BIITEN-GIASNIK-ŽIVIISKEGAMOMBIEA-ZITO
LJUBLJANA, JANUAR—APRIL 1971
LETO VI — ŠTEVILKA 1—4
LETO 1970 - težko, toda poslovno uspešno
Leto 1970 je bilo v celotnem gospodarstvu označeno kot leto izrazite nestabilnosti z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi posledicami. Proizvodnja je imela visoko rast, zunanjetrgovinski primanjkljaj se je sunkovito povečal, rast cen je bila višja kot kdaj koli prej. Inflacijska gibanja so dosegla svoj višek, ki je zahteval ukrepe za »ohladitev« pregrete ekonomije. Te ukrepe že bolj ali manj poznamo, kot npr. devalvacijo, zamrznitev cen, zamrznitev osebnih dohodkov in podobno. Seveda ukrepe, ki bi dejansko uredili odnose v gospodarjenju, še pričakujemo, z željo, da bi bili predvsem ekonomski in čim manj administrativni.
Iz vseh navedenih razlogov lahko označimo leto 1970 kot leto nenormalnih nakopičenih razmerij, ki terjajo velike napore za dokončno ureditev. Poslovati v takih pogojih je bilo zapleteno ter je zahtevalo hitro reagiranje oziroma prilagoditev. Strokovne službe in delovne enote kombinata so dosegle v poslovanju dober uspeh, kar nakazujejo naslednji podatki iz zaključnega računa 1970
Indeks
porasta
1969/70
3.	mehki kolači 16,0%
4.	pekarstvo	13,8 %
5.	trgovina	3,4	%
6.	testeninarstvo	0,3 %
7.	ostalo	5,0	%
Skupaj	100,0 %
Delovne enote konditor-stva (Šumi, Imperial, Gorenjka) so dosegle v letu 1970 prvo mesto, kar je nedvomno dokaz možnosti tovrstne industrije v našem razvoju. Izredno krepak razvoj je dosegla tudi proizvodnja mehkega peciva, kjer smo z razširitvijo trga v sosednjih republikah dosegli izredne rezultate. Pekarstvo in mlinarstvo sta kljub ogromnemu fizičnemu obsegu dosegla skromnejši uspeh, kar je pred vsem posledica določenih naj višjih cen in s tem najmanjših možnosti za pridobivanje dohodka.
Proizvodni program v letu 1970 je bil presežen za 8 % v fizičnem obsegu s tem, da je največje preseganje dosegla proizvodnja mehkih kolačev (52%). Vse dejavnosti so bile v celoti in redno oskrbljene s suro-
vinami in ostalimi materiali, kar je seveda še bolj pripomoglo k uspešni realizaciji programa.
Kakšna je bila poslovna problematika v posamez-
Konec na 2. strani
Družbeno politične organizacije in samoupravni organi kombinata Žito čestitajo
OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU!
Sindikat izpolnil naloge
celotni dohodek dohodek
108
121
neto osebni dohodki 120 poslovni sklad	197
sklad skupne porabe 165 amortizacija	117
Naše dejavnosti so se ob začetku leta 1970 našle pred vrsto podražitev, ki so jih povzročila gibanja cen osnovnih materialov in uslug. Večanju osnovnih stroškov so sledili osebni dohodki oziromo pritisk za večanje istih. Padanje akumulativ-nosti v letu 1969 se je v začetku leta 1970 nadaljevalo. Potrebno je bilo najti ustrezne izravnalne ukrepe za ohranitev oziroma večanje akumulativnosti. Iz rezultatov zaključnega računa je videti, da smo ukrepali kar se da bolj učin kovito ter uspeli akumula-tivnost zadržati oziroma celo nekoliko popraviti. Pregled položaja po posameznih dejavnostih skozi vse leto 1970 nam bo dal sliko, kje smo ukrepali in kaj smo dosegli. Skladi, ustvarjeni v letu 1970, se delijo med dejavnosti po naslednjem vrstnem redu:
SINDIKALNA KONFERENCA KOMBINATA OPRAVIČILA ZAUPANJE — ZAHVALA DOSEDANJEMU PRED SEDNIKU FRANCU TOMAŽINU — NOVI PREDSEDNIK KONFERENCE MARJAN JELEN
V sredo, 21. aprila, so se zbrali na občnem zboru sindikalne konference kombinata člani tega organa, ki so jih izvolili člani sindikata na občnih zborih v delovnih enotah.
Občni zbor je imel dokaj obširen dnevni red, jedro tega pa sta bila poročilo o dosedanjem delu in razprava z ustreznimi predlogi. Delo občnega zbora je bilo živahno, člani konference pa so dali več predlogov za program dela v prihodnje.
ka), Roman Škof (pekarna Tržič) ter Jože Matore in Jože Tršalič (DE Imperial).
© Po uvodnih formalnostih je podal poročilo o preteklem delu dosedanji predsednik FRANC TOMAŽIN. V njem je nakazal, da je sindikalna organizacija sodelovala pri razreševanju naslednjih problemov:
— pri urejanju splošnih gospodarskih pojavov v
zvezi z inflacijo in odstranjevanju teh težav,
—	pri razvoju kombinata v tem obdobju, pri integracijah in pripojitvah Šumija in Imperiala h kombinatu,
—	pri uravnavanju delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	pri ukrepih za stabili-
Konec na 5. strani
1.	konditorstvo
2.	mlinarstvo
37,4 % 24,1 %
V uvodu naj še povemo, da so člani nove konference naslednji: Doroteja Grmek, Mihael Ham, Marjan Jelen, Vinko Mihelič in Janez Slovenc (DE uprava), Dore Grad (L j ubij. področje), Ludvik Horvat, Zdravko Kunšič in Stane Šuc (pekarna Ljubljana), Niko Capuder in Ana Mešič (Peka-tete). Marta Bucaj in Stane Hafner (trgovina), Rudi Bric in Katarina Hrovat (pekarna Lesce), Stane Repar (Notranj. področje), Jože Marinč (pekarna Kočevje), Borut Čibej in Milenko Djukič (pekarna Kranj),Bogomir Kralj in Ivanka Muhič (pekarna Novo mesto), Bojan Gal j en in Franc Hribar (DE Domžale), Marko Fanetič, Darinka Fekonja in Branko Mihelič (DE Šumi), Cvetkovič (DE Gorenj-
Veselo srečenje upokojencev
NEPOZABEN ZBOR ŽITOVIH VETERANOV V KOMBINATU — UPOKOJENCI SO ZELO HVALEŽNI ZA PREŽIVETE URE Z NEKDANJIMI SODELAVCI — SVOJIM NASLEDNIKOM ŽELIJO MNOGO USPEHA PRI DELU
Vreme tisto soboto, 27. februarja, ni bilo nič kaj prijetno. Mrzel veter je bril in kazalo je na sneg. Nadaljevanje na 3. str.
Vsebina:
VAŽNEJŠE ODLOČITVE DSK — KREDITI ZA STANOVANJA RAZDELJENI — KOMUNISTI O GOSPODARSTVU — LEPI USPEHI SMUČARJEV ŽITA — ZMAGOSLAVJE NA VOGLU — LETNI ODMOR — RAZGIBANOST REKREACIJSKEGA AKTIVA — MEHKI KOLAČI IZ LESC —-STROKOVNI IZLET NOTRANJČEV — NA-GRADNA KRIŽANKA »1. MAJ«
- (?>•
XV >	v
Stare goste so ob prihodu v kombinat čakale mize, obložene s pripravljeno jedačo in pijačo za začetno zakusko
LET0 1970 - težko, toda poslovno
Nadaljevanje s 1. strani nih dejavnostih skozi leto 1970?
1.	Mlinarstvo
Kljub slabši kvaliteti žitaric je bil program mlinarstva kvalitativno in kvantitativno realiziran oziroma še nekoliko presežen. Že v začetku leta 1970 so se kazale težnje k zviševanju cen osnovnih surovin. Glede na pričakovano slabo letino so proizvajalci zahtevali že vnaprej predujme za pšenico, kasneje pa so pogodbene količine zmanjšali na polovico ali tretjino. Vsem tem težavam oziroma pomanjkanju pšenice se je pridružilo tudi pomanjkanje prosa in ajde. Zaradi povišanja stroškov predelave se je akumula-tivnost mlinarstva zniževala še naprej. Od leta 1965 se cene mlevskih izdelkov niso spremenile. V obdobju 1966-70 pa so se stroški predelave povečali za najmanj 50 %>, kar je seveda vplivalo na padec akumula-tivnosti. Z visoko meljavo belih mok smo povišanje stroškov delno izravnali. V septembru 1970 je zvezni izvršni svet povečal ceno pšenici in istočasno pšeničnim mokam. Kmetijstvo je zahtevalo popravek cen pšenice, saj so ugotovili, da so se jim prav tako povečali stroški proizvodnje. S popravkom cen pšenice in moke se je položaj mlinarstva nekoliko popravil, toda ne bistveno. Po poveča nju cen pšenice se je položaj na tržišču zaostril in smo popuste za mlevske izdelke znižali kot vsi ostali, saj je bilo pomanjkanje pšenice že splošno. Pomanjkanju pšenice se je pridružilo pomanjkanje koruze. Cena se je astronomsko povečala in je presegla ceno trde pšenice. Tako nesmiselnega položaja na tržišču še ni bilo, nas pa je privedel v položaj, da so bili končni izdelki iz koruze zaradi zamrznitve cen cenejši od koruze. Zato je bil koruzni mlin zadnja dva meseca leta 1970 na robu rentabilnosti. Kljub vsemu smo poslovno leto v
mlinarstvu uspešno zaključili, čeprav se je pokazala vrsta težav, ki so se včasih zdele nepremostljive.
2.	Pekarstvo
Pekarstvo je bilo vedno dejavnost z omejenimi možnostmi za ustvarjanje dohodka, saj so občinske skupščine vedno želele svojim občanom zagotoviti čim cenejši kruh. Zaradi večanja stroškov predelave je tudi pekarstvo, s cenami še iz reforme, začelo resno pešati. Položaj je postajal kritičen že v drugi polovici leta 1969; porasta cen goriv, uslug, življenjskih stroškov in podobnega nismo mogli več izravnati in smo bili prisiljeni iskati spremembo pogojev poslovanja.
Čeprav je bilo jasno, da je pekarstvo v težkem položaju, smo potrebovali več kot pol leta 1970, da smo cene uskladili s povečanimi stroški. Za vsako pekarno je bil izdelan elaborat o stanju posamezne pekarne, tržišču in razvojni program do leta 1975. S temi materiali smo nastopili pred občinskimi skupščinami. Večina občinskih skupščin je z razumevanjem sprejela naše predloge. Zahtevke za popravek cen je postavilo celotno pekarstvo v SFRJ, tako da je svoje mnenje o popravku dal tudi zvezni izvršni svet. Prigovorov na račun povečanih cen kruha je bilo precej, vendar je vse presenetil ukrep zveznega izvršnega sveta konec septembra, ki je s povišanjem cen pšenice povečal cene moke kot tudi kruha. Danes je črni kruh 35 % dražji kot ob reformi leta 1965, s tem da gre v tem zvišanju 18 % na račun povečanih cen surovin. Vsa ta gibanja niso bistveno zboljšala stanja pekarstva, vendar so v oktobru lansko leto privedla v SRS do precejšnjih razlik v cenah med posameznimi področji. Ker je konec oktobra veljalo zamrz-njenje vseh industrijskih cen, smo v Sloveniji sklenili sporazum o uskladitvi
cen kruha, kjer smo z določitvijo 4 področij (koprski, ljubljanski, celjski in mariborski okraj) postavili nivoje cen kruha, upoštevajoč področne posebnosti. Ta sporazum so podpisali skoraj vsi proizvajalci kruha v SRS in s tem dokazali, da je mogoče doseči enotnost tudi pri osnovnih proizvodih brez administrativnega vmešavanja, kar nam zanesljivo nakazuje pot tudi v bodoče. Prav tako je večina občinskih skupščin izrazila željo, da se cene kruha urejajo v republiškem merilu, saj vrsta pekarn oskrbuje več občinskih skupščin. Nadaljnji razvoj pekarstva bo nakazal način urejanja cen. Vsekakor je potrebno tudi v prihodnje omogočiti pekarstvu normalno reprodukcijo, da ne bi splahnel napor vlaganja v dosedanjem razvoju tehnologije. Pekarstvo kombinata pokriva 30 °/o slovenske porabe ter rabi 50% mok, proizvedenih v naših mlinih. Kljub skromnemu finančnemu uspehu se je pot v povečanju stopnje končne izdelave pokazala kot pozitivna. Naša osnovna naloga je pekarstvu še naprej iskati možnosti za povečanje produktivnosti, saj bomo edino na ta način zadržali najmanjšo stopnjo akumulacije.
3.	Testeninarstvo
V tovarni testenin smo izvedli v letu 1970 še rekonstrukcijo zadnje linije, to je linije za zvite testenine. S celotno rekonstrukcijo je tovarna izpolnila svoj proizvodni načrt. Podražitve embalaže, uslug in ostalih materialov so novzročile, da je bila proizvodnja kljub izrednemu povečanju produktivnosti še vedno na robu rentabilnosti. V septembru, ko je prišlo do podražitve pšeničnih mok, smo izvedli popravek cen testenin, vendar le kot uskladitev z novimi cenami mok. Akumulativnost teste-ninarstva je ostala nespremenjena. Osnovni problem še vedno ostane, kako znižati proizvodne stroške in
doseči vsaj delno zvišanje prenizke akumulativnosti. Konec leta 1970 je začela zvezna gospodarska zbornica pripravljati sporazum o uskladitvi cen testnin, ki naj bi vsaj nekoliko ublažil težko stanje v proizvodnji testenin. Dejstvo je, da rast porabe testenin v Jugoslaviji teče počasneje kot rast razpoložljivih zmogljivosti. Zato je naša osnovna naloga v obstoječi porabi povečati svoj delež in kar najbolj aktivirati še možne rezerve. Najbolj nas seveda »tepejo« stroški, na katere nimamo bistvenega vpliva — kot so cena surovin, embalaže, popusti in podobno. Dejstvo, da proizvodnja testenin rabi 1/2 do 2/3 naših mok, pa vsekakor položaj popravlja, vendar je kljub temu potrebno doseči temu proizvodu ustrezno sorazmerje z drugimi cenami.
4.	Konditorstvo
Konditorstvo je dejavnost, v kateri delujemo šele 2 leti, vendar smo kljub izrednim težavam dosegli zadovoljive uspehe. Ko smo prevzeli tovarno Šumi in Gorenjko, smo našli silno neurejeno stanje, vendar smo uspeli predvsem v naslednjem:
a)	zvečali smo produktivnost zaposlenih,
b)	z reorganizacijo omogočili boljše poslovanje obratov in njihovih uprav,
c)	uredili prodajo gotovih izdelkov in nabavo surovin,
d)	uvedli pravočasno dobavo embalaže in surovin iz uvoza,
e)	dvignili nivo osebnih dohodkov zaposlenih in
f)	začeli pripravljati program generalne rekonstrukcije.
Uspehi teh ukrepov niso izostali, kar kaže tudi delež dobička, ki ga je ta dejavnost ustvarila.
