jezi, da se upravljalci zganejo šele takrat, ko se kaj zgodi. Postavijo tablo za omejitev hitrosti in pri tem tudi ostane, brez sanacije. Opozarjajo še, daje VTC hkrati tudi šolska pot v obeh KS. V Zg. Pohanci cesto močno ogrožajo skale in bojijo se, da ne bi ob večjem deževju prišlo do nesreče. Od predstavnikov z občine so izvedeli, da sanacije ne morejo financirati, ker je cesta v državni lasti, vsako leto pa Direkciji za ceste pošljejo opis stanja državnih cest s fotografsko dokumentacijo, kar so letos že storili in v sklopu tega opozorili tudi na VTC. Sklenili so, da obe krajevni skupnosti oblikujeta komisijo, ki bo vodila nadaljnje postopke. Posneto stanje, ki ga o cesti ima Občina Brežice, bodo skupaj (obe KS in občina) ponovno poslali na Direkcijo za ceste, da bi jih končno prebudili. Suzana Vahtarič Tone Kocjan s Silovca: Bil sem predsednik gradbenega odbora in spominjam se, da smo prve metrske cevi, težke 800 kg, postavljali na roke. Zemljo smo lastniki odstopili brezplačno, da so naredili povezavo s Pišecami. Prevozil sem vinske ceste po Avstriji in Sloveniji, pa niso nikjer v tako slabem stanju, kot je ta. Če se država kot lastnik ne bo odzvala, jo lahko kar zaprejo, s čimer pa bi bili prebivalci in ponudniki ob njej še bolj prizadeti. Nova pošta že 2004? Brežice - Sodeč po zadnjih aktivnostih med Občino Brežice in Pošto Slovenije bo nov poštni objekt v Brežicah zrasel v prihodnjem letu. Strani sta pred dnevi podpisali dogovor o financiranju in izdelavi prostorsko izvedbenih aktov za potrebe nove pošte. Nov poštni objekt bo na zelenici ob stari trgovski šoli nasproti vodovodnega stolpa. V projektu sodeluje tudi občina, ker predvideva parkirišča v Ulici pod obzidjem. Tako že tečejo priprave, predstavniki Regiona kot projektanta so se takoj po podpisu o financiranju dokumentacije že oglasili na občini. Župana je hiter odziv prijetno presenetil, zato verjame, da je investitor res pripravljen čim prej postaviti nov objekt. Po zagotovilih pošte naj bi nov poslovni objekt jeseni prihodnje leto že obratoval. Nekoliko pa lahko navdušenje investitorja zavrejo morebitne arheološke najdbe, saj je to področje starega mestnega jedra. Temu delu mesta, ki je zdaj zapuščen, se v nekaj letih obeta oživitev, saj je kare idejno zastavljen in izgradnja bi morala steči. Nasproti novega poštnega objekta naj bi prav tako prihodnje leto zrasla poslovna stavba, kamor se bo preselila Upravna enota Brežice, postopki so pred zaključkom, država pa ima rezervirana finančna sredstva. Zraven je tudi stara trgovska šola, ki je trenutno spet polna, občina jo je dala v upravljanje gimnaziji ter Srednji ekonomski in trgovski šoli, ki sta letos v objekt vložili sredstva za najnujnejšo ureditev, tam poteka pouk, v prostorih telovadnice pa še vedno aktivnosti telovadnega društva Sokol. Stara trgovska šola bo v najemu šolskih centrov dokler Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ne bo zagotovilo dodatnih prostorov, ki pa so v državnem proračunu predvideni šele v letu 2005. Na tem področju je v sramoto še stara osnovna šola za cerkvijo, kjer pa potekajo dogovori o menjavi med občino in cerkvijo. Cerkev naj bi pridobila staro šolo in se zato odpovedala lasti na parceli ob cerkvi svetega Roka pri Prosvetnem domu in osrednji knjižnici. Trenutno med strankama potekajo pogajanja o cenitvi, ki je osnovni pogoj za menjavo nepremičnin. S.V. Prazna zibka, strto srce Slovenija, Posavje - Nedavno ustanovljeno Društvo Solzice, Naselje NEK 17, Krško, je izdalo knjigo “Prazna zibka, strto srce”. Pobudo za ustanovitev društva in izdajo knjige sta dali Petra Uršič in Bernarda Zečevič in sicer z namenom, da bi z izdano knjigo staršem, ki so že izgubili otroka V nosečnosti ali kmalu po rojstvu, in tistim, ki bi jih morebiti življenje zaznamovalo z enako bolečino, pomagali prebroditi žalost. Ustanovljeno Društvo Solzice bo dajalo priložnost tis-' tim, ki so se osebno spoprijeli s tako izgubo in bodo svoja občutja voljni medsebojno deliti; v pomoč bodo organizirana strokovna predavanja, na voljo pa je tudi spletna stran na internetu - drustvo.solzice@email.si. N.J.S. ......r 'T-j. strto srce Gasilke predstavile Posavje Dobrna - V okviru rednega letnega programa dela Sveta članic gasilk pri Gasilski zvezi (GZ) Slovenije je bil tudi letos organiziran posvet za predsednice komisij gasilk, ki delajo v okviru prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in GZ po Sloveniji. Posvet je, kot vsa leta doslej, potekal konec novembra v Zdravilišču Dobrna. Posveta se je udeležilo 220 gasilk. Razdeljen je bil na dva tematska sklopa; prvi del je potekal v obliki predavanj o aktualnih temah v gasilski organizaciji, novostih na operativnem področju, predtavljena pa je bila tudi analiza letošnjega požara na Krasu. Drugi del je bil namenjen delu v različnih delavnicah (kulturni, mladinski, redovne vaje, program za delo komisije za članice, izolimi dihalni aparati, kategorizacija PGD). Vzporedno pa so tekle tudi predstavitve posameznih gasilskih regij. Brežiške gasilke so poleg aktivnosti v gasilstvu predstavile tudi kulinariko Posavja. Po sklepu Sveta članic pri GZ Slovenije seje na letošnjem posvetu posebej predstavila posavska regija z gasilskimi zvezami Brežice, Krško in Sevnica Ob tej priložnosti so gasilke poleg gasilskega udejstvovanja predstavile posavsko regijo v besedi in sliki tudi s področja kulturnih in turističnih znamenitosti ter gospodarstva. Najbolj opažene so bile članice GZ Brežice, ki so razstavile nekaj značilnih jedi iz občine Brežice in jih udeleženkam ponudile v pokušino. V petkovem večernem delu posveta, ki je bil namenjen druženju, so na pobudo predsednice komisije za delo z ženami pri GZ Brežice Martine Živič posavske gasilke pripravile srečolov, s katerim so preko dobitkov prav tako promovirale občine in GZ Brežice, Krško in Sevnica. Tako udeleženke kot vodstvo Gasilske zveze Slovenije, predsednik Ernest Eory in poveljnik Matjaž Klarič, so predstavitev posavskih gasilk ocenili kot eno najboljših do sedaj, kar pa je tudi spodbuda in odgovornost za delo v naprej. J.K. Denar ne celi ran, blaži pa bolečino Ljubljana - Na povabilo Društva izgnancev Slovenije 1941-45 se je na dvodnevnem obisku v Ljubljani mudila delegacija avstrijskega sklada za spravo, mir in sodelovanje, ki je na podlagi avstrijskega zveznega zakona pristojen za izplačilo odškodnin suženjskim delavcem. Izgnanci imajo še do konca decembra čas za oddajo vlog. Delegacijo avstrijskega sklada za spravo, mir in sodelovanje, ki seje v Sloveniji mudila že tretjič, je vodil namestnik predsednika sklada dr. Jurgen Stra-sser. Društvo izgnancev Slovenije in omenjeni avstrijski sklad, ki je pristojen za izplačilo odškodnin nekdanjim suženjskim in prisilim delavcem v času nacističnega režima, dobro sodelujeta in tudi izgnanci, ki so doslej že vložili vloge in dobili odškodnine, so z njegovim delom zadovoljni. Na suženjskem in prisilnem delu v Avstriji je bilo dva tisoč Slovencev in 1584jih je že dobilo odškodnino za suženjsko delo. Preostali izgnanci, ki so v času nacizma v letih 1941- 45 delali na ozemlju današnje Avstrije, pa imajo samo še do konca decembra čas za oddajo vlog. Rok za vlaganje zahtevkov po avstrijskem zakonu se namreč nepreklicno zaključi 31. decembra letos. Vlaganje zahtevkov je izredno enostavno, obrazci pa so na voljo pri predsednikih krajevnih organizacij društev izgnancev, pri predsednikih bodo upravičenci dobili tudi dodatna navodila in pojasnila. Do odškodnine so upravičeni tisti izgnanci, ki so opravljali prisilno delo na ozemlju sedanje Avstrije in tudi otroci, ki so morali prisilno delati, ne glede na starost. Nada Černič Cvetanovski Društvo izgnancev Slovenije si prizadeva za razširitev muzeja izgnancev na brestaniškem gradu in obnovo grajskih hlevov, skozi katere je šlo v izgnanstvo več kot 45 tisoč Slovencev. Brestaniški muzej so odprli 4. julija 1971, ko je bilo na brestaniškem gradu zborovanje nekdanjih izgnancev in na katerem so tudi sprejeli listino o razglasitvi 7. junija za spominski dan slovenskih izgnancev. Ob odprtju je dr.Tone Ferenc dejal, naj muzej ne bi samo obujal grenkega spomina nekdanjih izgnancev, temveč naj bi v mladih ljudeh, ki jim je bilo prihranjeno trpljenje vojnih let, zbujal in krepil domovinsko zavest. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič upa, da bo ob 60-letnici vrnitve iz izgnanstva brestaniški muzej že razširjen in urejen del hlevov, muzeju pa naj bi pripadel status evropskega muzeja izgnancev. Članstvo se povečuje Brežice - Zveza vojnih veteranov Slovenije (ZVVS) Brežice je v malem avditoriju Posavskega muzeja svečano podelila članske izkaznice 30 novim članom. Leta 1999 je organizacija štela 215, danes pa že 410 veterank in veteranov, kar je zagotovilo za ohranitev spomina na leto 1991. Svečanost seje pričela s simbolnim veteranskim dejanjem miru, svobode, neuklonljivosti, zmage, ponosa, spomina in opomina, kajti veterane druži ljubezen do doma, družine in domovine, ker spoštujejo hrabrost, poštenost, čast in resnico in ker želijo in delajo v dobro domovine Slovenije. Veteranka Marjanca Ogorevc Sicer pa simbolno veteransko dejanje ponazarjajo miza s štirimi nogami, kije simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope in sveta; prazen stol je simbol veteranov vojne za Slovenijo, kijih ni več med živimi; bel prt je simbol čistosti in neomadeževanosti misli in dejanj veteranov; kamen s sloven- skega očaka Triglava ponazarja simbol trdne odločnosti veteranov, da na tem slovenskem prostoru obstanemo; rdeč nagelj simbolizira spomin na vse, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino; vaza čiste vode je simbol solza njihovih najdražjih. S ščepcem soli in vejico pelina veterani ponazarjajo simbola bolečine in grenkobe družin padlih; bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo; kozarec rdečega vina simbolizira spomin na vse, ki so se bojevali za Slovenijo - pri tem prva zdravica velja vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, druga zdravica velja vsem, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva, in tretja zdravica velja vsem zbranim ob dogodkih, kijih pripravijo veterani; ostanek vina po zdravicah pa je žarek upanja veteranov, dajim bosta čas in prostor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za njihova dejanja, dosežke in posledice. Nove člane je nagovoril predsednik ZVVS Brežice Silvester Jeršič in jim čestital, imeli pa so tudi to čast, da so prvi prejeli zbirko Posavskih vojnih razglednic, ki jim jih je izročil direktor muzeja mag. Tomaž Teropšič. Natja Jenko Simčič KANAL 2000 IZ LOKALNIH SKUPNOSTI stran 7 Sava Glas, 11.12.2003 jubilej 100 let Marije Klavžer Krško - V 26 letih obstoja Doma upokojencev starejših občanov Krško je imelo osebje prvič priložnost pripraviti slavje za 100. rojstni dan svoje varovanke Marije Klavžer. Direktorica doma Jožica Mi-kulanc se je s kolektivom potrudila, da bi bila slavljenka, ki nima ožjega sorodstva, kljub temu deležna odmevnejše pozornosti ob praznovanju tako visokega jubileja. Čestitat so prišli podžupanja Nuša Somrak, predsednik KS mesta Krško Jože Ha-binc, direktorica Centra za socialno delo Marjanca Sečen ter predstavnica Rdečega križa. Marija Klavžer je z žarom v očeh poslušala prisrčna voščila, igranje Nine Arh na citre in trio Adolfa Moškona ter petje Katrin Harapin. Ko je zapel še domski pevski zbor, so mu spontano pritegnili vsi zbrani s slavljenko na čelu. Vitalna gospa negovanega videza je namreč nekaj dni pred 100. rojstnim dnevom dobila novo energijo, pričela je telovaditi. Kondicijo je dokazala, ko je v hipu upihnila 100 svečk na ogromni torti. Negovalno osebje na čelu z direktorico je prepričano, da bo ob letu osorej zaradi njenega njen rojstnega pri nih spet veselo. Marija Klavžer je prišla v dom pri 95 letih, ko si več ni zmogla gospodinjiti. Pred tem je živela sama in tako je prebila tudi svojo mladost ter delovna leta. Gospodinjila je pri bogatih družinah v Zagrebu in nekaj let v Berlinu. Po upokojitvi se je vrnila v rodno občino Krško, luč sveta je namreč zagledala na Bučarci. Rojenice soji namenile trdno zdravje, nikoli ji ni bilo treba v bolnišnico in ljubezen do življenja, ki gaje znala sprejemati takšno, kot seje nekaj po spletu okoliščin, nekaj pa po njeni volji odvijalo. Predenje prišla v Dom starejših občanov, seje družila s skupi- no za Samopomoč Bor, kjer so uživali ob njenih pripovedih, ki so slikale življenje in navade meščanske gospode. Marija Klavžer je sicer živela sama, nikoli pa si ni dovolila, da bi se zato počutila osamljeno in prve tedne življenja v domu ji je bilo silno odveč prilagajanje na sostanovalce in ritem, s katerim diha takšna ustanova. Kasneje seje vživela in danes uživa ob vseh drobnih pozornostih, ki jih je deležna. Branka Dernovšek Za lepšo jesen življenja Zeli. Druženje starejših' krajanov je potekalo v veselem razpoloženju. Za spodbudno delo in vztrajno pripravo srečanja, odkar je ^cnžičeva pred tremi leti obudila krajevno organizacijo Rdečega križa in pripravila prvo srečanje starostnikov, pa se je zbranim zah-valila tudi predsednica Območnega združenja Rdečega križa Brežice Antonija Zaniuk. Karitativke v teh predprazničnih dneh starostnikom delijo darilne pakete, obiskali pa naj bi tudi okoli 30 starostnikov, ki bivajo v posavskih domovih za ostarele. S.V. Bizeljsko - Krajevna organizacija Rdečega Križa Bizeljsko je na srečanje povabila starostnike nad 70 let. Pozvali so skoraj 300 krajanov in krajank, na srečanje