V	aprilu 1970 se je k nam priključilo podjetje Impe-rial iz Kršknega. Osredotočenje proizvodnje žvečilnega gumija v novem obratu v Krškem je že preteklo leto dalo dobre rezultate, ki bi bili lahko še boljši, saj je žvečilnega gumija zaradi omejitve uvoza primanjkovalo. Področje žvečilnega gumija postaja zanimivo, tako da smo se odločili proizvodnjo razširiti in asortiment še povečati. V zvezi s tem pospešeno iščemo možnosti poslovno tehničnega sodelovanja. Rezultat vseh lanskih naporov je bil, da smo v proizvodnji žvečilnega gumija zasedli prvo mesto v Jugoslaviji. To prednost moramo vsekakor obržati, saj le v takih pogojih lahko uspevamo. Zato v letu 1971 pripravljamo program dopolnitve proizvodnje, ki naj bi tej proizvodnji zadržal in še okrepil prednost na jugo-slovenskem trgu.
V	tovarni Šumi je še vedno problematična proizvodnja deserta in vafljev zaradi visokega deleža živega dela. Tu iščemo nove re-
uspešno
šitve v novem asortimentu in embalaži, ker dosedanje ne zadostujejo. Uvajanje novih proizvodov je dosti težavnejše, kot smo sprva predvidevali. Embalaže, ki jo je treba spremeniti oziroma dopolniti, je precej. Uvajanje nove strojne opreme pa zahteva precejšnje spremembe in dopolnitve, tako v proizvodnji kot embalaži. Glede na to, da smo na področju konditor-stva še relativno »mladi«, zaostajanja ne smemo dopustiti, čeprav so možnosti v sedanjih obratih Šumija omejene.
5.	Proizvodnja mehkega peciva
Proizvodnja mehkega peciva je dosegla v letu 1970 zavidljiv uspeh. Napori v razširitvi tržišča so dali izredne rezultate. Vse to nam je odprlo možnosti za nabavo nove avtomatične linije, ki predstavlja za nas izredno pridobitev. Mehki kolači kot nov proizvod so naleteli na tržišču na ugoden odmev. Uvedba novega tehnološkega postopka je povečala produktivnost dela še enkrat, kar nam daje seveda ugodne možnosti za boj s konkurenco, ki se bo slej kot prej pojavila. Metoda posnemanja je pri nas splošna, zato moramo pospešeno delati na novih proizvodih te linije, ker bomo le tako obdržali prvenstvo na tržišču. Poseben problem je distribucija, kjer je potrebno oskrbo drobne mreže skrbno obdelovati zaradi kratkega trajanja tega proizvoda. Uspeh, dosežen v letu 1970, lahko zadržimo le pod pogojem, da bomo to dejavnost pospešeno razvijali in prilagajali potrebam trga.
Leto 1970 lahko označimo kot leto velikih delovnih naporov vseh članov kombinata, kar je moralo imeti odraz v uspešnosti našega poslovanja. Kljub vsem podražitvam surovin, materialov, uslug in ostalih stroškov smo s hitrim ukrepanjem in prilagajanjem pogojem trga zabeležili solidne rezultate. Dosegli smo vse postavljene cilje, prav tako pa si lahko zastavimo nove naloge za bodočnost. Vsi zanosleni v kombinatu so s svojim osebnim prizadevanjem in disciplino doprinesli k temu, da se nam poverjena družbena sredstva učinkovito obračajo. V reševanju skupnih težav smo vedno našli ustrezne rešitve, kar kaže na visoko stopnjo enotnosti vseh delovnih enot. K temu je doprinesel svoj delež jasen program, želja po čim boljših uspehih in pravilno določena poslovna politika.
Čeprav lahko v letu 1971 pričakujemo vrsto sprememb, ki bodo lahko bistveno vplivale na poslovanje, bomo ob istem načinu elastičnega ukrepanja vedno uspeli najti kvalitetne in ustrezne rešitve.
Drago Petrovič, dipl. oec., pomočnik glavnega direktorja
Pogled na novi trakt ob pekarni Lesce, v katerem je postavljena linija za izdelavo in peko mehkega peciva
Veselo srečanje upokojencev
Nadaljevanje s 1. strani Toda po Šmartinski cesti ^d Javnih skladišč dalje je bilo videti nekako okrog 10. ure vedno več pešcev, Pa tudi avtomobilov, ki so bili usmerjeni v Žito. To so .bili nekdanji delavci Žita ln tudi drugih delovnih
Po sprejemu ob 10. uri vam nameravamo razkazati obrate na Šmartinski cesti, nato bi odšli na skupno kosilo, kjer bomo prikazali film o razvoju kombinata in vas tudi skromno obdarili.
Naša želja je, da se tega srečanja zanesljivo udeležite, zato bomo vsem
Predsednik DSK Bogo Bratina pozdravlja upokojence ob prihodu
??.0T.ki so se kasneje priključile h kombinatu in s Pripojitvami tako ustvarile sedanjo močno celoto.
Da, ta dan je bil za osivele, nekatere že nekoliko sklonjene starejše, vse pa Praznično oblečene obiskovalce, nekakšen »dan upokojencev«, zbor, ki ga le ti /G'dolgo niso doživeli.
”e te je v kombinat pri-abilo vljudno pismo, ki Jim ga je približno teden tj1 Prej, v imenu samoupravnih organov in v svojem imenu, poslal glavni m rektor kombinata, glasilo Pa se je takole:
Dragi naš sodelavec, sodelavka! Nenehni delovni tempo in vsakodnevne naloge, ki jih terja današnji čas, so povzročile, da smo nekoliko pozabili na svoje nekdanje delovne tovariše, ki so pomagali graditi današnji močni kombinat ali Pa so v svojih nekdanjih podjetjih doprinašali svoj delež k napredku Jer njihovemu nenehnemu razvoju.
Zato prosim, da ob pozivu, ki ga naslavljamo na vas, sprejmete naše opravičilo, hkrati pa tudi vabilo na tovariško srečanje upokojencev vseh delovnih enot našega kombinata.
Ob tej priložnosti bi se vam radi vsaj skromno oddolžili za vaše nekdanje napore pri delu in z vami tovariško pokramljali, hkrati pa tudi želimo prikazati dosežke sedanjega razvoja našega podjetja.
Ko vas vabimo na to srečanje, želimo da bi se ga udeležili prav vsi naši upokojenci, torej tudi vi, ker bi se hoteli z vami pogovoriti tudi o nadaljnjem poglabljanju stikov in Prihodnjem sodelovanju med vami in nami.
Za ot srečanje smo vam pripravili Primeren program, da bi se v našem krogu nekoliko razvedrili in obudili spomine na preteklost.
izven Ljubljane povrnili potne stroške.
Nasvidenje!
Glavni direktor: Franc PUTERLE
To pismo in pa še posebno vabilo, ki je vabljene obveščalo, kako bodo ta dan preživeli v kombinatu, je, kot smo kasneje razbrali iz besed nekaterih, vzbudilo prijetno počutje in željo, da bi, po možnosti vsi, po dolgem času obiskali svoje nekdanje podjetje in se srečali s svojimi nekdanjimi sodelavci.
TOPEL SPREJEM
Poseben »štab« je imel nalogo pripraviti vse potrebno za prijetno bivanje upokojencev, da bi se čim prijetneje počutili in odnesli iz podjetja zares kar najboljše vtise. Ta »štab« je svojo dolžnost povsem izpolnil in tako so imeli gostje že ob prihodu lep vtis ter so se takoj vživeli v domačnostno okolje.
Vse več in več jih je prihajalo in okrog 10.30 je bila jedilnica v tovarni testenin napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Obložene mize s sendviči, pecivom in pijačo so vabile k majhnemu prigrizku, ki so si ga vsi rade volje privoščili.
Stiskanja rok in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja, stari znanci so se zapletli v pogovore in začeli obujati spomine, kmalu je bilo kot v velikem čebel-nem panju.
Kmalu potem ko so bili že skoraj vsi vabljeni zbra-
ni, jih je pozdravil predsednik DSK Bogo BRATINA in jim zaželel dobrodošlico ter res prijetno počutje v kombinatu. Po uvodnih besedah jim je podrobneje razložil, kakšen je program obiska, nakar se je še nekaj časa razpletal pogovor, ki je potekal zelo živahno.
ZAČUDENJA NI ZMANJKALO
Po predvidenem programu so se vsi zbrani nato razdelili v tri skupine in odšli na ogled posameznih obratov na Šmartinski cesti. Pot jih je vodila v skladišče, silos, avtomatični mlin, pekarno in Pekatete. Pod strokovnim vodstvom so si ogledovali posamezne delovne prostore in sodobne naprave ter pozorno prisluhnili razlagi.
Vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Nekdanji mlinarji so večjo pozornost posvetili tehnološkim postopkom v novem mlinu, se zanimali za kvaliteto moke, za način dela in z neprikritim začudenjem opazovali delavce, ki jim je delo sedaj laže. Peki so seveda komaj čakali, da bi si ogledali pekovski obrat z vsemi linijami, mešalci in drugimi obdelovalnimi stroji, na kraju pa so imeli še priložnost vdihavati vabljivi vonj sveže pečenega kruha, ki je prav tedaj po tekočem traku prihajal iz peči. Razumljivo so bile najbolj začudene one dalavke, ki so nekoč v prejšnji tovarni testenin Pekatete z rokami izdelovale makarone in druge testenine, sedaj pa so videle, da so to delo povsem nadomestili avtomatični stroji.
Različni so bili njihovi komentarji ob vsem, kar so videli, vendar brez zavisti do današnjih delavcev, ki jim je delo v kombinatu zares povsem olajšano v primerjavi z delom, ki so ga nekdaj opravljali ti obiskovalci. Nekateri med njimi so sicer že bili deležni so-
dobnih načinov dela, ker so kombinat zapustili še pred kratkim, mnogi od njih pa so bili zares začudeni in hkrati 'rijetno presenečeni.
OBISK PRI DIREKTORJU
Nekaj nekdanjih svojih sodelavcev je na krajši razgovor in sprejem povabil glavni direktor Franc PUTERLE ter se z njimi zadržal v krajšem strokovnem pomenku. Obiskali so ga med drugim Mišo Lipuš, Ivan Curk, Andrej Gruden, Franc Debeljak, Ivanka Ošabnova, Miro Lilik in še nekateri, ki so se živahno zanimali, kako se obnese sedanji ustroj in organizacija kombinata, kako poslujejo samoupravni organi, kako je s potrebnimi strokovnjaki in sploh, kakšen je razvoj podjetja ter njegove perspektive.
ležencev nato v dveh vožnjah odpeljal v restavracijo Doma Maksa Perca, kjer je bilo za vse upokojence pripravljeno skupno kosilo. Nanj pa so morali še nekoliko počakati, zakaj uradni del sprejema upokojencev še ni bil končan.
Prihajajoče v restavracijo so najprej pozdravili zvoki domačega ansambla mladih Žitovih delavcev iz DE Domžale, nato pa so vsem zbranim zavrteli film o razvoju in gradnji obratov kombinata na Šmartinski cesti.
Film je izdelan v barvni izvedbi, k večjemu učinku njegovega prikaza pa je z zelo smotrno razlago pripomogel direktor tehniške službe kombinata tov. Marjan JERMAN.
Po končanem prikazu filma je zbrane za tem pozdravil glavni direktor tov. PUTERLE, ki jih je med drugim takole nagovoril:
»Dovolite, da vas v imenu kombinata in v svojem imenu prisrčno pozdravim. Vesel sem, da smo se po dolgem času spet srečali,
Nekdanji vodilni delavci
kombinata so bili direktorja
še posebej gostje glavnega
Pogovor je potekal prisrčno in zanimivo, toda prekiniti ga je bilo treba, ker se je bilo treba podati na skupno kosilo.
OGLED FILMA IN KOSILO
Udoben avtobus podjetja SAP je veliko skupino ude-
da bi se pogovorili o dosedanjem delu.
Ti uspehi, ki ste jih imeli priložnost videti, so tudi vaši uspehi. Posebno še zato, ker ste v času svojega dela doprinašali k napredku podjetja svoj velik delež. Vi ste začrtali pot, po kateri gre sedaj razvoj Konec na 4. strani
Udoben avtobus je upokojence odpeljal v »dveh obrokih« na skupno *u,do
Veselo srečanje upokojencev
Nadaljevan je s 3. strani kombinata. Zato vam hvala. Želim, da se danes dobro počutite in da odeese-te s seboj najboljše vtise. Srečno in še nasvidenje!«
Za tople besede glavnega direktorja se je v imenu upokojencev zahvalil tov. Franc DEBELJAK, ki je izrazil svoje presenečenje in presenečenje vseh, ker so bili povabljeni na to srečanje od samoupravnih organov in glavnega direktorja. Izrazil je željo, da bi do
Izkoristili smo priložnost in nekaj od udeležencev tega srečanja za kratke trenutke odtrgali od razpoloženega vrvrenja, da bi nam povedali brez zadržkov, od srca, kako se ob tej priložnosti počutijo, kaj mislijo o vsem tem in kaj predlagajo za prihodnje.
Vso našo radovednost smo strnili v »mini« anketo petih vprašanj, na katera smo želeli dobiti kar najbolj iskrene odgovore. Nekateri so nam odgovarjali na »maksi«, drugi na »midi« način, vsi pa so nam povedali marsikaj zanimivega, kar je vredno, da zabeležimo.
Če bi hoteli vprašati vseh sto in še več navzočih, bi to nastal seveda kar »maksi roman«, pa smo zato izbrali le nekatere, ki so nam odgovarjali na naslednja vprašanja:
1.	KAJ VAS JE NAJBOLJ ZANIMALO IN KAJ PRESENETILO PRI OGLEDU PROIZVODNIH OBRATOV?
2.	ALI STE SE OB TEM OBISKU DOBRO POČUTILI?
3.	KAKO SE POČUTITE V SEDANJEM »POKLICU« UPOKOJENCA?
4.	KAJ PREDLAGATE, DA BI KOMBINAT ZA UPOKOJENCE V PRIHODNJE ŠE STORIL?
5.	BI SE MORDA V PRIHODNJE RAJE ZBRALI V SVOJIH NEKDANJIH DELOVNIH ENOTAH ALI TAKOLE SKUPAJ, KOT DANES?
VABILA SEM BILA VESELA
Marija VIDIC — stara 58 let, nazadnje administratorka na Viru, je bila vse po osvo-dobitvi v mlinarski stroki, upokojena leta 1964 — je povedala:
1.	Zelo sem presenečena nad novim mlinom, ogledala sem si ga in tudi razumela, kakšen je potek dela. Ostale obrate pa poznam že od prej.
2.	Bila sem izredno vesela, ko sem prejela po tolikih letih vabilo. Želela sem si predvsem obuditi spomine in spet videti znane obraze.
3.	Osebno se počutim še vedno mlada, čeprav se to sliši malo smešno. Ženske pač gospodinjimo, rada delam ročna dela, gledam televizi-
takšnih srečanj v prihodnosti še prišlo.
Po kosilu so se oglasili zvoki ansambla, ki je zaigral poskočne viže, tako da so stare »mladeniče« in »mladenke« pošteno zasrbele pete. Razvilo se je živahno razpoloženje ob medsebojnih pogovorih in veselju, ob petju in razvedrilu, dokler se niso začeli razhajati z željo:
»Še nas povabite, še nasvidenje kaj kmalu spet v kombinatu!«
jo in grem v naravo. Močno pa me je potrla bolezen mojega moža.
4.	Mislim, da od kombinata nimamo kaj zahtevati. Želimo obiskati počitniški dom, če nam bo še na razpolago, pa da bi se vsako leto enkrat srečali.
5.	Bolj sem vneta za skupna srečanja, ne pa po enotah. Rada sem bila z ljudmi in še se z njimi rada srečujem. Zahvaljujem se za pozornost in vabilo.
SKRBI ZA VARNOST
Rudi GANTAR je »mlad« upokojenec, saj je zapustil kombinat komaj lani, ko je »ušel« iz ljubljanskega področja. Prej je bil »star maček« v Bistri in ga menda ni treba še posebej predstavljati. Pomodroval je:
1.	Posebej me je zanimala zavijalnica v skladišču, ki je na novo postavljena, odkar sem odšel v pokoj.
2.	Bil sem presenečen, da nas je kombinat povabil, da smo se stari kolegi spet srečali, z nekaterimi pa tudi spoznali. Res si nisem mislil, da nas bodo povabili.
3.	Sedaj sem spet v službi, trikrat tedensko pri Varnosti. To mi je delo za kratek čas. Doma imam vrtiček, s katerim se ukvarjam in sem najbolj zadovoljen, kadar ga obdelujem.
4.	Želim, da bi prišlo še večkrat do takšnih snidenj, kot je bilo danes. To so izrazili tudi ostali. Človek se na
ta način vendarle nekoliko razvedri.
5.	Bolje je, če bi prihajali še na takšen način skupaj, ne pa po enotah. Bolj se povežemo med seboj, če smo vsi skupaj.
VSAK S SVOJIM KONJIČKOM
Slavko ERJAVEC, star 50 let, vodja ekonomata pri Žitu od leta 1957 do 1962 — partizan v XIV. diviziji, znan kot »Pastirček«, najprej mitraljezec, nato namestnik komandirja čete na pohodu na Štajersko. Aktivno je v NOB sodeloval od leta 1941, ima red hrabrosti, red zaslug za narod in medaljo za hrabrost. V razgovoru je bil prijeten in odprt:
1.	Predvsem me je presenetil tehnološki in celoten napredek vseh obratov in avtomatizacija, ki je pravi in resnični tekoči trak. Pomislil sem, na primer v pekarni, kako bi mogli delavci zadostiti tako ogromnim potrebam po kruhu, če bi delali še z rokami.
2.	Da, prisrčen je bil sprejem in s tem splošno zadovoljstvo. Upokojenci smo vsi presenečeni nad takšnim gostoljubjem, kot smo ga doživeli danes.
3.	Moj najljubši konjiček je slovenska narodna pesem. Sodelujem v Ljubljanskem oktetu, kjer pojeta brata Lombarja; 15 let sem bil aktivni član Invalidskega pevskega zbora. Bil bi še, če bi me ne doletela huda bolezen, ki mi je preprečila nadaljnje sodelovanje. Prestal sem dve operaciji in moral odnehati.
4.	Predlagam, naj bi upokojencem pošiljali Glasnik, pa da bi se ob kakšni priložnosti spet skupaj zbrali.
5.	Bolje je, da bi se upokojenci zbirali spet skupaj, ne pa po enotah, ker bi bili tako preveč raztreseni. Mnogo se pojavlja vprašanj, kako je tu in tam. V skupnem srečevanju pa pride to bolj do izraza.
Andrej GRUDEN, star 65 let, nekdaj tehnični vodja Žita. Bil je v živilski industriji že pred vojno in po vojni do leta 1965, skupaj 46 let. Delal je v Domžalah, Ljubljani in Črnomlju, bil pa je tudi na ministrstvu in na direkciji živilske industrije Slovenije.
Takole je odprl strani svoje zgodovine in osebnega počutja:
1.	Presenetilo me ni dosti, ker sem razvoj Žita vseskozi spremljal, vendar moram pripomniti, da je to izpopolnjevanje obratov velik uspeh celotnega podjetja.
2.	Zdi se mi, da je to ena od oživitev spominov in spoznavanje s starimi sodelavci. Bilo je zelo prijetno, menim pa, da je premalo takšnih srečanj.
3.	Človek se mora znajti, da je vedno v gibanju, da obdrži telesno vzdržljivost. Jaz še vedno delam konstrukcije kakšnih majhnih mlinov in torej ob tem tudi mline za zasebnike ter jim pri tem pomagam tudi z nasveti.
4.	Po mojem mnenju kombinat ne more veliko storiti za upokojence, toda takšna srečanja bi bila koristna.
5.	Meni osebno je vseeno, menim pa, da bi bila takšna srečanja skupna, tako kot danes.
Kot zares »staremu mačku« v živilstvu smo mu zastavili še vprašanje, če se v svoji dolgoletni karieri spominja kakšnega posebnega dogodka.
Povedal je, da je dobil kot nekdanji tehniški direktor mlinske industrije pri generalni direkciji živilske industrije nalog, naj izdela projekt za mlina v Ajdovščini in na Fužinah. Zaradi tega je moral prečitati mnogo tuje literature, da je lahko izdelal projekte za ta mlina. Pri tem je čutil veliko odgovornost, ker ni vedel, ali bo kos nalogi — pa ji je bil.
PREDNOST DAJMO MLADIM
Pavla BREZAVŠČEK, stara 58 let, snažilka in delavka pri ljubljanskem področju, pri Žitu od leta 1954 do 1969 — je imela takšno mnenje:
1.	Vse je bilo zanimivo, karkoli smo videli, sploh najnovejše pridobitve in naprave v obratih kombinata, ki smo jih videli.
2.	Zelo dobro se počutim v družbi s sodelavci, s katerimi smo se zbrali skupaj. Zahvaljujem se za vabilo na današnje srečanje.
3.	Kot upokojenka sem se novemu položaju že prilagodila. Treba je dati prednost mla-
dim. Če bi bila zdrava, oh, bi še vedno rada delala!
4.	Želimo, da bi se vsako leto srečali med seboj.
5.	Všeč mi je, da smo prišli iz vseh enot skupaj, nas je vsaj več. Vem oa, da vse to pomeni stroške za kombinat. Med Šumijevci, s katerimi sem v družbi, se dobro počutim.
Franc FARČNIK, star 76 let, vratar pri Šumiju od leta 1957 do 1970:
1.	Prikaz vseh obratov je bil izredno zanimiv. Najbolj sta me presenetila avtomatični mlin in pekarna.
2.	Postrežba je bila odlična, zato je zadovoljstvo pri vseh.
3.	V ookoju se počutim v redu. Imam »sklenjeno pogodbo«, da bom živel do 90. leta starosti. Dobra volja je najbolja ...
4.	Upam, da se bo kombinat še tako izkazal, kot se je tokrat.
5.	Vsi želimo še takšna skupna srečanja, ne pa razdrobljeno po enotah.
ČUTIMO SE DEL KOMBINATA
Ob nevezanem pogovoru smo prisluhnili besedam še nekaterih drugih udeležencev tega srečanja in njihova mnenja strnili takole:
Mišo LIPUŠ, dolgoletni direktor ljubljanskega področja in predsednik aktiva ZZB NOV ter nekdanji predsednik delavskega sveta podjetja se je poslovil od kombinata leta 1969. Povedal je tole:
»Zdi se mi lepo, da so glavni direktor in samoupravni organi sprožili idejo za to srečanje. Precej let je minilo od podobnih dogodkov. Seveda je pohvalno, da ljudem v kombinatu ni žal določenega dela sredstev, ki so jih namenili za to srečanje z nami. Zakaj leta in leta smo skupno vsak dan reševali razne probleme in težave na poti k razvoju kombinata, ki pred leti nazaj sploh ni predstavljal važnejšega dejavnika v slovenskem gospodarstvu.
Menim, da bi bilo prav ljudi, ki so vsa leta dajali svoj delež k sedanjim uspehom, ki jih kombinat žanje, vsaj enkrat na leto povabiti ter nas seznaniti s programom in sploh z življenjem v kolektivu. Čutimo se namreč še vedno delček njega, zato nas zanima, kako se ljudje v kombinatu sedaj počutijo in kako se kombinat razvija.
Konec na 10. strani
Še naprej takšna srečanja
Sindikat izpolnil naloge
Nadaljevanje s 1. strani zaciio in njihovih vplivih na razvoj kombinata,
—	pri raznih osnutkih samoupravnih aktov,
—	pri urejanju družbenega standarda delavcev, stanovanjskih zadev, prehrane in letnih odmorih,
7- v zadnjem času pa še Pri razpravi o ustavnih amandmajih ter o vseh ukrepih v zvezi s tem, dahe o družbenem dogovoru glede usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov,
. Sindikalna konferenca je mpolnila svojo nalogo do-riej povsem v skladu s sprejetimi obveznostmi ob njeni ustanovitvi, saj je veliko prispevala k organizacijski povezanosti sindikalnih organizacij kombinata in urejanju sistema de-a v sindikatu glede na sprejeta programska nače-
Ob koncu je podal tudi kratko oceno občnih zbo-r°v sindikalnih organizacij y delovnih enotah in ugodil, da je bila vsebina teh zborov dejanski odraz prizadevnosti posameznih izvršilnih odborov in da so bili občni zbori kvalitetno boljši kot pred dvema leto-ma. V odbore so prišli tudi mlajši člani, kar pomeni Pomladitev. Na vsak način Pa bo treba v prihodnje b?lj skrbeti za izobraževanje sindikalnih kadrov.
* V razpravi so najprej razčistili vprašanje, koliko olanov naj tvori prihodnje Predsedstvo konference. Udločili so se za 11 članov.
Nadalje je bilo precej govora o tem, ali bo kombinat s svojimi delovnimi enotami sposoben iti v korak s stabilizacijo, ker ce-■ iz dneva v dan narašča-tako pri reprodukcijskem materialu kot pri go-nvu in ostalih potrebnih materialih. Upanje obstaja,
a se bo sedanje gibanje
Osrednje vprašanje je tudi družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kar je treba dobro preučiti, strokovne službe pa naj bi s tem v zvezi pripravile gradivo za osnutek dogovora.
Razpravljali so še o urejanju boljših poaojev za letovanje delavcev na morju in na Gorenjskem, kjer tečejo ustrezne priprave. Pridobili so nove zmogljivosti v Bohinju.
V središču zanimanja je tudi bila fluktuacija srednjega strokovnega kadra, dalje slabi delovni pogoji delavcev, zlasti nočno delo pekov, prizadetost starejših delavcev, ki niso sposobni opravljati svojega nekdanjega dela, pa so prikrajšani pri osebnih dohodkih, do česar ne bi smelo prihajati.
Udeleženci so zastavljali tudi nekatera vprašanj a, na katera je odgovoril tovariš Pajnič takole:
Vprašanje: Kakšna kontrola družbenega dogovora in sporazumov je možna glede na različnost dejavnosti in glede na poslovne uspehe podjetij?
Odgovor:	Samoupravni
sporazumi se bodo res sklepali med delovnimi organizacijami enake dejavnosti. Nastaja tudi možnost opredelitve močnejših in šibkejših delovnih organizacij. Toda družbeni dogovor določa vendarle neke omejitve tudi »bogatim«. Razlike bodo le glede tehnične opremljenosti, produktivnosti, delovnih pogojev, odgovornosti v proizvodnji in poslovnih rezultatov. Družbeni dogovor pa bo skušal vse odnose uskladiti, da ne bo prevelikih razlik med osebnimi dohodki.
Vprašanje: Kako se bo vrednotilo minulo delo?
Odgovor:	V ustavnem
amandmaju sta zajeti dve obliki vrednotenja: a) da se oblikuje osebni dohodek na
osnovi produktivnosti že ostarelih delavcev, ki se mu prišteje določen odstotek stimulacije na minulo delo, b) da se ustanovi pri zavodih za socialno zavarovanje poseben sklad, iz katerega naj bi se izplačeval dodatek na minulo delo. Sicer pa o tem tečejo še dokaj konkretne razprave.
Vprašanje: Zakaj je močno poudarjena šolska izobrazba v družbenem dogovoru?
Odgovor: Družbeni dogovor brez dvoma teži za izboljšanjem kvalifikacijskega sestava in za čim boljšo strokovno izobrazbo ljudi v delovnih organizacijah. Upošteva pa tudi v proizvodnji pridobljeno znanje na osnovi dolgoletne prakse in sistemizacije. Za unravo in vodilna delovna mesta pa se zahteva uradno priznana izobrazba.
Vprašanje: Zakaj se v sistemu nagrajevanja pojavljajo nizke osnove?
Odgovor: Pri tem imajo podjetja različna merila. Nekatera podjetja imajo relativno visoke osnove z najmanjšo možnostjo preseganja. Pri nas pa je obratno, ker želimo stimulirati večjo produktivnost in boljše gospodarjenje. Pri sklepanju samoupravnega dogovora bo treba tudi te razlike uskladiti.
Vprašanje: Kako je moč opravičiti zamrznitev OD pa istočasno dviganje cen?
Odgovor: Glede naraščanja življenjskih stroškov sta predvideni dve obliki nadomestil. Družbeni dogovor dopušča možnost letnega povečevanja osebnih dohodkov v skladu z višino življenjskih stroškov preteklega leta ali pa letno povečanje za 11 °/o, kot to predvideva zvezni zakon.
Vprašanje: Kako je z bonifikacijo delovnega staža pekov?
Odgovor: Glede tega so različna mišljenja. Slovensko stališče je, da bi bene-
ficirani staž priznali delavcem le tam, kjer ni možno zagotoviti boljših pogojev dela (železarne, zmrzovalni-ce, pekarne). Predlog je bil poslan ZSJ, a doslej še ni dokončne odločitve o tem.
•	V razpravo se je vključil tudi tajnik mestnega odbora sindikata živilske industrije tov. Rant, ki je pozdravil občni zbor, nato pa poudaril, da je pred dvema letoma ustanovljena sindikalna konferenca kombinata svojo vlogo v redu odigrala in opravičila zaupanje. To se vidi ob razvoju kombinata, ki postaja veliko, močno podjetje. Glede nočnega dela pekov je dejal, da so bili storjeni prvi koraki, vendar se bo treba boriti, seveda v danih okolnostih in možnostih, da bi se nočno delo v prihodnje povsem odpravilo. Poizkuša se urejati tudi beneficirani staž, vendar gre težnia predvsem za tem, da bi delavcem na delovnih mestih omogočili čim boljše delovne pogoje, spričo česar bi bilo manj potrebe po beneficiranem stažu.
Omenil je še veliko aktivnost posameznih sindikalnih organizacij v delovnih enotah, iz analize občnih zborov le-teh pa naj konferenca pripravi ustrezen program za delo v prihodnje.
•	Sledila je razrešnica dosedanjemu predsedstvu sindikalne konference, nakar so bile na programu volitve novega predsedstva.