pri Kocjanu v Stari vasi pa jih je prišlo nekaj manj kot tretjina. Z veseljem in ganjeni so obujali spomine ter se veselili, da je med njimi tudi letos patronažna sestra Marta, ki jim lajša marsikatero tegobo. Predsednica krajevne organizacije Branka Kovačič, kije pred nedavnim vodenje prevzela od Martine Denžič, pa je obdarila tudi najstarejša udeleženca srečanja, 80-letnega Martina Jelčiča iz Dramlje in čilo 90-letno Jožefo Golobič iz Bukovja. Pri tem ji je pomagal Franci Kelher, predsednik Krajevne skupnosti Bizeljsko, ki organizaciji stoji ob strani. Prisotne pa je kot svetnik občinskega sveta in predsednik krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije pozdravil tudi Rok Kržan. Srečanje so starostnikom in dejavnim karitativkam polepšali učenci OŠ Bizeljsko pod vodstvom Viika Ureka in domači ansambel Mihelin. ‘ Sreča traja, dokler se ne prične z razumom prepirati. V mladosti se opiramo na moč, v starosti na izkušnje iz mladosti. Prvi pogoj, da nekoga razumemo, je, da ga najprej dobro poslušamo. Bolan humor ne more izzvati zdravega smeha. CZ> V življenju sem osvojil le tiste cilje, ki si jih nisem zastavil. Emancipiranka zaradi krivic ni žalostna, ampak jezna. Ženske solze na rr\oškem ramenu so erotična komedija. ( AMEKLOTE Kino servis Brežice Četrtek, 11.12., do nedelje, 14.12., ob 18. uri Mali vohun 3D, akcijska komedija, ob 20. uri Gospodar in bojevnik, pustolovski; četrtek, 18.12., do nedelje, 14.12., ob 18. uri Odštekani petek, komedija, ob 20. uri Gospodar in bojevnik, pustolovski; četrtek, 25.12., ob 18. uri Nore note ponovno v akciji, komedija, ob 20. uri Ubila bom Bila, akcijski. Kulturni dom Krško Četrtek, 11.12., ob 19. uri Gospodar in bojevnik, pustolovski; petek, 12.12., ob 18. uri Kajmak in marmelada, slovenska komično ljubezenska drama, ob 20. uri Gospodar in bojevnik; sobota, 13.12., ob 18. uri Kajmak in marmelada; nedelja, 14.12., ob 18. uri Gospodar in bojevnik; petek, 19.12., ob 20. uri Matrica Revolucija, ZF akcijski triler; sobota, 20.12., ob 18. uri Ubila bom Bila 1. akcijska kriminalka; nedelja, 21.12., ob 18. uri Matrica Revolucija; četrtek, 25.12., ob 19. uri Odštekani petek, družinska komedija. 1 J Tako pametni, pa tako... Ko je bil Aleksander Veliki še majhen deček, so mu sporočili novico o novi zmagi njegovega očeta Filipa. Stremljivi deček je žalosten dejal: “Kaj bom pa jaz delal, če bo moj oče zmagal v vseh bitkah?” Francoski romanopisec Honore de Balzac je zatrjeval, da mora vsak pisatelj živeti čisto življenje, češ, da se le tako lahko razvija domišljija. Prijatelji so mu našteli več imen znanih pisateljev, ki so se proslavili, ne da bi živeli čisto. “Kdo pa ve, kako velike stvari bi šele napravili brez žensk,” je odgovoril romanopisec. Nemški Filozof Max Scheler je slovel zaradi svojega ostrega jezika. Ko ga je neka dama na slavnostnem banketu prosila, naj ji z nekaj besedami razloži bistvo metafizike, jo je filozof po strani pogledal in odgovoril: “Nič lažjega kot to, spoštovana. Metafizika je, če iščeš črno mačko v temni sobi, v kateri mačke sploh ni.” Slavni italijanski violinist in skladatelj Niccolo Pagani-ni je bil v klubu, kjer se je neki pianist hvalil s svojo umetnostjo: “Na moje koncerte prihaja toliko l judi, da se gnetejo po hodnikih!” “To ni nič!” je vzkliknil Paganini. “Na mojih koncertih je taka gneča, da moram celo sam stati!” Francoski Fizik Andre Ampere je ves dan razmišljal o neki matematični nalogi. Rešitev se mu je porodila na ulici. Zadovoljen je izvlekel iz žepa košček krede in začel pisati rezultat na črno ploščo, podobno šolski tabli. Ko je napisal dolg obrazec, se je plošča odmaknila za tri korake. Ampere je stopil za njo, a plošča se je začela premikati vedno hitreje. Ampere je stekel za njo, kolikor so ga nesle noge. Nazadnje se je plošča ustavila. Ves preznojen in brez sape je obstal tudi Ampere. Plošča je bila namreč zadnji del kočije. REPORTAŽE, NASVETI ... avtomobilizem Citroen C2 1.4 Sx Običajno so testi malih avtomobilov enostavnejši od tistih, v katerih odkrivamo “nevemkakš-ne” elektronske naprave, za katere je pred uporabo skorajda potrebno opraviti poseben tečaj. ma ustreza običajnemu C3, medtem ko prostor za prednjimi vrati ustreza mestnemu malčku. To je razvidno tudi po prvem pogledu s strani. Linija, ki ločuje prednji in zadnji del poteka prav pa namiguje na športnost. Očitno je bil to tudi eden od ciljev, ki so si ga zadali oblikovalci, saj je C2 namenjen tudi športu in bo v prihodnjem letu sodeloval na svetovnem rallyju v pokalu JWRC. Oprema, s katero lahko prilagodimo C2, je obsežna. Tudi serijska je pričakovano dokaj bogata in povprečnemu kupcu v veliki meri zadošča za vsakdanjo uporabo. Radijski sprejemnik, Motor, 1.4 litrski štirivaljnik, je že skoraj legenda. S svojo močjo in razmerji v petstopenjskem menjalniku, je ravno pravšnji za krajše premike, medtem ko mu daljše poti nekoliko vzamejo sapo in ob močnejšem priganjanju tudi dvignejo porabo. C2 je priročen avtomobil, s katerim se je lepo voziti. Tudi njegov videz zagotavlja, da vas z njim ne bo sram, čeprav je majhen, le upo- Citroen C2 zagotovo ne potrebuje voznika (ali voznice) s tečajem. To je majhen, mestni avtomobilček, ki ga zlahka uporablja vsakdo. Da ne bo pomote, z zgornjim stavkom ne mislim nič slabega, pač pa ravno nasprotno. Hvalim namreč uporabnost vozila, ki je namenjeno vsakdanjim krajšim premikom. C2 je kompakten, ravno pravšnji za premike v gneči in parkiranje na tesnem. Kljub temu se pri prevozu lepo “znajde”. Koncept, za katerega so se odločili pri Citroenu, pomeni, da prednji del avtomobila popolno- Motor: - 4-valjni, linijski bencinski motor -prostornina: 1361 cm1 - naj večja moč: 75 KM (55 kW) - navor: 120 Nm pri 3400/min. po robu vrat. Prednji del je običajen, zadnji pa se izjemno hitro konča in že sam po sebi kaže, da prostora tam ni v izobilju. A tudi tokrat ni ravno tako. Po vzoru nekaterih predhodnikov (predvsem pri drugih znamkah), seje C2 pripravil na dve možnosti. V zadnjem delu lahko udobneje sedita potnika, ali pa ostaja več prostora za tovor. Kombinacija je odvisna od položaja sedežev, ki ju je moč premikati in zlagati posamezno in tako kombinirati prostor skladno s trenutno potrebo po prevozu. Zunanjost torej razkriva kompaktno zasnovo vozila. Prednji del je sicer razpoznavno Citroe-novski, a vseeno toliko drugačen in upadljiv, da ga zlahka ločimo od “sorodnikov”. Zadnji del je povsem nov, notranjost pa prevzeta iz C3. Našteto, združeno v celoto, daje dober vtis, obenem klima in ostale naprave, ki skrbijo za udobje, so enake kot v modelu C3 in dobro služijo svojemu namenu. Tudi prtljažnik je, upoštevajoč prilagodljivost, dovolj velik. V notranjosti je nekoliko moteč le obratomer, ki se še vedno ne more pohvaliti z dobro vidljivostjo. Kazalec in podlaga sta namreč zelo podobna. rabnost je zaradi dveh vrat in skromne dolžine nekoliko omejena. Do izraza pride predvsem v veliki gneči. Aleksander Krehelj Zmogljivosti: - naj višja hitrost: 169 km/h - pospešek 0-100 km/h: 12,2 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5/6,2/8,2 l/100km - testno povprečje: 7,21/100 km Popravek V SavaGlasu, Številka 94, smo ob testu novega Scenica kot običajno zapisali tudi podatke o motorju. Žal smo se v zapisu zmotili pri navedbi navora in ga zmanjiali za 30 Nm. V resnici ima torej St enic 1.9 dCi 300 Nm navora. Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo Derma Art D.O.O. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Odstranitev tetovaže «K Poslikavanje kože izvira, že iz časa najstarejših civilizacij, danes pa je tetoviranje zopet postalo modno. Tetoviranje je vnašanje barvnih pigmentov v usnjico kože. Kar je v mladosti in na mladem telesu lahko zelo prisrčno, pa z leti lahko postane prav moteče. Nekaj statističnih podatkov: - 50 odstotkov tetoviranih je s tetovažo zadovoljnih - 30 odstotkov tetoviranih obžaluje, da so to storili - 20 odstotkov je zagrenjenih in tatoo skrivajo tudi pred najbljižjimi. Razlog za tako visok odstotek ljudi, ki bi tetovažo takoj odstranili, je gotovo lahko razložiti, saj različna imena, datumi... z leti lahko izgubijo svoj pomen. Saj veste, če Tone zapusti Micko in oženi Francko, bo tetovaža na Tonetovi koži “Rad imam Micko”, za Francko verjetno nesprejemljiva. Najrazličnejši simboli iz šestdesetih let ali napis “sexs-drugs-rock-roll” na roki danes resne in vzorne mamice verjetno zelo moti. Tildi zelo pogost “ JLA “ na bicepsu danes resnih možakarjev je izgubil svoj pozitiven namen. Prav tako najrazličnejši srčki, golobčki, delfinčki nekako ne sodijo v današnje delovno okolje posameznika in jih zato skuša prikrivati z oblačili, kar pa je včasih težko. Laserski žarki delujejo po principu selektivne absorbcije v različne barvne pigmente v koži. Ker imamo v našem laserskem kabinetu različne laserje z različnimi valovnimi dolžinami, lahko odstranjujemo tudi različne barve tetovaž. Kot vidite, je odstranitev tetovaže odvisna od barve in kar je zelo pomembno, tudi °d globine vnosa. Za odstranitev je potrebno v povprečju opraviti tri laserske Posege. Glede na izkušnje tistih, ki so že odstranili tatoo, pa lah-Ko Povem, da je laserska odstranitev manj boleča od samega Postopka tetoviranja. Daniela truden, www.dennaart.si Jus \ L rj CHARUJEVI ANGELČKI/ Charlie’s Angels Spet so z nami, lepše in nevarnejše kot kdaj koli prej! Cameron Diaz, Drew Bar-rymore in Lucy Liu so čudovite v nadaljevanju, polnem akcije, zapeljevanji, še bolj zabavnem in spektakularnem od originala! S pomočjo svoje nepogrešljive in zveste sence Bosleyja (Bernie Mac) nič ne more ustaviti treh prelepih Angelčkov v boju s padlim angelom Madison Lee (Demi Moore). TERMINATOR 3-VSTAJA STROJEV/ Terminator 3 Rise Of The Machines Arnold Schwarzenegger se vrača v vlogi T-101 Terminatorja, potnika skozi čas, v veliki uspešnici režiserja Jonathana Mostowa. Z impresivnimi posebnimi učinki, neverjetnimi prizori (kjer boste pri prizoru pregona na dvigalu gotovo ostali brez sape) ter z zgodbo, polno enkratnih obratov, je Terminator 3 res izjemna filmska izkušnja, h kateri se boste večkrat vrnili. MOŽJE X2/ X2: X-Man United Možje X2 je film, ki stanje napetosti pripelje do skrajnih meja. Če ste razpoloženi za neverjetne posebne efekte, odlično akcijo in izjemno napete pustolovščine so Možje X2 vaša edina in prava odločitev. Pripadniki skupine Možje X so mutanti, rojeni z nadnaravno močjo, zaradi katere se razlikujejo od drugih. V nadaljevanju originalnega filma proti mutantom skujejo zaroto, ki sega v sam državni vrh. Preživijo lahko le, če združijo moči. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah za lepši videz Pravilno hranjenje (nadaljevanje iz prejšnje številke) Nikoli ne mečimo hrane v smeti. Sveti spisi pravijo, da bomo vsak grižljaj, ki ga v Času izobilja zavržemo, v času pomanjkanja zelo pogrešali. Na krožnik si naložimo le toliko, kolikor lahko pojemo. Vse, kar ostane v loncih, pa prihranimo za naslednji obrok. Še bolje je, če približno načrtujemo količino hrane. Če moramo hrano zavreči, ker se je pokvarila, jo damo živalim, zakopljemo v zemljo, delamo-kompost ali vržemo v vodo. Občasno se postimo. Po ajur-vedi post krepi moč volje in telesno zdravje. Občasen post okrepi čute, um in zavest ter omogoči prebavnemu sistemu, da si odpočije. Posti, ki jih ajur-veda priporoča, so kratki, od enega do treh dni, in pijemo le vodo. Kadar se dalj časa postimo, uživamo lahko sadne ali zelenjavne sokove. Predvsem se moramo zavedati, da post ni stradanje in moramo biti enako ali še bolj aktivni, kot smo bili pred začetkom posta. V času posta moramo veliko hoditi v naravo, telovaditi in paziti na redno odvajanje. Z gibanjem na svežem zraku in pitjem zeliščnih čajev pospešujemo potenje in odstranjevanje strupov preko kože. Zelo pomembno je redno odvajanje blata in pitje tekočine. Pri težavah z odvajanjem lahko uporabimo klistir s toplo slanico ali kamilico. Prehod iz posta na ponovno hranjenje mora biti prav tako postopen, da se telo zopet navadi na hrano. Vsakdo lahko reši preteklost, odkrije zdravje in sončno življenje! Odkrije lahko novo umetnost življenja, ki je sestavljena iz dobrega počutja, spontanosti, ustvarjalnosti in radosti! Lep pozdrav do prihodnjič, Alenka Dirnbek. Tel.št.: 07 49 66 333, www.alenkinstudio.com moda V zadnji številki SavaGlasa je bilo prikazanih nekaj modnih trendov za razne zabave, ki se dogajajo skozi ves mesec december, pa tudi nekaj namigov, kako se obleči za glavno in zadnje dogajanje tega leta. Seveda t.i. zabave niso edino dogajanje v bližnji prihodnosti. Najbrž se vas kar nekaj pripravlja tudi na zimske počitnice. V toplih krajih? Ne, žal nimamo nasvetov za tople kraje, vsaj tokrat ne. Obstajajo pa zimski trendi na snežnih pistah; tudi zimski šport, naj bo to smučanje, bor-danje ali sankanje, je lahko veliko in zelo zanimivo modno dogajanje. Danes predstavljamo nekaj svežih trendov, ki jih lahko uporabite v bližajočem se času med zimskimi počitnicami. Za prihodnjihč pa obljubljam čisto nekaj drugega; razne modne zamisli za posebne priložnosti in velik novoletni modni horoskop. Lea Šinko Štraus OGLASI SavaGlas, 11.12.2003 Za vas smo pripravki program, s katerim si lahko obdelate in predogledate vaše d&talmtotogratije na vašem tokakum računalniku in jih preko spleta m števno kopij Razvite stte je možno prijeti po pošti ati jih prevzamete osebno v našem studiu. Zahtev; Operacijski sistem Windoms 9x/He/NT/2000/XP Ra*Ketca:1J Brezplačen program dobite na naši spletni strani mwJotmman,si ■■HM .3*«». .Sto** >»*>—** '*, am* i|BS|»ifc: &&****»■ m. iji SE mm i*M •|B* 3|! **F--------jjjj ; || iit rt. *n J’ SEBI V DECEMBRU VAM NUDIM KOLEDARJE IN VOŠČILNICE VSEH VRST IN OBUK-KI JIH LAHKO POPESTRITE TUDI Z VAŠO ŽELENO FOTOGRAFIJO. Kulturno društvo "Franc Bogovič" Dobova Ulica bratov Gerjovičev 48 8275 Dobova MOŠKI PEVSKI ZBOR "Franc Bogovič" iz Dobove vabi k sodelovanju ljubitelje zborovskega petja. Pridružite se nam lahko vsak ponedeljek in sredo od 19.30 do 21.30 v prostorih prizidka Kulturnega doma v Dobovi - vhod zadaj. Lepo vabljeni! KAJ? O STROKOVNO, NEODVISNO in za občane BREZPLAČNO svetovanje o učinkoviti rabi energije na področju Posavja. KJE? O CPB 11 - 3. nadstropje - podstrešje KDAJ? o vsak TOREK in ČETRTEK od 16 do 18. ure ob predhodnem dogovoru z energetskim svetovalcem KDO? O Marko Pirc (051/344-633) in Matej Lesinšek 1041/659-8691 Teme svetovanja: 1. Ogrevanje (izbira energenta, zamenjava kotla, priprava tople vodel. 2. Toplotna izolacija objekta (fasade, izolacija podstrešja, energetsko učinkovita oknaj. | 3. Obnovljivi viri energije (sončna, geotermalna energija, lesna biomasal. w I 4, informacije o možnostih pridobitve finančnih spodbud - subvencije, krediti). ********* 5. AKTUALNO: PLINIFIKACIJA PODROČJA. RADANOVIČ Brežice d.o.o. Tel.: 07/49-92-152 Černelčeva 5, 8250 Brežice VOZILO BARVA LET. KM OPREMA CENA RENAULT LAGUNA KOV. SREBRNA 2001 55.000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA,... 3.500.000,00 SIT GOLF 14 KOV. SREBRNA 1998 63.000 1. LASTNIK, 5 VRAT, ABS, RADIO,... 1.800.000,00 SIT VW PASSAT1 8T TRENDLINE KOV. ZELENA 2000 78.000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, l.REG. 2001 3.600 000,00 SIT ROVER 416 KOV. MODRA 1998 90.000 1. LASTNIK, KLIMA, ABS, RADIO, ... 1 499 000,00 SIT RENAULT MEGANE 16 COUPE RDEČA 1999 60.000 2: LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 4/2000 1.799.000,00 SIT ŠKODA FELICIJA KOV. ZELENA 1996 130.000 1. LASTNIK 550.000,00 SIT ŠKODA FELICUA KOV. RDEČA 1996 90.000 1. LASTNIK 599 000,00 SIT OPEL ZAFIRA18 KOV -ŽELENA 1999 88 000 1. LASTNIK, KLIMA,SERVISNA KNJIGA, RADIO 2.499.000,00 SIT MARUTI 800 CITY STAR ZELENA 1996 62.000 5 VRAT, LEPO OHRANJEN 350.000,00 SIT OPEL VECTRA 1.8 RDEČA 1997 94000 1. LASTNIK, KLIMATSKA NAPRAVA 1 700.000,00 SIT POSOJILA* A 'UH c •*««*«••» fufi 'Hmm ir ,j I« raistawnih ekspmA ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAjVEt \ VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR NAZALOGI KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 49.990 SIT Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 a s .5 / 7 DIMNIKARSTVO ANA JELANČIČ s.p. Ribniki 12, 8290 Sevnica Tel.: 07/81-62-060 Fax: 07/81-62-061 GSM: 031-653-122 Dimnikarska služba opravlja naslednje storitve: - strokovni pregled (prvi pregled) naprav in izdaja strokovnega mnenja (soglasja) za nove in rekonstruirane naprave; - letni in izreden strokovni pregled; - prve, občasne in izredne meritve emisije dimnih plinov (občasne meritve na vseh kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo se izvajajo 1-krat letno); - čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav (zračnikov) 1-krat letno; - vodenje evidenc - kataster naprav, strokovno svetovanje. Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav na trdna goriva: 1. Redno čiščenje s presledki dveh mesecev v času obratovanja, kar pomeni 3 do 4-krat v kurilni sezoni, za male kurilne naprave do 50 KW. 2. Redno čiščenje s presledki I meseca v času obratovanja za kurilne naprave od 50 KW do 1 MW. Čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav na tekoča in plinasta goriva: 1. Redno čiščenje najmanj enkrat v kurilni sezoni za male kurilne naprave do 50 KW. 2. Najmanj 3-krat v času kurilne sezone za naprave večje od 50 KW. 3. Strokovni pregled na vseh napravah (tekoče, plinasto in trdno gorivo) se opravi enkrat letno, praviloma zunaj kurilne sezone ali ob zadnjem generalnem čiščenju teh naprav. Nagradno vprašanje: V kakšnih časovnih razmikih se izvajajo občasne meritve emisije dimnih plinov? Izžrebanih bo 5 pravilnih odgovorov - nagrada: 1 -krat meritve emisije dimnih plinov v vrednosti 5.428 SIT. Odgovore pošljite na dopisnici na naslov: Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p. Ribniki 12, Sevnica. Seznam izžrebanih bo objavljen v naslednji številki SavaGlasa. T®!f©W !§WCE H1' Franc iz Brežic je izpostavil dograditev parkirišč oziroma garaž v Trnju, na področju za Elektroni, za katera so pred leti bile pobude, nikoli pa nič narejenega. Sprašuje ali jih bo občina zgradila in tržila? Župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak je povedal, da so bile na oddelku za prostorsko planiranje na Občini Brežice v preteklosti evidentirane pobude posameznikov, da se na področju Trnja uredijo dodatna parkirišča. Vendar je bil ves čas prisoten problem investiranja, zato ni prišlo do realizacije. Letos pa je Občina Brežice upoštevala pobudo KS Zakot - Bu-košek - Trnje in trenutno je v izdelavi projekt za razširitev obstoječega parkirišča na koncu Kregarjeve ulice. Marija iz okolice Dobove je vprašala, zakaj občina Brežice nima štipendij za bodoče prevzemnike kmetij in kaj je z odškodnino lastnikom zemljišč na dobovskem polju. Župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da je občina Brežice pristopila k regijski - posavski Štipendijski shemi, letos je objavila razpis za podjetja, res p^ je, da omenjene oblike štipendiranja za bodoče prevzemnike kmetij nimajo, ker doslej ni bilo pobud in izkazanih potreb za štipendiranje bodočih prevzemnikov kmetij. Vendar bodo tudi o tej obliki pomoči pri izobraževanju bodočih prevzemnikov kmetij premislili. skem polju pa je župan povedal, da je imel letos poleti s predstavniki lastnikov zemljišč sestanek, na katerem so se dogovorili, da župan kot poslanec zastavi poslansko vprašanje Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), saj je za plačilo odškodnin pristojna država oz. omenjeno ministrstvo. Avgusta letos je to vprašanje v državnem zboru tudi izpostavil, vendar nanj še ni dobil odgovora. Zatrdil je, da bovztrajal pri čimprejšnji rešitvi problema lastnikov na dobovskem polju. Janez iz okolice Jesenic na Dolen jskem je brežiškega župana povprašal, kaj je s predvolilno obljubo, da bodo tamkajšnja naselja Laze, Korit-no, Ponikve dobila signal za nacionalni televizijski program. Župan mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da se zavzema za čim boljšo pokritost s signalom nacionalne RTV, saj je v občini več področij, kjer je onemogočeno spremljanje nacionalnih RTV programov. Vendar Občina Brežice pri tem nima nobenih pristojnosti. Na problematiko pokritosti s signalom je opozoril v poslanskem vprašanju Svet RTV in generalnega direktorja Aleksa