S strani kandidacijske komisije so bili v predsedstvo predlagani in nato tudi izvoljeni:
Ludvik HORVAT (Ljubljanska pekarna), Dore GRAD (Ljublj. področje), Branko MIHELIČ (Šumi), Franc HRIBAR (Domžale), Jože TRŠELIC (Imperial), Katarina HROVAT (pekarna Lesce), Bogomir KRALJ
v ■ v
Delavski svet kombinata je imel v letošnjem letu že dve seji, eno pa tik pred koncem lanskega leta. Na teh sejah so bili sprejeti nekateri važnejši ukrepi, ki jih želimo našim bralcem posredovati, o nekaterih pa bomo bolj na široko in podrobneje poročali v naslednjih številkah našega lista.
• NA ZADNJI SEJI DSK lani, 29. decembra je delavski svet razpravljal — o predlogu za potrditev reorganizacije strokovnih služb kombinata v prvi stopnji ter o predlogu za potrditev organizacijske sheme strokovnih služb, DE pekarne Kočevje in DE pekarne Lesce — mehki kolači, ob tem pa seveda tudi o potrditvah sprememb ali dopolnitev statuta,
Sindikalni delavci se večkrat sestanejo na pomembnih sejah
(pekarna Novo mesto), Marjan JELEN (uprava), Doroteja GRMEK (uprava - mladina), Vinko MIHELIČ (uprava - 00 ZK) in Janez SLOVENC (uprava - ZZB).
Navzoči so nato izvolili za predsednika Marjana Jelena, za njegovega namestnika pa Branka Miheliča.
Za delegate za konferenco mestnega odbora sindikata živilcev so bili izvoljeni: Jelen, Br. Mihelič, Horvat, Grad, Mešičeva, Petrovič, Slovenc in Pajnič.
Ob koncu konference sta tov. Pajnič in Jelen izrekla zahvalo dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku sindikalne konference in organizacije kombinata Francu Tomažinu, ki se je za izrečene besede zahvalil, obljubil pa je svojo pomoč še v prihodnje.
Udeleženci občnega zbora so nato sprejeli še naslednji okvirni program dela sindikalne konference v prihodnjem mandatnem obdobju:
— Stalno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju kombinata kot celote in v posameznih enotah.
— Spre j emanj e ustreznih stališč in predlogov pri oblikovanju in izvajanju samoupravnih aktov, sprejetih od DSK in SDE.
— Sodelovanje pri sprejemanju samoupravnega sporazuma in ostalih aktov, ki zadevajo delitev osebnih dohodkov.
— Priprava predlogov glede reševanja družbenega standarda (stanovanjska problematika, družbena prehrana, počitniški domovi, zdravstvena in socialna problematika) in uveljavljanje le-teh pri samoupravnih organih.
— Nenehna skrb za izboljševanje delovnih pogojev delavcev in težnja za dokončno odpravo nočnega dela v pekarstvu.
— Vsestranska pomoč odborom sindikalnih organizacij v delovnih enotah pri njihovem delu, skrb za primerno informiranje članstva o vseh važnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v kombinatu.
—	o sprejemu pravilnika o zaščiti tajnosti kombinata, ki ga je tudi sprejel in potrdil,
—	o sprejemu pravilnika o dodeljevanju posojil za stanovanja, ki ga je s predlaganimi spremembami in dopolnitvami tudi potrdil,
—	o potrditvi poslovnika komisije za tehnične izboljšave, racionalizacijo, pismene pohvale, odlikovanja in nagrajevanja, ki ga je sprejel in potrdil,
—	potrdil je predlog za podelitev nagrad za izredno delo. Nagrade so prejeli inž. Boris Mayer, inž. Vili Tadel, Franc Vrbinc, Niko Capuder, inž. Arzenij Kuret, dipl. ek. Milivoj Samar, Jože Dobravc in Kati Hrovat. Podrobno o teh nagradah bomo pisali v prihodnji številki,
Konec na 10. strani
Krediti za stanovanja razdeljeni
V LETU 1971 BO ZA KREDITIRANJE NAKUPA IN ADA PTACIJE RAZDELJENIH MED PROSILCE 1,592.180,00 DINARJEV — KOMISIJA ZA DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE PRI DSK JE UPOŠTEVALA OBJEKTIVNO NAJNUJNEJŠE POTREBE
Komisija za delitev sklada skupne porabe pri DSK je od ustreznih komisij pri delovnih enotah tudi letos prejela veliko število prošenj za dodelitev posojil za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj. Skupna vsota vseh zaprošenih posojil je precej presegla vsoto razpoložljivih sredstev, zbranih v te namene.
Zaradi tega je imela komisija težko in nehvaležno delo vsaj delno v danih pogojih uskladiti potrebe glede na podane predloge in pri tem upoštevati najobjektivnejša merila. Da bi bili člani komisije pri svoji presoji kar naj-pravičnejši, so predloge komisij DE pregledali najprej na svoji seji, drugič pa še na razširjeni seji, na kateri so sodelovali tudi predsedniki komisij delovnih enot.
Skupno pregledan in dokončno sestavljen predlog o dodelitvi posojil za leto 1971 je komisija nato podala na seji DSK dne 22. fe-
bruarja letos, ki je ta predlog tudi dokončno potrdil.
Glede na to so bili za leto 1971 odobreni naslednji:
KREDITI ZA NAKUP, GRADNJO IN ADAPTACIJO STANOVANJ, RAZDELJENI PO DELOVNIH ENOTAH KOMBINATA
DE PEKATETE
Okoren Slavka	din	15.000,00	(adaptacija)
Andrakovič Marica	din	20.000,00	(nakup)
Horvat Ivanka	din	20.000,00	(adaptacija)
din 55.000,00
DE PEKARNA KRANJ
Srebotnjak Viktor	din	30.000,00 (gradnja)
Rus Anton	din	30.000,00 (gradnja)
	din	60.000,00
DE VRHNIKA		
Košak Andrej	din	30.000,00 (gradnja)
Kržič Marjan	din	40.000,00 (gradnja)
DE PEKARNA LESCE		
Glavač Jože	din	40.000,00 (gradnja)
Perc Stane	din	30.000,00 (adaptacija)
Debeljak Stane	din	50.000,00 (gradnja)
	din 120.000,00	
DE PEKARNA TRŽIČ		
Opalički Janko	din	50.000,00 (gradnja)
REKAPITULACIJA PO ENOTAH		
Pekatete	din	55.000,00
Ljubljansko področje	din	150.000,00
Pekarne Ljubljana	din	245.000,00
Trgovine Ljubljana	din	50.000,00
Domžalsko področje	din	50.000,00
Krško	din	83.000,00
Gorenjka	din	60.000,00
Pekarna Novo mesto	din	15.000,00
Pekarna Kočevje	din	50.000,00
Šumi	din	150.000,00
Uprava Ljubljana	din	384.180,00
Pekarna Kranj	din	60.000,00
Vrhnika	din	70.000,00
Pekarna Lesce	din	120.000,00
Pekarna Tržič	din	50.000,00
	din 1,592.180,00	
DE LJUBLJANSKO PODROČJE
Forjan Koloman	din	40.000,00 (adaptacija)
Perišič Omer	din	15.000,00 (nakup)
Vidmar Janez	din	40.000,00 (gradnja)
Zaplata Anton	din	55.000,00 (nakup)
	din 150.000,00	
DE PEKARNE LJUBLJANA		
Hedžet Franc	din	35.000,00 (nakup)
Rus Alojz	din	50.000,00 (nakup)
Begič Selim	din	40.000,00 (nakup)
Fekonja Zinka in Jože	din	40.000,00 (nakup)
Jurčevič Ante	din	40.000,00 (nakup)
Tomažin Danica	din	40.000,00 (gradnja)
	din 245.000,00	
DE TRGOVINA LJUBLJANA		
Gradič Anica	din	50.000,00 (nakup)
DE DOMŽALE		
Kočar Janez	din	50.000,00 (gradnja)
DE KRŠKO		
Koritnik Franc	din	30.000,00 (gradnja)
Žlogar Jožica	din	30.000,00 (gradnja)
Bračun Janez	din	20.000,00 (gradnja)
Župenc Jože	din	3.000,00 (adaptacija)
	din	83.000,00
DE GORENJKA		
Mužan Tončka	din	30.000,00 (gradnja)
Golja Zdenka	din	30.000,00 (gradnja)
DE PEKARNA NOVO MESTO		
Žitnik Alojz	din	15.000,00 (gradnja)
DE PEKARNA KOČEVJE		
Marinč Jože	din	50.000,00 (gradnja)
DE ŠUMI		
Vehar Pepca	din	30.000,00 (nakup)
Kuret Anči	din	30.000,00 (gradnja)
Kraner Marija	din	40.000,00 (nakup)
Mrvar Ida	din	30.000,00 (gradnja)
Tkalec Marija	din	20.000,00 (nakup)
	din 150.000,00	
DE UPRAVA		
Rojina Cveta	din	90.000,00 (nakup)
Kokol Saša	din	50.000,00 (nakup)
Janc Fric	din	40.000,00 (nakup)
Dekleva Jože	din	5.000,00 (adaptacija)
Popovič Drago	din	3.000,00 (adaptacija)
Florjančič Zofka	din	20.000,00 (gradnja)
Marinko Darja	din	20.000,00 (adaptacija)
Vesel Lojzka	din	15.000,00 (nakup)
Nared Marija	din	25.000,00 (nakup)
škopač Fabio	din	41.180,00 (nakup)
Sešek Lado	din	15.000,00 (gradnja)
Rus Milan	din	20.000,00 (adaptacija)
Martinčič Vlasta	din	20.000,00 (adaptacija)
Bajc Tončka	din	20.000,00 (adaptacija)
	din 384.180,00	
REKAPITULACIJA KREDITOV PO NAMENU POSOJILA
Adaptacije	din	196.000,00
Nakup stanovanj	din	696.180,00
Gradnje	din	700.000,00
din 1,592.180,00
Za delitev so bila upoštevana naslednja sredstva in obveznosti:
a)	Dohodki
1.	Saldo iz leta 1970	din	475.763,65
2.	Dotok odplačil od kreditov
delavcev (a 16.000 mesečno)	din	192.000,00
3.	Mesečni dotok iz OD
(okrog 80.000 mesečno)	din	960.000,00
din 1,627.763,65
b)	Obveznosti
1. Neizkoriščeni krediti za 1970	din	186.353,90
din 1,441.409,75
c)	Izločena sredstva po ZR 1,70
za adaptacije stanovanj	din	400.000,00
Razpoložljiva sredstva	din	1,841.409,75
Krediti v letu 1971	 din	1,592.180,00
Ostanek za nakup stanovanja	din	249.229,75
Iz sredstev amortizacije od stanarin bomo	v letu 1971
kupili še eno garsonjero.
Ob koncu je treba pripomniti, da je imela komisija za delitev sklada skupne uporabe pri dodeljevanju letošnjih kreditov do vseh prosilcev enaka merila, za osnovo pa so ji služili predlogi komisij iz posameznih DE in pa seveda določila pravilnika o dodeljevanju posojil za stanovanja, ki je izšel kot priloga k tej številki Glasnika.
Razumljivo je, da mnogi prosilci, ki letos niso bili upoštevani, ne bodo zado-
voljni in bodo poizkušali izraziti svoje negodovanje na kakršenkoli način s kritiko na račun dela komisije. Vsem tem in morda še prosilcem v prihodnje pa priporočamo, da temeljito preberejo omenjeni pravilnik, ker se bodo tako najbolje seznanili z vsemi določili, ki jasno in točno opredeljujejo pravice in dolžnosti komisije kot tudi prosilce za pridobivanje stanovanjskih posojil.
Na tej seji so udeleženci
Komunisti o gospodarstvu
Ob ukrepih, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet v zvezi z nadaljnjim urejanjem našega gospodarstva je CK ZKS sestavil teze o uresničevanju gospodarske reforme, o stabilizaciji in ekonomskem sistemu.
Kot mnoge druge osnovne organizacije ZK v podjetjih je tudi sekretariat OO ZK Žito sklical razširjeno sejo, na katero je povabil poleg članov ZK tudi nekatere nečlane.
— med katerimi žal ni bilo najavljenih zastopnikov CK in MK ZKS — precej temeljito posegli v razpravo in s tem v zvezi dali tudi nekatere konkretne koristne predloge.
Po uvodnih mislih, ki jih je podal sekretar OO ZK ter v njih nakazal vsebino in potrebo glede te seje, je predal besedo tov. Dragu Petroviču, da nekoliko podrobneje obrazloži teze, objavljene v Komunistu št. 51.
Tov. Petrovič je v uvodu opozoril, da so se pri dosedanjih reformnih poizkusih skoraj dosledno pojavljale napake, ki pa jih ni nihče znal ali pa celo niti poskušal preprečevati. Zato je prišlo sedaj spet do ponovnih poizkusov ureditve gospodarskega stanja v Jugoslaviji in je prva seja konference ZKJ ponovno ocenila nastali položaj ter predlagala ustrezne ukrepe. Problemi pa so sedaj veliko bolj zapleteni, kot so bili pred reformo leta 1965. Sistem je zelo neurejen, posledice pa se kažejo na široko, na različnih področjih. V celoti je naša država sedaj v enakem položaju kot je bila že dvakrat doslej v reformi.
Pri vsem tem pa je bilo ob vseh dosedanjih poizkusih in istočasnih spodrsljajih čutiti vseskozi dejstvo, da za to ne prevzema nihče kot posameznik ali pa kot organizirana družbena skupina nikakršne odgovornosti.
V razpravi je bila vseskozi poudarjena prav ta misel, ki se je vlekla kot rdeča nit skozi vso razpravo. Posamezni diskutanti so se zelo smotrno in resno lotili problemov ter jih obravnavali tako, kot bi jih bilo potrebno v najbližji prihodnosti rešiti ali vsaj začeti reševati. Pri tem so dajali tudi zelo konkretne in ustrezne predloge s posebnim poudarkom, da naša široka družbena skupnost vseh ljudi ne sme nič več dovoliti, da bi se ponavljali primeri iz preteklosti. Na široko je bilo govora o uporabi sredstev za investicije, družbeno in osebno potrošnjo, dalje o vzrokih, ki so privedli do inflacije, o neupravičenem uvozu raznih potrebnih, še bolj pa nepotrebnih dobrin, poseben poudarek pa je bil dan tudi temu, da so ljudje v političnih forumih, ali konkretneje politiki v vodstvu federacije, deloma pa tudi v republikah vse premalo prisluhnili pozitivnim napotkom in predlogom gospodarstvenikov; zakaj, če bi pravočasno poslušali te predloge in usklajevali svojo politično in gospodarsko delo, potem vsekakor ne bi prišlo do teh ali vsaj tolikšnih zapletov, ki so se pojavili sedaj.
Na podlagi precej široke in resnično konstruktivne razprave, so udeleženci seje sklenili podati CK ZKS naslednje predloge:
1.	V težnji, da bi uveljavili določene spremembe glede na dosedanji gospodarski sistem, je treba predvsem točno določiti odgovornost, in sicer glede sprejemanja ustreznih ukrepov kot tudi glede uporabljanja sredstev. Tisti, ki sredstva uporablja, naj bo odgovoren za to, ali jih je smotrno uporabil ali ne in naj podaja obračun pred javnostjo.