Štakulja, ki so edini pristojni za širitev pokritosti ozemlja R Slovenije s signalom nacionalne televizije. Zagotoviti bi morali pretvornike ali opremo za satelitsko spremljanje obeh nacionalnih televizijskih programov, kot je bilo pred leti rešeno za področje Bizeljskega. Glede odškodnin na dobov- Popravek V SavaGlasu, številka 94, smo na strani 4 v rubriki "Torkove bodice", objavili napačen priimek poslušalke, ki je v omenjeno oddajo poslala pisno bodico. V peti bodici (v sredini drugega stolpca), ki se Začenja z “MikulanČeva iz Krškega. .."bi moralo biti pravilno zapisano “ Mikolavčičeva iz Krškega... ". Upamo, da smo tokrat iz rokopisa pravilno razbrali podpis, prizadetim pa se iskreno opravičujemo. Uredništvo NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek_________________________________________ Podjetje(naziv in naslov)_________ ____________________ Davčna številka podjetja ______________________________ Zavezanec za DDV___________________________________ Kraj_____________________Poštna št.___________________ Ulica____________________ Telefon _____________________ Datum____________________ Podpis_______________________ Število izvodov__________ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. knjižnica brežice - ■ ' ~ z - -'A , ,f I Prigode Spelce Žvekič je zgodba o 15-letni deklici, ki se na poti odraščanja znajde pred hudimi preizkušnjami; po ločitvi staršev se s podeželja preseli v Ljubljano, kjer začne hoditi v gimnazijo. Spoznava mestno življenje z vsemi pastmi, ki prežijo na neizkušenega mladega človeka, prve ljubezni. V hudi stiski pobegne od doma... Knjiga Podobe božičnih praznikov bo popeljala otroke v čas, ko je praznik nastal in jih seznanila z božičnimi običaji, ki so se razvili drugod po svetu. Prebrali bodo' legende o sv. Miklavžu in drugih pomembnih svetnikih, ki zaznamujejo veseli predbožični čas, ter izvedeli, kako je Božiček dobil ime. Zakaj je danes tako zapleteno razmišljati o organizacijah? Kaj seje spremenilo od časov, ko seje vse skupaj zdelo toliko 'lažje? So se spremenili ljudje, organizacije ali morda okolje? Ni dvoma, da so pričakovanja zaposlenih 'drugačna, da se današnje organizacije razlikujejo od svojih predhodnic. Kako razjasniti vrednote, opredeliti poslanstvo in ustvariti vizijo zavoda ali neprofitne organizacije za nove čase, boste izvedeli v knjigi Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije. Ni potrebno biti genij, da bi reševali zaplete in težave na izviren, ustvarjalen način, kakršnega je uporabljal eden naj večjih umov človeštva Albert Einstein. Priročnik Vsak je lahko Einstein s praktičnimi zgledi iz vsakdanjega življenja ponazarja, kttko je včasih potrebno razmišljati drugače, kršiti pravila, celo malo “znoreti”. Vsak je svoje sreče kovač, pravi znani pregovor. A kakoje s srečo? Smo res sami odgovorni zanjo? Vsak je svoje sreče kovač je naslov knjige, ki nakazuje nekaj poti ali vsaj nekaj korakov k bolj srečnemu in zadovoljnemu življenju. Lainščkova knjižna noviteta Ločil bom peno od valov sledi vzponu murskosoboškega zlatarskega mafijca med prvo svetovno vojno in sicer skozi oči njegove mlade žene Elice. Tudi tokrat gre za močno ljubezensko zgodbo, polno hrepenenja, ženskega in moškega principa, napisano na magičen in skrivnosten način. Leta 1888 je nekdo umoril vsaj sedem žensk v londonskem predelu Whitechapel. Njihova grozljiva smrt je sejala strah in trepet po East Endu, storilec pa sije nadel ime, kije postalo prispodoba za serijskega morilca -Jack Razparač. S pomočjo forenzičnega in tehničnega znanja je Patricia Comwell ohranjeni material preučila s tehnikami, ki so bile v viktorijanski dobi neznane in oblikovala verodostojno klasično študijo psihopatskega morilca z naslovom Portret morilca. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://www.bre.sik.si/ ), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radja Brežice in Radia Sevnica v petek, 12. decembra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Stanič, univ.dip.bibl. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Ni dolgih čakalnih dob? SavaGlas, št. 94, stran 3 V zadnji številki SavaGlasa, ki je izšel 27.11.2003, je bil objavljen prispevek novinarke Suzane Vahtarič Z naslovom "Vambulanti dojk zanikajo dolgo čakanje Članek je nastal, vsaj tako je bilo razumeti v telefonskem povpraševanju, na podlagi navedb poslušalk v oddaji “Vroča linija". Novinarka je po telefonu povprašala, kakšne so sedanje čakalne dobe v ambulanti za bolezni dojk in kako dolgo se čaka na mamograf-ske izvide. V navedbi poslušalk je bilo izpostavljeno, da so čakalne dobe dolge več mesecev, tudi do pol leta. V članku je korektno navedeno, da je trenutna čakalna doba v ambulanti za bolezni dojk do 40 dni, ki se pa individualno glede na menstrualni ciklus lahko podaljša za kak dan, vendar največ do dva tedna. Pravilna je tudi navedba, da izvide mamografij ambulanta pošilja oseb- nim zdravnikom najkasneje v roku dveh tednov po opravljenem pregledu in mamografiji v ambulanti za bolezni dojk. Navedba, da direktor ne verjame, da je pacientka čakala na izvid šest mesecev, se torej nanaša na sedanje stanje, ko se na preglede v ambulanti za bolezni dojk, niti na mamografsko slikanje niti na izvide ne čaka tako dolgo. Res pa je, da smo v bolnišnici v letu 2002 imeli težave s pravočasno izdajo mamografskih izvidov. V ambulanti so namreč brez daljše čakalne dobe sprejemali vse naročene Ženske, pri tem pa je odčitavanje mamografij zaradi prevelikega števila zaostajalo. S posebnimi ukrepi in uvedenim dodatnim delom za odčitavanje mamogramov so bili zaostanki odpravljeni v mesecu juniju. Od takrat zaostankov ni. Število pregledov v ambulanti za bolezni dojk je usklajeno s pogodbenim obsegom. Tone Zorko, univ.dipl.soc., direktor Bolnišnice Brežice mali oglasi Prodam avtomobil KIA Sephia SLX, letnik ’94 s prevoženimi 170.000 km, je rdeče barve in lepo ohranjen. Pokličite 041-503-740. Prodam osebni avtomobil VW Passat TDI, letnik ’97, srebrne kovinske barve. Pokličite 031-497-756. Prodam Renault Megane, letnik ’96 s prevoženimi 133.000 km, kovinske zelene barve. Avto je lepo ohranjen in redno vzdrževan. Cena po dogovoru. Pokličite 041-977-123. Prodam svinji, težki 280 in preko 300 kg, po 380 SIT/kg, krmljeni z domačo hrano. Prodam tudi Audi A4, letnik ’98. Pokličite 07/49-68-535 ali 041-542-637. Ugodno prodam kabino za traktor, kakovostno belo in rdeče vino ter prašiča, težka od 120 do 150 kg, hranjena z domačo hrano. Obstaja tudi možnost zakola. Pokličite 07/49-77-254. Prodam suho koruzo v zrnju in ječmen ali zamenjam za prašiče, težke okoli 30 kg. Pokličite 07/49-51-648. Prodam prašiče, težke od 100 do 300 kg. Pokličite 041-529-370. Kupim stare omare, mize, stole, komode ter razne drobne predmete stare okoli 100 let. Pokličite 07/34-66-320 ali 041-610-917. Preprost pošten fant, Star 33 let, želi spoznati dekle za prijateljstvo, kasneje je možno tudi kaj več. Pokličite 051-203-816. ZAHVALA Ko bolečina v prsih vse močneje stiska ob spoznanju, da naše ljube mame ni več med nami, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili našo ljubo mamo ROZIKO IVANC VALENČAK iz Šentlenarta v dneh, ko smo se poslavljali od nje. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste molili za njo v času, ko je bila svoj poslednji boj. Hvala dr. Mojci Savnik Iskra za tople besede spodbude, dr. Kitemaševi in patronažni sestri Elici za pomoč. Hvala kolektivu OŠ in vrtca Bistrica ob Sotli, kolektivu Pošte Brežice, kolegicam in kolegom z ostalih pošt in Pošte Slovenija, PE Novo mesto. Hvala duhovnikoma g. Weingerlu in g. Kraševcu za spoštljivo opravljen obred ter pevcem Cerkvenega pevskega zbora Polje ob Sotli za občuteno zapete žalostinke. Hvala pogrebni službi Žičkar za opravljene pogrebne storitve. In hvala vsem za darovane svete maše, cvetje, sveče, za izrečena pisna in ustna sožalja. V tihi žalosti: vsi njeni ZAHVALA Ko ni več solza, da bi jokali, ko iti več glasu, da bi kričali, ostaja vera nam in moč, da srečamo se spet nekoč. Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, tete, sestrične in dobre prijateljice MARIJE BIBIČ iz Blatnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so te težke trenutke delili z nami, nam stisnili dlan, izrekli besede tolažbe ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej hvala dr. Ksenij^ Žnidaršič, osebju Internega oddelka Bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin, pogrebni službi Žičkar, g. župniku iz Pišec, pevcem iz Pišec, praporščakom, govorniku g. Preskarju za ganljive besede slovesa in g. Petančiču za zaigrano Tišino. Hvala družinam Krošelj, Podvinski in Trefalt, gospe Tončki Ule, g. Francu Novljanu in gospe Nevenki Lužar za nesebično pomoč. Hvala kolektivu Petrola za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki so našo drago mamo v tako lepem številu pospremili na prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 /4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., ,Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. "N Sava Glas, 11.12.2003 Šestnajsta špranje in okenca posavcev Danijel Starman: “Pri nas je preveč pravdanja!” Danijel Starman, znan slovenski odvetnik, je letos 29. julija dopolnil 63 let, znanje predvsem po tem, da je branil mejaša ob hrvaški meji Joška Jorasa, v središču pozornosti pa se je ponovno znašel, ko je prostovoljno priskočil na pomoč koprskemu županu Borisu Popoviču. Rodil seje med Mokronogom in Krmeljem, v lepi vasici Gabrijele kot trinajsti od štirinajstih otrok, ki sta ju postavila na noge in jih vzgojila oče Jože in mama Ana. “Naša otroška leta so potekala v duhu družinskega in čustvenega življenja, kar da neko trdno bazo in kapital za vse življenje. Mama je bila dobesedno Mati Tereza, oče pa zabaven Primorec in odličen mizar, bili smo ena prava “sveta družina”. Kljub temu, daje bil oče sijajen mizar, je nas osem fantov in šest deklet živelo v pomanjkanju, ker oče enostavno ni znal računati. V naši vasi Gabrijele je cerkev Sv. Lenarta. Ati je za cerkev naredil obhajilno mizo iz oreha za eno vrečo fižola in kako je bil vesel, ko gaje prinesel. Tako seje zgodilo, da je med vojno odšel k Nemcem in jih prosil, naj ga ustrelijo, ker ne more gledati lačnih otrok. Na vasi smo skrbeli za živali, jaz sem skrbel za kozo, imam jih še danes in sem eden redkih advokatov, ki molze. Molzem odlično zdravo mleko za devet vnukov in skrbim za meso.” Iz Gabrijel seje leta 1954 družina preselila v hišo v Sevnico, kjer so štirje mizarji pri hiši “ustvarjali” mizarsko delavnico Stil-les. Sledila je brežiška gimnazija in o tem obdobju pove:” To je bila zelo dobra gimnazija, mi smo imeli, v pozitivnem smislu, zelo zanimivo razredničarko prof. Vero Vujasinovič. To so zelo lepi spomini, na šolo in na vožnjo, s sošolci se še dobimo, moj sošolec je bil Niko Keše, ki je pisal poezijo in je delal posebne epi- zode. Po gimnaziji sem želel postati kirurg, ker sem vedno nekaj seciral, pa se ni izšlo. Vpisal sem se na pravno fakulteto in mi ni žal.” Bilje zavzet študent, njegov indeks izkazuje, da je bilo skupno povprečje njegovih ocen vseh štirih let kar 9,6. Na fakulteti so mu bili sošolci nekdanji predsednik Kučan, Potrč, Stanič, Alenka Puklavčeva, na Pravni fakulteti je postal je vodja čitalnice in si je s honorarjem služil denar. Bil je tudi predsednik organizacije študentov prava, Kučan pa predsednik študentske organizacije. Pa se pošali: "Kučan ni bil nič večji kot zdaj, sicer ni- koli nisva skupaj opravljala izpita, je pa res, da so med sošolci krožili moji izpiski iz politične ekonomije, ne vem pa, ali jih je bral tudi nekdanji predsednik.” Na “jugo” vojsko v čudnem bataljonu v Bosni ima slabe spomine. Sledi pripravništvo v Celju in ker je v 4. letniku prava spoznal brucko Vido iz Zagorja ob Savi, mu je zaljubljenost prinesla poroko in med služenjem vojaškega roka hčerko Nedo (mednarodno pravo). Zveza se ni obnesla, preselil seje na Primorsko in si ustvaril novo družino. "Drugo ženo Gracielo - po očetu Italijanko, po mami Slovenko - sem spoznal takoj, ko sem sedel v avtobus in seje ona peljala v Ljubljano na Pedagoško fakulteto. To je bila ljubezen na prvi pogled, iz katere so se rodili trije zlati sinovi: Marko in Janez, ki sta doštudirala pravo, oba imata posluh za človeka, in Jože, ki se ukvarja z zavarovalništvom. Družinska sreča je temelj in moram reči, da me je spremljala božja milost, kljub temu da sem po prvem razpadu družine hudo trpel. Povem vam, da je naša starša skupaj držala vera; čeprav je bil oče liberalec, je verjel, da je nekaj nad nami in se je v naši družini bral roženi venec. Sociologi in psihologi so spet začeli govoriti o vlogi družine. Tradicija moje družine je, da se vsi zberemo ob skupnem kosilu. Sicer pa smo tudi sestre in bratje, dva sta umrla, tesno povezani in se redno srečujemo. Vsako leto mora eden od nas organizirati srečanje. Lani se nas je zbralo 63.” Danijel Starman je izjemno prodoren, iskriv in očarljiv opazovalec, ki se rad šali in ponudi enega izmed svojih zgodnjih jutranjih utripov: “Ženske ste bolj vdove, kot smo moški vdovci. Gledam naše, ki se gredo zgodaj zjutraj, vse črno oblečene, pogovarjat z možmi na grobove in jim pravim, da bi se morale bolj in več takrat, ko so bili še doma.” Na dan najinega pogovora je hitel še na obravnavi dveh razvez: “To je posebej hudo v enem pomenu - kako otroka ali otroke razdeliti med očetom in materjo. Osnovno izhodišče je, da bi se zveza ohranila, sicer pa absolutno zaščititi otroka. Na ličku se ne vidi, v