2.	Pri graditvi novega ekonomskega sistema je treba
Konec na 10. strani

Lepi uspehi smučarjev ŽITA
sezona smučarjev kombinata Žito je bila lena nastope zelo bogata, poudariti pa je
Tekmovalna tošnjo zimo glede treba, da ob tem niso izostali tudi uspehi. Poleg tega, da so 0rganizirali izlet v Avstrijo, so letos nastopali na prvenstvu občine Ljubljana Moste-Polje v veleslalomu, na mestnem sindikalnem prvenstvu Ljubljane v veleslalomu in končno še na IV. smučarskem prvenstvu v veleslalomu živilcev SR Slovenije.
Vseh tekem se je udeležila zelo močna ekipa žitovcev, najštevilnejša pa na tekmah živilcev. Na občinskem prvenstvu je bila ženska ekipa družna prvenstvu živilcev pa Je Žito zmagalo in si tudi med Posamezniki priborilo več najboljših mest.
TRETJI V OBČINI
šesto prvenstvo občine Ljubljana Moste-Polje je orga-0'zirala občinska zveza za telesno kulutro 27. februarja v Kranjski gori. Pokrovitelj tekmovanja je bil predsednik ob-C|ne Polde Maček, ki je zmagovalcem po tekmi podaril zapestne ure, sredstva za darila pa so prispevali tudi mestni sindikati.
Nastopilo je 132 tekmovalcev -— od tega 31 članic in 101 član — iz 13 delovnih organizacij te občine. Iz Žita se ie udeležilo tekme 5 članic in b elanov.
Organizacija tekmovanja je oda zelo solidna, vreme primemo, sneg in progi pa primerno trdi. Za člane III in čla-mce je bila proga dolga približno 400 m, za člane I in II Pa okrog 800 m. Za ekipno uvrstitev so šteli najboljše ca se dveh članov (v vsaki kate 0°rjji enega) in ene članice
Od žitovcev so dosegli najboljše uvrstitve Bratunova pri c anicah I, Gradišarjeva pri manicah II in Grunfeldova pri članicah III, pri članih II Pirc, Pn članih III pa Aljančič, medtem ko se je ekipa uvrstila na tretje mesto za Saturnusom in Javnimi skladišči.
Rezultati - članice I: 1. Muren (Jav. skl.) 45,1, 2. Bratun (Žito) 46,2, 6. Rudolf (Žito) 54,9 — Članice II: t.Gradišar (Žito) 40,1—Članice lil: Martinčič (Jav. skl.) 38,8, 2. Rotar (Emona) 43,0, 3. Grunfeld 44,9: 9. Kokalj (obe Žito) 71,7 Člani II: 1. Pirkmajer (Pa-Pir), 7. Pirc 47,3, 11. Baggia 53,0, 16,—17. Tadel 57,0, 23. Veber (vsi Žito) 71,8 — Člani III: 1. Porenta (Jav. skl.) 33,8, 5. Aljančič 37,3, 9. Lipicer (oba Žito) 41,8 — Ekipe: 1- Saturnus 7 točk, 2. Javna skladišča 11,3. Žito 13, 4. KS Zadvor 13, 5. Emona 22, 6. Kolinska 29.
ČLANICE DRUGE
Drugo sindikalno prvenstvo Ljubljane je organizirala mestna zveza za telesno kulturo, pokrovitelj pa je bil Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana. Tudi to tekmovanje je bilo izvedeno v Kranjski gori, in sicer 6. marca. Tehnično izvedbo je imel smučarski
klub Snežinka, ki pa je posvetil premalo pozornosti ugotavljanju rezultatov.
To pot je bilo vreme dokaj hladno, na progah pa led. Zato tekmovalni pogoji niso bili najboljši. Nastopilo je 326 smučarjev, od tega 261 mo-
ških in 65 žensk, ki so tekmovali na treh progah: prva je bila dolga 350 m z 20 vrati, druga 450 s 25 vrati in tretja 800 m s 35 vrati.
Nastopajoči tekmovalci so zastopali nič manj kot 64 podjetij in je bila torej udeležba zares številna.
Med tekmovalci Žita je bila to pot kvalitetna premoč vidnejša med članicami, saj sta v svoji kategoriji dosegli tretje mesto Gradišarjeva v
II., Grunfeldova pa v III. razredu, ki sta skupaj z Bratu-novo na 11. mestu v I. razredu pripomogli, da je ženska ekipa zasedla v skupni uvrstitvi častno 2. mesto. Tehnič-
na komisija sprva sicer ni upoštevala uvrstitve Griinfel-dove kot tekmovalke Žita in je bila ekipa tako šele četrta. Konec koncev so le priznali reklamacijo vodstva Žita in tako je bilo pravici zadoščeno. Od članov se je še najbolje uvrstil Pirc, ki je bil v II. razredu osemnajsti, ostali pa na tej tekmi niso imeli posebne sreče in uspeha. Seveda pa je treba ženski ekipi za osvojeno 2. mesto čestitati.
Rezultati - članice I: 1.Pe-lan (Jugotekst.) 39,8, 11. Bratun 47,0, 21. Trček 53,5, 24. Rudolf (vse Žito) 69,7 — Članice II: 1. Dekleva (GZ) 36,1, 2.—3. Mali (Avtom.) in Gradi-šar (Žito) 41,3 — Članice III: 1. Urbar (Emona) 40,0, 3. Grunfeld 43,0, 19. Kokalj 53,0, 24. Rojina (vse Žito) 64,4 — Člani lil: 1. Bizjak (T. inst.) 34,1, 35. Podboršek 43,7, 42. Lipicer (oba Žito) 47,4 — Člani II: 1. Bernik (Iskra) 42,0, 18. Pirc 49,5, 72. Baggia (oba Žito) 90,2.
Ekipe - članice: 1. Emona 125,7, 2. Žito 131,3.
ti j: Dana iz Mirne, Delamaris iz Izole, Emona iz Zaloga, Etol iz Celja, Kolinska tovarna, Pivovarna Union, Planika Kobarid, Slovenija vino in Žito, razen njih pa še 7 smučarjev tovarne Knorr iz Švice, ki so nastopili kot gostje izven konkurence. Glede na to, da je bilo to tekmova-nie šele četrto po vrsti, je bila udeležba 105 tekmovalk in tekmovalcev torej zares razveseljiva. Največ prijavljencev sta imela seveda Kolinska tovarna in Žito.
VREME NI POPUSTILO
Naslednje jutro, v soboto, smo se zbudili še v večjem dežju, na Voglu pa je bril veter, ki je nosil moker sneg in dež. Kljub temu se je večina tekmovalcev in tekmovalk podala
IV. REPUBLIŠKO PRVENSTVO ŽIVILCEV V VELESLALOMU
ZMAGOSLAVJE MA VOGLU
SPET EKIPNA ZMAGA ŽITA — MED POSAMEZNIKI ZMAGOVALCA TOLARJEVA IN KURET IN ŠE MNOGO SOLIDNIH UVRSTITEV — ORGANIZACIJA V ROKAH
KOLINSKE TOVARNE IN SK NOVINAR SOLIDNA, VREME PA NARAVNOST OBUPNO
Tisto popoldne, v petek 19. marca, je zavladalo zares neprijetno vreme in vožnja proti Bohinju je bila izredno dolgočasna. Dež je nalival vse bolj in bolj, v Bohinju pa se je z njim pomešal še moker sneg. Zares nič kaj ugodni obeti za naslednji dan, ko so imeli smučarji podjetij živilske stroke napovedano republiško prvenstvo v veleslalomu na Voglu.
Spomnil sem se lanskega tekmovanja na Viševniku nad Pokljuko: kakšno sonce, jasno nebo, čudovito vreme! škoda, da se je letos tako sprevrglo.
REKORDNA UDELEŽBA
Udeležba je bila letos, v primerjavi z lansko zares rekordna, saj je nastopilo 31 članic, 25 starejših in 49 mlajših članov iz 9 podje-
in tekmovalk na start, nekaj pa jih je seveda že pred tekmo tudi odnehalo. Proga je bila dolga okrog 600 m z 20 vrati, težka zaradi mokrega snega in torej zahtevna. Zatorej je prišlo do precejšnjega števila padcev in seveda tudi odstopov. Na srečo se ni nikomur pripetila nezgoda. Toda, ubogi tekmovalci! V brunarico in hotel na Voglu so se vračali do kože premočeni, tako da so se morali vsi preobleči. Jasno, da so bili premočeni tudi vsi časomerilci in kontrole na progi. In vendar je tekma potekla do kraja, ne da bi jo prekinili ali odpovedali. Skratka, po hvaliti je treba veliko požrtvovalnost vseh, ki so ta dan vzdržali na Voglu ob tako nemogočem vremenu Konec na 11. strani
Vse to pa ni nič omajalo organizatorjev in tekmovalcev, ki so se skoraj v večini zbrali v hotelu Pod Voglom. Sklenili so, da bodo tekme na vsak način izvedli.
V petek zvečer so člani smučarskega kluba Novi-
nar ob sodelovanju vodij ekip izžrebali startne številke, pripravili kartone za vpis rezultatov in se dogovorili o vsem potrebnem glede tekme, tudi o tem, če bi jo biio treba zaradi skrajn oneugodnih vremenskih razmer odpovedati.
REZULTATI SMUČARSKEGA PRVENSTVA V VELESLALOMU ŽIVILCEV SLOVENIJE
ČLANICE
1. Tolar Danica Žito 36,0, 2. Pover Irena Emona 37,8, 3. Ivančič Lučka Kolinska 42,1, 4. Bere Vera Žito 42,2, 5. Potočnik Metka Emona 47,5, 6. Kump Maruša Kolinska 50,4, 7. Gaber Irena Etol 51,0, 8. Puterle Nataša Kolinska
51.4,	9. Bratun Marija Kolinska 52,2, 10. Grunfeld Alenka Žito 52,5, 11. Gra-dišar Marija Žito 55,0, 12. Reutlinger Suzana Kolinska 56,0, 13. Rojina Cveta Žito 56,8, 14. Benko Cvetka Etol 56,9, 15.-16. Terček Alenka Žito 1:01,8, Rudolf Ljudmila Žito 1:01,8, 17. Sebaher Eva Delamaris 1:04,6, 18. Kokalj Saša Žito 1:04,8, 19. Kropič Jožica Delamaris 1:09,8, 20. Kocjančič Dragica Žito 1:10,7, 21. Deželan Fani Kolinska 1:13,2.
Izven konkurence: Heric Ksenija Kolinska 42,5, Salzgeber Knorr 43,0, Pre-dovič Jana Kolinska 45,7, Bosshard Knorr 50,5, Reric Marjetka Kolinska 57,5, Predovič Ana Kolinska 58,0, Predovič Sava Kolinska 58,0.
Diskvalificirana: Bešter Magda Union.
Odstopile: Korče Darja Delamaris, Prevec Marina Union, Kastelic Ani Ko-linka, Bratun Tonja Žito.
STAREJŠI ČLANI
1. Kuret Arzen Žito 39,7, 2.-3. Podboršek Bine Žito 40,0, Lipicer Drago Žito 40,0, 4. Kršmanc Miran Etol 42,3, 5. Heric Miran Kolinska 44,3, 6. Lazar Janez Dana 45,5, 7. Metod Janko Delamaris 46,5, 8. Jeraj Jože Kolinska
49.5,	9. Predovič Igor Kolinska 49,6, 10. Virant Marijan Dana 50,6, 11. Her-govt Stojan Emona 51,0, 12. Bobnar Ludvik Kolinska 1:00,1, 13. Hočevar Rado Union 1:00,4, 14. Završek Milan Etol 1:03,0, 15. Vičič Miha
Kolinska 1:03,8, 1:05,8, 18. Aljančič
No, praktičnih daril je bilo toliko, da si je vsak izbral svoj zavitek
1:03,0,
16.	Veber Blaž Žito 1:05,1, 17. Smerkolj Zdravko Etol Stane Žito 1:11,4, 19. Lenasi Janez Etol 1:25,2.
Izven konkurence: Schnocker Knorr 48,2, Hungerbuchler Knorr 1:14,5, BolIi Knorr 1:26,0.
Odstopili: Cigale Ferdo Emona, Kepa Janez Emona, Romavh Peter Slovenija vino, Baškovič Miodrag Kolinska.
MLAJŠI ČLANI
1. Kutin Štefan Planika 33,4, 2. Baggia Aco Žito 36,5, 3. Žerjav Pavel Kolinska 37,2, 4. Pirc Jože Žito 38,1, 5. Rožman Tone Etol 41,0, 6. šlambergar Vlado Žito 41,2, 7. Slabe Lojze Union 42,5, 8. Kočar Bogo Union 43,4, 9. Tomšič Tone Kolinska 43,6, 10. Mlinar Stane Union 46,0, 11. Vrečar Milan Etol 46,1, 12. Krhlin Darko Dana 48,0, 13. Bakija Ivo Etol 49,8, 14. Jeršin Milan Kolinska 49,9, 15. Tadel Vili Žito 50,4, 16. Robenik Ivo Union 52,2,
17.	Valant Janez Dana 53,2, 18. čečko Jože Etol 57,2, 19. Žega Mitja Slovenija vino 57,8, 20. Vidic Drago Žito 59,3, 21. Ajdišek Miro Dana 1:03,7, 22. Koprivšek Marjan Kolinska 1:05,6, 23. Radovan Jože Kolinska 1:08,7, 24. Ponikvar Mitja Emona 1:10,6, 25. Pepelnik Ferdinand Kolinska 1:23,8, 26. Kosmač Bojan Slovenija vino 1:24,9, 27. Maren Ivan Žito 1:26,0, 28. Kunšič Zdravko Žito 1:26,8, 29. Dolinar Dušan Kolinska 1:30,0, 30. Selak Željko Žito 1:44,5, 31. Petrač Tomo Kolinska 1:59,2.
Izven konkurence: Miihlemann Knorr 34,9, Ogg Knorr 40,8.
Diskvalificirani: Tihelj Rado Emona, Pepelnik Fredi Kolinska, Kogovšek Janez Union (odst.), Logar Metod Slovenija vino (odst.), Demšar Stane Emona (odst.), Debeljak Božo Slovenija vino (odst.), Podgoršek Florjan Kolinska, Prisler Bogdan Etol, Preskar Jože Žito, Zupančič Dušan Union, špicar Marko Kolinska, žagar Tone Kolinska, Kranjc Miško Žito, Eržen Boris Union, Smreč-nik Miha Emona, Merhar Roman Slovenija vino.
EKIPE
1. Žito 1:52,2, 2. Kolinska 2:03,6, 3. Etol 2:14,3, 4. Emona 2:39,4.
Izven konkurence: Knorr 2:06,1.
IV. SMUČARSKO PRVENSTVO ŽIVILSKE INDUSTRIJE ^SR SLOVENIJE
+	Vogel 20. 3. 1971
Mnogo športnih uspehov Vam ieli Kolinska ti*™
Takole je pozdravil tekmovalce in goste spodbuden napis v hotelu Pod Voglom
So se spravili h kartanju? Ne, to je bilo žrebanje za letošnje smučarske tekme
na Voglu
Objektiv fotoaparata je ujel...
Direktor Kolinske tovarne, tov. Kele pozdravlja
Takole premočena je bila lanska zmagovalka Ivančičeva
Tov. Berginc (Kolinska) razglaša dosežene rezultate
Za uvod v zabavo solo ples direktorja Keleja z zmagovalko Tolarjevo
Predsednik sindikata Kolinske govori
'ŽITO.
9
Tolarjeva je ponosna na priborjeno zlato plaketo
Kutin se po letošnji zmagi zadovoljno smehlja
Ob tradicionalnem prazniku Jožic in Jožetov so žitovci skromno obdarili tri od strežnega osebja hotela Pod Voglom
Stane Aljančič prejema pokal za ekipno zmago Žita
smučarje - na
parketu
in ob veselju
Zastopnika Slovenija vina Logar in žena sta prevzela dolžnost organizacije tekem prihodnje leto
Pokali, plakete in majolike, pripravljene za najboljše
To je pa »kompletna zbirka« žitovih smučarjev na letošnjih tekmah
Udeležence zaključne prireditve je zabaval ansambel Petra žagarja Iz Zgornjega Kašlja
FOTO
TONE
BANCIČ
IfcSKE INOVSTRUE S ti
Veselo srečanje upokojencev
Nadaljevanje s 4. strani
Človek pa je nasploh zelo srečen in zadovoljen, ko se snide z ljudmi, s katerimi je toliko let delal in živel.«
Ivan CURK, nekdanji direktor pekarne v Samovi ulici, ki je odšel v pokoj leta 1970, je dejal:
»To srečanje je bilo zame zelo lep dogodek. Počutje je pri vseh izredno dobro, zato je nujno, da bi takšna srečanja stalno obnavljali. Priporočil bi tudi, da bi dobivali vsi upokojenci Glasnik, ki ga gotovo z zanimanjem preberejo. Več interesa za Glasnik pa bi morali pokazati tudi mladi ljudje, ker bodo tako lahko spoznavali probleme vseh enot.
Zelo pozitivno je, da so se ljudje, ki so pri Žitu delali dolga leta, spet srečali ter mnogi tokrat tudi spoznali med seboj, čeprav so se prej srečevali med seboj, a se niso poznali.«
Nemalo sem bil presenečen, ko sem prejel vabilo iz svojega bivšega delovnega kolektiva, naj se odzovem na razgovor in srečanje še z ostalimi upokojenci Žita, v katerem sem preživel svoja najlepša leta. Prijetno me je tudi iznenadila pozornost, ki so nam jo ob sprejemu izkazali predstavniki samouprave, vsi vodilni delavci podjetja in glavni direktor, ki nas je v vzdušju izredno toplega sprejema tudi informiral o uspehih, doseženih že v naši odsotnosti, in nakazal, kakšen naj bi bil razvoj kombinata v prihodnje.
Prav zadovoljen se vsak upokojenec počuti, ko se zopet, čeprav le enkrat v enem ali celo dveh letih, spet sreča v družbi svojih nekdanjih sodelavcev, najsibo aktivnih ali ne. Tako srečanje je vsakemu, ki je v kombinat vgradil enega ali več kamnov in pomagal izoblikovati novega človeka v odnosih do dela in družbe, dokaz, da le še ni pozabljen niti on sam niti njegov delček, ki ga je prispeval za tolikšen razvoj, kot ga je kombinat dosegel v zadnjih desetih letih.
Jutro je bilo hladno, sprejem pa topel in iskren. Jedilnica v tovarni testenin je bila nabito polna vedrih in veselo razpoloženih bivših žitovcev. Stiskanja rok, spraševanja, kako živiš, kaj delaš, čemu se nič ne javiš, kako kaj zdravje, si že dedek, obišči me itd., ni bilo ne konca ne kraja, in še eno očitno presenečenje. Vsi upokojenci so z malimi izjemami bolj zdravi, kot so bili zadnja leta pri delu. Kaže, da jim počitek, posebno pa brezskrb-
Izdaja živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljub Ijana — Tisk železniška tiskarna v Ljubljani
Betka BENJE, nekdanja prodajalka v pekarni v Kavčičevi ulici, ki je bila upokojena leta 1964, ni mogla prehvaliti tega dneva in je povedala:
»Bile smo presenečene, ko smo dobile vabilo za ta obisk kombinata. Vse, ki smo tukaj v družbi, se zahvaljujemo samoupravnim organom za povabilo in prav za vse, s čemer so nas razveselili ob današnjem dnevu.«
Vsekakor so vsa mnenja in želje, ki smo jih zbrali pri upokojencih na ta dan, dokaz, kolikšno zadovoljstvo je zaradi tega zavladalo pri njih in kako so nekdaj delali ter do-prinašali svoj del k uspehom. Zato je njihova hvaležnost toliko bolj iskrena in pa spodbudna za vse delavce, ki gredo sedaj po njihovih stopinjah in nadaljujejo njihovo delo.
nost, pomagata do novih moči, sveži zrak, katerega ima večina na pretek, pa tisti ten, ki kaže človekovo zdravo in svežo zunanjost.
Na veliko se je delalo v kombinatu tudi zadnji dve leti. Ob obisku le v nekaterih obratih smo lahko ugotovili, da se kolektiv trudi, da v čim krajšem času doseže one zvrsti in kvalitete v proizvodnji, ki so sedanji in moderni tehnologiji najbliže.
Nas upokojence so novo doseženi rezultati resnično vzradostili, saj se še vedno čutimo ŽITOVI in tudi ostali del njega. Saj tudi izven njega govorimo o njem s tihim ponosom in se radi razgovarjamo, kako naglo je zraslo to naše ŽITO. Spominja nas na čase, ko smo z združenimi močmi pomagali orati ledino in gradili temelje za čvrsto in hitro rast kombinata. Tudi mi smo marsikdaj zategnili pasove, udarniško vihteli krampe in se odpovedali delitvi dohodkov zato, da bi bilo nam, posebno pa mladim ŽITOVCEM čim lepše.
Lepo je, da ste nas povabili, sprejeli kot svoje, nas seznanili, kako gospodarite v tej danes veliki industrijski in trgovski hiši, ter nas postregli in skromno obdarovali. Občutek, da nisi pozabljen, da te imajo sodelavci še vedno »na spisku«, dosti pomeni vsakemu, ki mu je njegov kolektiv še vedno pri srcu.
Ne bi bilo napak, če bi se enkrat v letu, morda v toplejšem času in v prirodi videvali in pogovorili. Prav bi bilo, da bi vsem upokojencem redno dostavljali Glasnik, iz katerega poročil bi bili na tekočem, kako živi in se razvija Žito ter ka-
Nadaljevanje s 6. strani
zagotoviti enake pogoje za delo gospodarskih organizacij kot tudi zagotoviti enotno tržišče in zares ustrezne tržne pogoje. Pri tem se je treba boriti zlasti proti monopolizmu, ki ga uveljavlja za zdaj predvsem trgovina.
3.	Zelo pomembno je vprašanje razširjene reprodukcije. V zvezi s tem naj se čim večji del sredstev prenese čim niže navzdol, neposrednim proizvajalcem oziroma gospodarskim organizacijam, le-te pa naj se odločajo z družbenimi dogovori tudi za skupne naložbe, ki so področnega ali republiškega pomena, kot npr. za gradnjo energetskih objektov in podobne pomembne akcije.
4.	Čimbolj je treba razvijati sistem zunanje trgovine, in sicer tako, da se bo postopno decentralizirala uporaba deviz. Devize pa naj dobivajo, v večji meri kot doslej, predvsem ali pa samo tisti, ki proizvajajo izdelke za izvoz in jih tudi izvažajo, ne pa tudi vsi ostali, kot npr. trgovina, ki je fond deviz doslej uporabljala nekontrolirano in uvažala artikle, ki jih imamo že dovolj na domačem tržišču. Kdor pa bi hotel še naprej uvažati marsikaj, kar trenutno ni potrebno, naj si nakupi devize na prostem trgu, ne pa da jih dobiva iz zakonito določenih fondov.
5.	V sistemu delitve dohodka naj se absolutno uva-Ijavi načelo, da bo proizvajalec razpolagal tudi z minulim, že opravljenim, ne pa samo s sedanjim vloženim trudom pri delu. Postopek delitve dohodka je treba urediti tako, da bo delitev dohodka enotna, ali konkretneje za vse republike enaka, ne pa, da po eni strani določene gospodarske organizacije delijo dohodek iz neupravičeno pridobljenih sredstev ali pa, da morajo bolj gospodarne delovne organizacije pa tudi republike kriti primanjkljaje in zaostalost drugih.
6.	Dosledno je treba kontrolirati likvidnost podjetij in
to pospodari kolektiv, iz katerega smo in bodo izstopali ljudje, ki so svoje delo in znanje prispevali za to, da zraste Žito v ponos vsem nam, vam in onim, ki pridejo za vami. Mi smo opravili le bolj pionirsko delo z vašimi mnogimi sodelavci, vi pa ga z njimi nadaljujte in razvijajte tako, da bo vam in nam v ponos, vašim družinam pa v zadovoljstvo in osebno blagostanje!
Mišo Lipuš
že prej preprečevati, da bi prihajalo do primerov nelikvidnosti, ne pa to problematiko reševati takrat, ko je že prepozno. Podjetja, ki bodo upoštevala napotke o smotrnem gospodarjenju in uporabi sredstev, bodo potemtakem vsekakor zaščitena pred morebitnimi pojavi nelikvidnosti.
7.	Uveljavi naj se progresivni način obdavčitve dohodkov.
8.	V sedanji stabilizacijski postopek je treba vključiti vse umske in znanstvene delavce, da bodo s svojimi napotki in predlogi pomagali pri urejevanju problemov.
9.	Vsi se moramo zavedati, da se bomo sprejetih stališč glede stabilizacijskih ukrepov tudi držali in jih uresničevali.
VAŽNEJŠE ODLOČITVE DSK
Nadaljevanje s 5. strani
— razpravljal je o gospo-za leto 1971 ter ga potrdil s tem, da se v prvem polletju delitveno razmerje med OD in skladi določi na 77 : 23,
Letni
Zaposleni delavci in delavke kombinata bodo tudi letos lahko preživeli svoj letni oddih na morju ali na Gorenjskem. Da bi bili podrobneje seznanjeni, kako je z možnostmi za letovanje, objavljamo cene in pogoje za letovanje v naslednjih naših počitniških domovih:
— Milan Selan v Dram-
Iju,
— Zatišje v Bašaniji — Savudriji,
— Poreč,
— Goreljek na Pokljuki. Cene v letošnjem letu so: za člane kolektiva in ožje družinske člane (ženo gospodinjo in otroke nad 10 let, ki se šolajo) 20 din, za otroke članov do 10 let 10 din,
za zaposlene družinske člane (moža, ženo) in poslovne partnerje 25 din, za otroke do 10 let 12,50 dinarjev,
za tuje goste, odrasle 35 dinarjev,
za otroke tujih gostov do 10 let 17,50 din.
Navedene cene veljajo za počitniške domove ob morju, medtem ko je cena za Pokljuko nespremenjena, in to:
za člane kolektiva in ožje
DRAGI TOVARIŠI!
Dovolite mi, da se vam vsaj skromno zahvalim za topel sprejem, ki ste ga pripravili nam upokojencem 27. februarja 1971.
Poskrbeli ste za prijetno zabavo, navezali smo nove stike, skratka čutili smo, da ni pozabljeno naše delo, ki smo ga vložili v skupno korist.
Najlepša hvala!
Upamo, da to srečanje ni bilo zadnje!
Martin Modic invalidski upokojenec DE Novo mesto
Zahvalni pismi
Po letošnjem srečanju upokojencev v kombinatu smo prejeli dve pismi, ki izražata zadovoljstvo in zahvalo. Pisala sta ju tov. Mišo Lipuš in Martin Modic
LEPO JE, DA TE NISO POZABILI ONI, S KATERIMI Sl SKUPNO DELAL IN POMAGAL GRADITI MOČNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO HIŠO ŽITO
Komunisti o gospodarstvu
—	sprejel je sklep o investicijah in rekonstrukcijah v letu 1971,
—	odobril kolektivno zavarovanje delavcev za mesečno premijo 8,00 din, od česar naj bi plačal polovico kombinat, polovico pa delavci.
•	NA PRVI SEJI LETOS, 22. februarja je delavski svet obravnaval dve glavni točki:
—	razpravljal je o zaključnem računu za leto 1970, o čemer je poročal direktor finančno gospodarske službe. Zaključni račun je odobril in potrdil,
—	za tem je tekla razprava o razporeditvi sredstev, ki naj bi jih razdelili na rezervni sklad, skupne rezerve, poslovni sklad in sklad skupne porabe. Delavski svet je predloge potrdil.
•	NA DRUGI SEJI LETOS, 1. marca je delavski svet kombinata
—	sprejel in potrdil predlog investicij in program nabave osnovnih sredstev za leto 1971 za posamezne delovne enote,
—	potrdil je program izrabe sredstev za varstvo pri delu,
—	sprejel in potrdil razdelitev sredstev stanovanjskega sklada skupne porabe za stanovanjska posojila, o čemer podrobno pišemo na drugem mestu,
—	potrdil dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil.
To so torej v glavnem prikazani najvažnejši sklepi sej delavskega sveta kombinata. O nekaterih pa bo potrebno, kot smo že omenili, v prihodnje še podrobneje poročati.
odmor
družinske člane kot zgoraj 5 din,
za otroke članov do 10 let 3 din,
za vse ostale odrasle 10 dinarjev,
za otroke do 10 let 6 din.
Prijavljenci lahko koristijo dopust največ 15 dni, razen invalidov in bolnih članov, ki ga lahko koristijo več, vendar v soglasju in s sklepom komisije.
Tudi upokojenci kombinata se lahko prijavijo za dopust, toda pred in po sezoni, to je v juniju in septembru. Cene penziona in ostali pogoji so isti kot za zaposlene člane kolektiva.
Predvidevamo, da bo v letošnjem letu od julija dalje na razpolago tudi že naš novi dom v Bohinju. Zaenkrat pa se za Bohinj še ne prijavljajte!
Cene prevozov in avtobusni vozni redi nam še niso znani. Bomo vas pa obvestili, ko jih bomo prejeli.
Kot vsa leta, vas tudi letos naprošamo, da v glavni sezoni, to je v juliju in avgustu, prijavljate predvsem družine s šoloobveznimi otroki. V tem času bo namreč težko nuditi dopust drugim prijavljen-cem, posebno še, ker predvidevata kolektivni dopust v mesecu juliju DE šumi in Gorenjka.
ZMAGOSLAVJE NA VOGLU
Nadaljevanje s 7. strani
največ uspeha žito
Ob končnem ugotavljanje rezultatov, kar so zelo natančno opravili člani SK kovinar, ki so se tudi sicer solidno izkazali pri ostali tehnični organizaciji, se je Pokazalo, da so imeli naj-ec uspeha smučarji in smučarke žita, ki jih je naslonilo skunaj 24.
Med 34 tekmujočimi članicami je nastopilo 10 ži-’ od katerih se je 7 uvr-tilo v prvo polovico, dve Pa med prvih pet, medtem . °. je zmagala mlada Toneva iz pekarne Lesce. Pri starejših članih je natopilo 5 smučarjev Žita in o si priborili prva tri meta, zmagal pa je Kuret.
ITl 1A 1 Čl Tl plnrn‘1^ ia mori
dQ ^^Jših članih je med ». tekmovalci nastopilo novcev. Od teh se je pet vrstilo med prvo polovi-°! trije pa med prvih de-set.Baggia je bil drugi, Pirc etrtl in šlamberger šesti.