duši pa je veliko bolečine. “Pravdanje” pri nas je v popolnem nesorazmerju. V Franciji je na 60 milijonov prebivalcev 2 milijona zaostankov, pri nas pa na 2 milijona ljudi 500 tisoč. Problemi so v tem, da je krivic res veliko, da so neurejeni odnosi in da država ne funkcionira, vsak pa bi moral delati svoje osnovne zadolžitve.” Šest let je bil predsednik konference za Slovenijo in pravi: "Uspeli smo obstati, za to si lahko pripišem precej zaslug, domovinska vzgoja pa je tema na tleh, da sem nanjo utrujen pomisliti.” Ne glede na to, da ljudski glas govori, da odvetniki delajo samo za denar, odvetnik Danijel Starman pove svoje stališče: ”Če je rteka stvar takšna, da bi nasprotnika ponižal, ne delam! ” N cilja Jenko Sunčič Mednarodna božična razstava in delavnice Thayatal, Avstrija, Podsreda - Kozjanski regijski park letos prvič sodeluje na mednarodni razstavi v narodnem parku Thayatal z naslovom “Praznovanje božiča v nacionalnih parkih Evrope”. Predstavil se je z božično jelko, okrašeno s tradicionalnimi okraski Kozjanskega; medenjaki, slanim pecivom, okraski iz papirja. Poleg tega so prikazali delo v božičnih delavnicah za osnovnošolce, ki že od leta 1997 potekajo v Kozjanskem parku v Podsredi. Prireditev so popestrili z slovenskimi božičnimi pesmimi in z videoprojekcijo naravnih lepot in kulturnih znamenitosti v parku. Na mednarodni razstavi sodelujejo prijateljski parki s Finske, iz Anglije, Slovenije in Avstrije. Predstavitev tradicionalne okrasitve v Avstriji Pred adventom so izvedli prvo letošnjo delavnico, v kateri so izdelovali adventne venčke, nato so se posvetili izdelovanju okraskov iz slanega testa. Danes, 11. decembra, pa bodo ob 16. uri izdelovali voščilnice, svečke iz čebeljega voska ter pomandre. Namenjene so otrokom in odraslim. Prav tako pa bodo še nekaj dni potekale dopoldanske delavnice za osnovnošolce s področja parka. S.V. Več lučk - tudi na stolpu Brežice - Vodovodni stolp kot simbol mesta je v predprazničnih dneh zasijal v modrih lučkah. Za okrasitev je poskrbelo gostinsko podjetje Petelinčevih, ki imajo v stolpu lokal, pridružila pa seje tudi občina, kije zagotovila avto-dviga-lo. Njegova masa 55 ton bo morda komu dala misliti, koliko je dvigalo potegnilo iz občinskega proračuna, saj je bilo v Posavje “uvoženo”. Sicer pa župan Vizjak letos napoveduje bolj okrašeno mesto, prav tako naj bi Petelinčevi v dogovoru z občino tudi letos organizirali silvestrovanje na prostem z županovo zdravico ter ognjemetom. Ostali gostinci pa pogrešajo več dogajanja na osrednji mestni ulici. S.V. Preverite pri vašem prodajalcu: AVTOLINE KRŠKO, Bohoričeva 10 Šepet globin množično pritegnil Dolenja vas - Literarna sekcija “Sanje” pri KD “Žarek” Dolenja vasje v Gasilskem domu pripravila umetniški literamo-glasbeni večer “Šepet globin” v počastitev spomina na Prešernovo rojstvo. Šepet globin so ustvarili člani literarne sekcije z lastnimi deli ter profesorji glasbe - sopranistka Mateja Arnež Volčanšek, basist Janko Volčanšek in pianistka Karolina Vegelj Stopar. Del programa so posvetili spominu na veliko osebnost - njihovega pokojnega rojaka Katka Vodeba - s predstavitvijo njegovega plodnega življenja kot literata, urednika, prevajalca, znanstvenika, teologa in zgodovinarja in sicer z branjem njegovih pesmi iz zbirke “In vse bo luč”. Zasti pa je pritegnilo spominsko pripovedovanje njegove nečakinje Marije Vodeb, ki seje udeležila umetniškega večera. N J.S. 30 let turističnega društva Dobova - Turistično društvo (TD) Dobova bo 13. decembra obeležilo 30. obletnico delovanja. Prireditev bo v Kulturnem domu v Dobovi ob 19. uri. Uvodne minute bodo posvetili prehojeni poti društva. Vsem obiskovalcem bodo podarili ogled komedije “Piknik s tvojo ženo” v izvedbi dramske skupine Slovenskega doma KPD ‘ ‘Bazovica” Reka, ki prihaja v Dobovo na povabilo KD “Franc Bogovič” iz Dobove. V sklopu praznovanja bo na ogled razstava slikovnega gradiva o delovanju TD Dobova in razstava likovne družine KD “Franc Bogovič” ter izdelki iz slanega testa I Suzane Deržič iz Dobove. Kadar se sevniški občinski svetniki “vržejo” v debato o vodooskrbi, se v začetku prepričujejo, da si bodo končno nalili čistega vina, ob koncu pa se navadno sporečejo. Glavni nasprotnik pobude, da naj bi vsi vodovodni sistemi prešli v upravljanje Komunale, je Lojze Zalašček iz Boštanja. Vodja oddelka za okolje in prostor Koman Perčič gaje skušal potolažiti, češ, da prehod v roke Komunale ne bo tako divji, da bi nekdo kar prišel v Boštanj in rekel: “Daj sem svoj vodovod!” Roman Perčič Razboriti svetnik Zalašček seje ob tem zelo razhudil, rekoč: ‘Tih’ bod’, ti sam’ tih’ bod’, kaj si pa zadnjič po Boštanju govoril!?” • Primož Kozmus je v metanju kladiva peti na svetu. Oldrich Kettner, direktor Vipapa, ki Kozmusa sponzorira, je dejal, da si želi tudi za podjetje tako visoko uvrstitev: biti med petimi najuspešnejšimi v branži. Krški svetnik in nekdanji podžupan Andrej Božič je v kontekstu uresničevanja kakšnih nerealnih ali pa glede na efekt nesramno dragih želja, ki jih hočejo krajevne skupnosti spraviti v proračunski plan, predlagal dodatno sistemizacijo delovnih mest občinske uprave. Poleg uradnikov in funkcionarjev naj se doda še: vitezi, oprode in hlapci. Božič pa ni pojasnil, ali bi naziv vitez dodelil tistemu, ki zgradi na primer železniški podhod “Čulk” ali tistemu, ki to prepreči! Predsednik Krajevne skupnosti mesta Krško Jože Habinc se počuti kot v.časovnem stroju. V kratkem je bil namreč dvakrat na “proslavljanju stoletja”; najprej je pospremil na pot knjigo o življenju Krškega v zadnjih sto letih, nato pa v stoprvo leto Marijo Klavžer iz Doma starejših občanov. Na pošti v Brežicah je ponudba že tako vsestranska, da prideš po znamko, domov pa odneseš hrano za pse. 29. novembra sta se na gradu Brežice poročila 24-letna Naila Kapric iz Malenc in 33-letni Tomaž Kovačič z Malega Vrha. Poročno slavje se je nadaljevalo pri Kocjanu v Stari vasi na Bizeljskem. sicer pa mladoporočenca živita v skupnem “gnezdecu ”, ki sta si ga ustvarila na nevestinem domu. Brežice Na gradu Mokrice sta se 8. novembra poročila Ivan Omerzcl iz Pečic in Mateja Mlakar iz Dolenjega Boštanja. V Brežicah sta 22. novembra zakonsko zvezo sklenila Igor Kopinč iz Sel pri Dobovi in Gabrijela Jakobovič iz Klanjca, Hrvaška; 29. novembra pa še Tomaž Kovačič z Malega Vrha in Naila Koprič iz Velikih Malenc. Sevnica Na gradu sta se 15. novembra poročila Emil Stopar in Darinka Čemeč, oba iz Sevnice; 22. novembra pa sta zakonsko zvezo sklenila Janez Vidmar iz Govejega Dola in Lidija Starič iz Ljubljane- Krško V Kostanjevici na Krki sta svoj “da” 15. novembra izrejda Jože Vidovič z Ardra pri Raki in Alenka Juršič iz Dovšc. V skladu z. Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.