V celoti je tako tudi letos zmagalo Žito, ki si je Priborilo ekipni pokal v trajno last.
Omembe vredno je še, da oi Tolarjeva s svojim doseženim časom v celotni razvrstitvi — skupaj s člani dosegla drugo mesto, overjeva od Emone pa bi oda peta.
Pri mlajših članih je tu-1 ,os zmagal lanski zmagovalec Kutin iz Kobarida ugodno pa so presenetili še nekateri doslej neznani tekmovalci.
Razdelitev nagrad
Letošnje tekme je organizirala Kolinska tovarna, m je dobro pripravila vse potrebno za njihovo solidno izvedbo. Spodrsljajev ni ,l °. m med udeleženci je • ac.a]° zadovoljstvo. To se Je videlo tudi na zaključni P ireditvi, ko so razdelili ngrade. Najboljši trije v vsakem razredu so dobili okusne plakete, ekipa Žita Pokal,najboljši gostje iz to arne Knorr pa lepe majo-!ke, medtem ko so vsi tekmovalci dobili praktična
darila, ki so jih prispevala vsa udeležena podjetja.
Na zaključni prireditvi je vse zbrane pozdravil direktor tovarne Kolinska, tovariš Kele, ki je poudaril potrebnost zbliževanja podjetij živilske stroke tudi na športnem področju in opozoril, da je treba tradicijo teh smučarskih srečanj nadaljevati. Izrazil je zadovoljstvo ob tako veliki udeležbi, nato pa predlagal, naj bi prihodnje, 5. prvenstvo v veleslalomu za živilce organiziralo podjetje Slove ni j a vino. Zastopnik Slovenija vina tov. Logar je to obveznost prevzel in zagotovil, da bo njihov kolektiv poizkušal v vseh pogledih nadaljevati začeto tradicijo tega smučarskega tekmovanja.
Po skupni večerji so vsi gostie prisluhnili prijetnim melodijam ansambla Peter Žagar iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani, ki je nato zaigral še dosti poskočnih za ples in veselo razpoloženje, ki se je razvilo pozno v noč.
In končno — nedeljsko jutro nas je pa zbudilo s svetlimi sončnimi žarki, ki so obsijali s snegom sveže obeljene planine in zvabili smučarje ponovno na Vogel, da so vsaj v nedeljo uživali ob prijetni smuki. Ampak, kot v zasmeh, res, zakaj prejšnji dan nihče ni niti sanjal, da bo prav v nedeljo, po tekmi tako lepo vreme...	T. B.
9
Pogovor
zmagovalko
Letošnja zmagovalka na tekmi v veleslalomu, Danica TOLARJEVA, je med žitovci še nepoznana. Zato je prav, da jo predstavimo. Stara je 20 let, doma iz Podnarta na Gorenjskem, zaposlena pa od septembra lani v pekarni Lesce kot ekonomski tehnik. Smuča od 12. leta starosti, nastopala je že v mladinski državni reprezentanci, nekoč pa je igrala tudi rokomet in se ukvarjala z atletiko. Po končanih tekmah sva razpletla takle razgovor:
— Ali ste svojo zmago pričakovali?
»Kdo pa ne upa na zmago, če se poda v tekmovanje, ali ne?«
— Kakšni so vaši občutki, ko ste priborili trofejo Žitu?
»Res sem srečna in zadovoljna, ker sem tudi v tekmovalni areni za Žito nekaj prispevala.«
— Niste imeli nobenega strahu pred tekmicami in ali
je bila katera od njih nevarna?
»Vsekakor sem se bala najbolj tekmovalk iz Kolinske to-
Tudi »kolo« svoje vrste je bilo na programu
— Imate fanta?
»Da.«
— Kaj menite o kombinatu Žito?
»Vesela sem, da sem zaposlena pri Žitu. V našem kolektivu se zelo dobra razume-
mo.«
— Prvič ste se srečali v tem okolju s kolegi športniki. Kako se razumete z njimi?
»Športniki se med seboj vedno razumemo, ob tekmovanju pa smo hudi tekmeci.«
Razgibanost rekreacijskega aktiva
Rekreacijski aktiv, o katerem smo poročali v minuli številki Glasnika, da je bil ustanovljen, je kar pridno in razgibano začel delovati. Posamezne sekcije tega aktiva so pokazale takoj veliko aktivnost, kar zlasti velja za kegljače in smučarje, ki je zanje tudi najprimernejša sezona v zimskem obdobju.
Trije zadovoljni žitovci: Aljančič, Tolarjeva in Lipicer
Očitno so se vsi smučarji na tekmovanju živilcev zares bolje znašli v »veleslalomu« na parketu, kot pa razmočenem snegu
varne, predvsem Lučke Ivan-čičeve, in Irene Poverjeve iz Emone, ki je dosegla drugo mesto.«
— Koliko kolajn in drugih nagrad imate v svoji dosedanji smučarski zbirki?
»Najdražja mi je bronasta kolajna z državnega prvenstva leta 1968, sicer jih imam pa kar precej.«
— Ali je samo smučanje vaš konjiček, ali še kaj drugega in kaj?
»Rada pletem, berem knjige, poslušam radio in gledam televizijo.«
— Vaša simpatija v filmu?
»Danie Kay.«
— Za kateri šport navijate?
»Za košarko, za Olimpijo.«
— Kakšen tip moškega vam ugaja?
»Človek z dobrim značajem.«
Aktiv šteje sedaj že precej nad 100 članov, pričakovati pa je, da se bo število še povečalo, posebno če bodo tudi v posameznih delovnih enotah začeli s svojo dejavnostjo ljubitelji rekreacije in raznih športnih zvrsti.
Takšen izrazit primer se pojavlja v DE Notranjsko področje, kjer so zelo navdušeni privrženci balinarskega športa ter želijo urediti vse potrebno za razvoj te panoge v svoji delovni enoti in pripraviti balinišča, da bi jih uporabljali balinarji celotnega kolektiva.
KEGLJAČI so dobili možnost za redno vadbo na avtomatičnem štiristeznem kegljišču Saturnusa na Kodeljevem. Tam imajo na razpolago dve stezi po tri
ure vsako sredo. Kranjski kegljači imajo enkrat tedensko po eno stezo štiri ure v bližni Kranja, Lešča-ni pa na Bledu dve stezi po dve uri. Zanimanje za kegljanje je zelo veliko in nameravajo spomladi organizirati tekme med obrati in menda tudi med delovnimi enotami.
SMUČARJI so izkoristili vsako prosto soboto in se pripravljali na različne tekme, na katerih so kasneje nastopili in o katerih poročamo posebej.
V soboto, 13. februarja pa so organizirali za smučarje in tudi ostale člane kolektiva poseben izlet v Nuss-feld v Avstriji, ki je blizu Ziljske doline in je oddaljen iz Ljubljane 163 km. V avtobus Glob tura se je ta dan naložilo 54 članov aktiva, članov sindikata in svojcev. Iz Ljubljane so se odpeljali ob 6. uri zjutraj in ves dan preživeli v naravi. Smučarji so smučali, ostali pa so si v zadovoljivem vremenu ogledovali pokrajino. Zvečer ob 21. uri pa so se razpoloženi vrnili domov.
NAMIZNI TENIS se zaenkrat še ni mogel razživeti, ker žal za vadbo te panoge še niso uspeli dobiti primernih prostorov.
Na koncu naj povemo še to, da so že izdelali pravilnik, ki bo urejal delovanje in odnose v aktivu, vsak član pa je prejel tudi že lično izkaznico vijoličaste barve.
REKREACIJSKI AKTIV
ŽITO
Upokojenci, gostje kombinota
Jedilnica v tovarni Pekatete je bila kar pretesna za sprejem udeležencev srečanja nekdanjih delavcev Žita
Marija Cerarjeva (s hrbtom obrnjena) je v Pekatetah urno in prijazno stregla goste upokojence
Fotografije in tekst: Tone Bančič
Njihova skrb je bila, da bi se upokojenci dobro počutili (od leve: tov. Mihelič, Puš, Slovenc in Gozdnikarjeva)
Glavni direktor, tov. Puterle pozdravlja zbrane upokojence
Na vse stare obiskovalce je naredil avtomatični mlin močan vtis
»Da, to je pa res sodobna peka kruha,« so v pekarni zatrjevali vsi upokojenci
Pred odhodom iz Pekatet so hoteli imeti udeleženci srečanja upokojencev še en posnetek za spomin
Resno in ob primernem zanimanju so upokojenci obšli obratne prostore kombinata na šmartinski cesti
»No, le pritisnite nas za spomin,« so želeli tile korenjaki in se nasmehnili
obujajo
nekdanje spomine
Ob čaši vina, pogovorih in petju je kar prehitro minilo srečanje
Obujanja spominov na nekdanje sodelovanje na obisku pri Javnem direktorju kar ni hotelo biti konca
Štiri prijateljice in znanke so si izbrale za svoje pogovore poseben kotiček
Prijetno se je razvilo kramljanje pred skupnim kosilom v Domu Maksa Perca
Mehki kolači iz pekarne Lesce
Takšen je del nove strojne naprave v obratu za izdelavo rolad
Za zavijanje rolad potrebuje obrat tudi takšen toplotni tunel
so res široko prodrli na naša
v • v v
trzisca
Ljudje sodobnega časa se vedno radi navdušijo za kaj novega. Takšno je pač življenje in tako ga iz dneva v dan jemljemo. Kljub temu pa, da je vsakdo nagnjen bolj k željam po najnovejših tehničnih dosežkih, se hkrati navduši zraven tega še za kakšno hranljivo poslastico, sploh za kaj slajšega. Takšnih artiklov je prav sedaj vedno več na razpolago ravno pri Žitu. No, in o enem takšnih izdelkov, o mehkih kolačih in roladah, bomo v prihodnji številki našega lista napisali kaj več.
Rolade in mehki kolači so v različnih samopostrežnih trgovinah in drugod, kjer so naprodaj, skoraj redno predmet velikega povpraševanja. Še več, našli so pot ne samo po Sloveniji, ampak prešli tudi meje ostalih naših republik. Zares dobra zamisel, ko je kombinat začel s proizvodnjo teh novih izdelkov kot prvi proizvajalec v Jugoslaviji. S tem si je tudi na tem področju razširil ugled, sploh še zaradi tega, ker je to mehko pecivo res kvalitetno in okusno.
Kot rečeno, bomo podrobneje pisali o tej vrsti proizvodnje v prihodnji številki, to pot pa naj le s slikami predstavimo novi obrat proizvodnje mehkih kolačev v pekarni Lesce, ki sedaj dela že s polno paro in komajda zadošča potrebam tržišča, saj je povpraševanje redno večje od ponudbe, če se hočemo izraziti v trgovskem žargonu.
Obrat proizvodnje mehkega peciva so odprli že pred daljšim časom, a nam določeni razlogi niso dopuščali možnosti kaj več o njem pisati. Povemo naj, da je bil zgrajen poleg sedanje pekarne v Lescah in da so ga opremili z najsodobnejšimi stroji, da so za te vrsto proizvodnjo usposobili posebne tehnologe in delavke in da so proizvodi mehkega peciva zares okusni, če jih niste že sami poizkusili.
Pričujoča slikovna reportaža naj vas torej popelje v svet mehkih kolačev.
Odlaganje zvitih rolad na mizo za embaliranje
Strojno mešanje surovin v mešalcu za testo
Tehnologinja Brigita Žagar (druga z leve) nadzoruje delo pri zavijanju in daje delavkam navodila
Takole delavke zvijajo rolade, preden jin vlože v celofanske folije
Mešalca za proizvodnjo kreme, ki jo uporabljajo kot nadev v roladah
Testo prehaja iz peči čez jekleni na mrežasti trak
Proslava 8. marca in naše delavke v kombinatu ŽITO
Dan žena, 8. marec, so delovne organizacije proslavile tudi letos, seveda bolj v znamenju načel stabilizacije in novih gospodarskih ukrepov, kot je bilo marsikje mimogrede poudarjeno. No, kot nalašč so se nekateri spomnili, da je treba štediti — za uvod — kar takoj ob tem prazniku; kot nalašč, pravimo zato, ker naše delovne žene doživljajo marsikje še vedno določene vrste zapostavljanje in ostaja njihova enakopravnost z moškimi proizvajalci le bolj »na papirju«. To je čutiti tako pri razpisih za zasedbo raznih odgovornejših delovnih mest z izgovorom, da ženske niso kos takšnim nalogam, pa pri volitvah v razne organe samoupravljanja ali forume družbeno političnih organizacij in sličnega pomena in ob podobnem.
Prav bi bilo, da bi o tem problemu enkrat temeljito spregovorili ter tudi delavkam proizvajalkam izkazali resnično priznanje z dejanskimi dokazi, z zaupanjem v njihove sposobnosti in jim omogočili, da bi vsepovsod, kjer to zmorejo, pokazale, kaj znajo.
V okviru kombinata so posamezne delovne enote oziroma njihove sindikalne organizacije ob 8. marcu vendarle svojim sodelavkam pokazale primerno pozornost in jih skromno obdarovale ter kako drugače počastile njihov praznik. Podrobnih podatkov o tem sicer nimamo, z nekaj posnetki pa smo se spomnili na njihov dan.
Ko je prišla pomlad...
Sonce pomladansko ves sneg stopilo je in kmalu bodo rekli — pšenička zrela je.
FOTO
TONE BANČIČ
■1
"Upi.
»Vsem delovnim ženam ob njihovem prazniku vse najboljše« so bile želje njihovih sodelavcev ob letošnjem 8. marcu
Vlaganje končnih izdelkov iz plastičnih košar v kartonske škatle
Pri Žitu pa veselo bo mlinček zabrnel, iz drobcenega zrna bo beli prahek zmlel.
V	Pekatetah so skrbi
če moka vedno prida ni, ker s povžarijo je hudo, če surovina ni za to.
V	pekarni pa drugače je, če žemlja se močno napne, malo cenejša sicer je,
a prav tako v prodajo gre.
Veseli smo, ker kruh jemo in dobre testenine, pa še bonbone in rolade kdor hoče, pa še čokolade.
Marija Cerar DE Pekatete
Delavke uprave kombinata so imele proslavo dneva žena v sejni dvorani
Gostje si ogledujejo delo pri zvijanju in zavijanju rolad
Predsednik sindikalne organizacije uprave tov. Marjan, je poskrbel, da so bile delavke ob svojem prazniku povsem zadovoljne
Nagradna križanka „1. MAJ“
r-	▲							prometna 1		ZNAČILEN PREDSTAV NIK	MLAJŠI SLON- KNJIŽEVNIK C 30ŽE)	VESELE PRAZNIKE OB T.tlfflU	MOŠTVO	NARASLE HUDOURNIŠKE VODE	LETOVIŠČE PRI OPATU!	KERŠOVANI OTOKAR	PAPIR ZA BRUŠENJE	NORVEŠKI DRAMATIK (.NORA")	IME ITAL. PEVKE PAVOME	./£31 U-		
OP*		§f			k 1	m lir	-Tr	ULICA CESTA	DANEU													
m '»k A uuBiJfiNS							|	D				ČUDEŽNI NAPITEK										
																						
												OROD3E ZA PWAN1E lEtft								NOVAK EDO		
	Hfij		k	1		>																O
l.ffC/U/J				v/RSTA ZASTARELEGA IDtAMUEUlA OSTANEK												PROSTOR PRED PEČT0 GO HAT OTOK nas.Ahcum						
EN0L0NČ- NICA, MINEŠTRA	O	O							UMETNA SMOLA ZA IZOLATORJE	PLETENA "30 PICA					POVRŠINA. PROSTOR					BEMLAK SIAM E		
										POŽERUH SNEDEŽ										TITAHON SILIKAT, SFEN		
LEP TROPSKI LES								D>DK SILVA ČAČIČ IVAN			PTICA Z LEPIM PER3E				EVROPSKI VELETOK				V03V0DINS. ŠAHOVSKI MOJSTER OTROČIČEK			
											KLOKOTANJE				IME SKAKALCA B&AbLA							
PREBIVAL- KA SPLITA													ŽIDOVSKO MOŠKO IME					FILMSKE ZVEZDE \HE VOHUNKE. HARl				
TROKOLO												SER1TE: MIT EN-GLASNlKl	5AK03ED MODNI USTVARI«!				JAMSKI hO-GVlRMl PLW a DVORCA m pacizu					
LTUBKOV. ŽENSKO IME								INŽ.NOVAK				NENADNA SMRT				JAPONSKO Lfc-il ŠČ.E IZ SLAME RUSKO Ž. IME						
								NASA LEPA DOLINA				wSko mesto Z OMElEUmi meAcami										
SVOBODNI BREZ IMETJA M STARI &RČI3I						POLAGALEC TLAKA								ATENIN0 SVETIŠČE								
						KRILO POSLOP3A								POŠAST \J MESIHSLL OŽ.								
ANTE MAHKOTA				3						PRITOK RENA V ŠVICI	HUDA 3EZ A				TUJE ŽEN.				1>W!GHT EISfUHOVEJ SKIT			
											Bivša El				DRŽAVA HA EL .VZHODU							
VINKD_ MIHELIČ				ZAKASNITEV ZAMUDA GOZD														PRIPRAVNIC DOBA DAL3ŠA 0&DOB3A				
FRANCOSKI GENERAL, DASOVEG									aretiran ČLOVEK OTROŠKA ČAKALNICA											T01 SOGLAS- NIK	NAZOR VLADI h IB.	
17ME7AČ NABOJEV PRI PUŠKI											ZVITEK PAPIRJA					VZHOD JUTROVO						
STARO IME ZA BRKE											RIŽEVO ŽGANJE					SNOV ZA NETEN1E						
																						
L
n
h
k
NAGRADNI RAZPIS
Za reševalce nagradne križanke »1. maj« je uredništvo pripravilo nekaj več denarnih nagrad. Vsak, ki bo pravilno rešil križanko in ki ga bo seveda tudi izbral žreb, lahko prejme eno od naslednjih nagrad:
I.	nagrada 200 din
2.—3. nagrada po 150 din 4.—5. nagrada po 100 din
Želja delavcev iz Notranjskega področja, da vidijo, kako delajo njihovi sodelavci v drugih enotah kombinata, se je uresničila 6. marca 1971. Ne samo to, kakšno je njihovo delo, temveč tudi kaj delajo, kakšni so njihovi pogoji dela in kako se enote razvijajo. Takoj moram poudariti, da bodo naši delavci lahko aktivneje sodelovali na bodočih sestankih, kadar se bo obravnavala problematika enot, katere smo obiskali, kajti laže je razpravljati o neki stvari, če je poznana. V tem je bil tudi namen našega obiska.
Izlet je organizirala sindikalna organizacija DE Notranjsko področje in je bil organiziran tako, da so delovne enote, katere smo obiskali, v glavnem obratovale. Navdušenje je bilo tolikšno, da so se vabilu odzvali skoraj vsi člani. Potovali smo s sedmi-
6.—10. nagrada po 50 din.
Bralci naj pošljejo rešene križanke do 15. maja 71 na naslov uredništva Glasnika, Ljubljana, Šmartin-ska 154.
V naslednji številki bomo objavili izid žrebanja reševalcev križanke »1. maj« kot tudi reševalcev križanke »Srečno 1971«.
mi osebnimi avtomobili, katere so dali na razpolago delavci sami.
Tako je kolona avtomobilov krenila ob točno določenem času izpred mlina Vrhnika. Naša prva postaja je bila na Šmartinski cesti v Ljubljani. Najprej smo se podali v mlin, katerega je večina članov prvič videla. Najdlje so se ob strojih zadržali mlinarji z Vrhnike, jih ogledovali in se zanimali za to in ono iz proizvodnje. Obratovodja tov. Os-jak je komaj odgovarjal na vsa vprašanja. Njegovi odgovori, včasih tudi malo skrivnostni, so napravili na nas dober vtis in nekdo je v šali dejal, da se na Vrhniko ne vrne več. Vsi pa smo si bili edini, da je modernizacija, oziroma preusmeritev proizvodnje tudi na Vrhniki nujna.
Iz mlina smo nato odšli prek silosa v centralno skladišče. Tu je bilo največje za-
nimanje okrog polnilnice. Posamezne delovne operacije so v primerjavi z našimi naravnost lahke. Ti delavci praktično niso obremejeni s težkim fizičnim delom. Povezava s tekočimi trakovi in pa-letizacija je naredila na vse vtis modernega skladišča. Ker novi zavijalni stroj ni bil v obratovanju, si nismo mogli ogledati samega poteka zavijanja.
Precej premraženi smo odšli v tovarno testenin, kjer smo se kar dvakrat ogreli. Prvič ob samem srečanju s prijaznimi predstavniki tovarne in drugič v sami proizvodnji. Tehnolog tovarne nam je prikazal potek proizvodnje od sprejema surovine do končnih izdelkov. Pot nas je vodila mimo blestečih se linij, do posameznih zavijalnih strojev, ki so monotono in v ena-mernih presledkih odmetavali lepe zavitke testenin.
Po dveh urah ogledovanja omenjenih enot smo se odpeljali proti Gorenjski. Pot je bila prijetna, le malo hladno je bilo, saj je živo srebro kazalo — 8° C. To so posebno občutili tisti, ki so se vozili v slabših vozilih, ki so se ogreli šele od Kranja naprej. Vožnja je bilo tako hitra, da smo prišli v DE Gorenjko pred napovedanim časom.
Zopet prisrčen sprejem turistično navdahnjenih Gorenjcev. Po kratkem pozdravnem
nagovoru direktorja DE inž. Berčeve je sledil ogled tovarne čokolade. Ogledali smo si stroj za strojem, njihovo proizvodnjo, kajti za nas mlinarje je ta vrsta industrije nepoznana. Njihove težave so podobne našim in samo v tem smo si enaki. Presenečala nas je njihova prizadevnost, ki jo je čutiti na vsakem koraku. V mislih smo se spraševali, ali je mogoče, da je čokolada, na katere zavitkih piše Gorenjka, proizvod te tovarne. Tako potrebno rekonstrukcijo, kot je nujna prav v tovarni Gorenjka, bomo vedno zagovarjali.
Po ogledu te tovarne smo krenili v DE Gorenjska. Direktor DE tov. Pintar, kot vedno prijazno razpoložen, nas je pričakal že na dvorišču. Sprejem in srečanje je bilo tako tovariško, da nam bo ostalo dolgo v spominu. Nato je sledil ogled pekarne in proizvodnje mehkega peciva. Mnogo smo že slišali o tako znanih mehkih kolačih, vendar prave predstave o tehnološkem postopku do sedaj nismo imeli. Direktor je komaj odgovarjal na zastavljena vprašanja o proizvodnji in o načinu prodaje. Govoril je o težavah pri transportu, kajti želje po čim večji prodaji na celotno jugoslovansko tržišče ni prikrival. Po ogledu celotne linije za mehko pecivo in oddelka za proizvodnjo tortnih podlag sta
nas direktorja gorenjskih enot povabila na skupno pokušnjo vseh proizvodov, ki jih izdelujejo na tem področju. Ob tovariškem razgovoru V njihovi sindikalni dvorani smo poizkusili vse od čokolade do pravih gorenjskih krofov. Naša skupna ocena — odlično.
Ta delovna enota je bila zadnja postaja strokovnega dela naše ekskurzije. Da bi naš izlet popestrili, smo v program vključili tudi turistični del. Ker je prav ta del Gorenjske tako bogat v kulturni dediščini Slovencev, je bil naš novi cilj obisk rojstne vasi našega Prešerna. Ogled rojstne hiše dr. Franceta Prešerna, vpis v spominsko knjigo in že je kolona avtomobilov krenila proti Begunjam. V muzeju, kjer je bilo v zadnji vojni nacistično taborišče, so se naše misli povrnile v preteklost. Za trenutek smo bili s tistimi tovariši, ki so tukaj trpeli in umrli za svobodo. Ob pogledu na zaporne celice, na strahotne prizore po razobe-šenih slikah in na razglasih o smrtnih obsodbah človek šele spozna pravo vrednost miru in svobode, v kateri živimo. Spomin padlim sm0 počastili na skupnem pokopališču v Dragi
Pozno popoldne, vsi navdušeni nad vsem, kar smo videli, smo se vračali proti Ljubljani in domov. Košak
Strokovni izlet Notranjčev

PRAVILNIK
o dodeljevanju posojil za stanovanjsko gradnjo in razdeljevanje stanovanj











I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi reševanja stanovanjskih problemov delavcev v kobinatu, zlasti še onih, ki so se sami odločili za gradnjo oziroma za nakup stanovanj ali enodružinskih stanovanjskih hiš iz lastnih sredstev za dograditev ali pridobitev nove stanovanjske površine, sprejema delavski svet kombinata ta pravilnik, s katerim se določi način, pogoji in postopek za razdeljevanje sredstev sklada skupne porabe oziroma razde-lejvamje stanovanj, pri katerih ima kombinat razpolagalno pravico.
2.	člen
Posojila za gradnjo in za nakup stanovanj ter družinskih stanovanjskih hiš ali za pridobitev nove stanovanjske površine se dajejo iz sklada skupne porabe in iz stanovanjskega prispevka sklada skupne porabe. Višino sredstev sklada skupne porabe določi delavski svet kombinata z letnim zaključnim računom.
3.	člen
Za dodelitev posojila za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše za pridobitev nove stanovanjske površine mora delavec izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da je v rednem delovnem razmerju pri kombinatu najmanj 3 leta,
2.	da nima svojega samskega ali družinskega stanovanja, ali da živi v neprimernih stanovanjskih prostorih, ne glede na lastništvo.
3.	dokazati mora kreditno sposobnost, ki jo predvidevajo veljavni predpisi,
4.	njegovo delo v kombinatu mora biti uspešno,
5.	vložiti mora prošnjo za dodelitev.
4.	člen
Pri dodelitvi posojila oziroma stanovanja delavcu je treba upoštevati naslednja načela:
—	samskim delavcem se dodeli posojilo za nakup ali gradnjo garsoniere ali se dodeli garsoniera,
—■ dvočlanski družini se dodeli posojilo za nakup ali gradnjo enosobnega stanovanja ali se ji dodeli takšno stanovanje,
—■ tričlanski družini se dodeli posojilo za nakup ali gradnjo dvosobnega stanovanja ali se ji dodeli takšno stanovanje,
—	štiri ali več članski družini se dodeli posojilo za nakup ali gradnjo trisobnega ali večjega stanovanja ali se ji dodeli takšno stanovanje.
5. člen
Delavci, ki so za normalno poslovanje kombinata nujno potrebni, niso vezani na pogoje točke 1., 2. in 3. člena ter na pogoje 12. člena tega pravilnika. DS kombinata odloči na predlog komisije za delitev sredstev skupne porabe pri SDK, ki je poprej dobila pismeno obrazložitev strokovne službe, da se delavci mimo pogojev iz točk 1 do 3 člena 3 dodeli stanovanje ali dodeli kredit mimo pogojev 12. člena tega pravilnika.
Na pogoje točk 1 do 3 člena 3 ter 12. člena tega pravilnika pri dodelitvi stanovanj oziroma kredita niso vezani tudi u-deleženci NOB.
II. POSOJILA ZA GRADNJO, DOGRADITEV ALI NAKUP STANOVANJ
6.	člen
Posojila se dajejo za gradnjo novih stanovanj, stanovanj sikih hiš ter za dograditev stanovanj, stanovanjskih hiš, s čimer se pridobijo novi stanovanjski prostori in nova stanovanjska površina ter za nakup stanovanj ali stanovanjskih hiš.
V primerih, če se daje delavcu posojilo za nakup stanovanjske hiše ali vseljivega stanovanja ali stanovanja, v katerem delavec stanuje in ima tako pri tem stanovanju prvi nakupovalno pravico, stanovanje pa je družbena lastnina, bi se lahko to posojilo dalo delavcu le iz sredstev, izločenih po zaključnem računu.
Kombinat lahko da delavcu posojilo ali za pridobitev višjega bančnega posojila (združeno varčevanje delavca in kombinata) za nakup, gradnjo ali dograditev stanovanjske hiše ali stanovanja, ali pa mu da posojilo, katerega delavec potrebuje poleg že zagotovljenih sredstev in bančnega ali drugega posojila.
Višino posojila, katerega daje kombinat, obravnava 12. člen tega pravilnika.
7.	člen
Organi, ki obravnavajo oziroma odločajo na podlagi tega pravilnika, katerim delavcem se bodo dodelila posojila za nakup, gradnjo, dograditev stanovanja, stanovanjske hiše oziroma katerim delavcem se bodo dodelila stanovanja oziroma stanovanjske hiše, so:
1.	komisije za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo pri SDE,
2.	komisija za delitev sredstev skupne porabe pri DSK,
3.	delavski svet kombinata (DSK).
8.	člen
Naloge komisij za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo pri SDE so naslednje:
Na podlagi prošnje za odobritev posojila oziroma dodelitev stanovanja ugotovijo dejansko stanje prosilca, sprejmejo vlogo prosilca in po ugotovitvi, da so v vsakem posameznem primem podani pogoji, ki se zahtevajo po tem pravilniku, sestavijo vrstni red prosilcev, nakar tako zbrano in pripravljeno gradivo dostavijo komisiji za dodelitev sredstev skupne porabe pri DSK najkasneje do konca tekočega leta.
9.	člen
Komisija za delitev sredstev skupne porabe pri DSK, na podlagi sprejetih predlogov komisij pri SDE, v začetku vsakega koledarskega leta sestavi vrstni red prosilcev za celotni kombinat s tem, da ga predloži delavskemu svetu kombinata v obravnavo in potrditev, ločeno za:
a)	dodelitev kredita za nakup ali gradnjo stanovanj ali stanovanjske hiše,
b)	dodelitev kredita za dograditev stanovanjskih prostorov,
c)	dodelitev -stanovanja.
Na sejah komisije za delitev sredstev skupne porabe pri DSK prisostvujejo vsi predsedniki komisij pri SDE, z vsemi pra-
vicami in dolžnostmi, ki jih imajo člani komisije za delitev sredstev skupne porabe pri DSK.
Tako razširjena seja komisije za delitev sredstev skupne porabe pri DSK odloča z večino glasov prisotnih. Tako sprejet program, potem ko ga potrdi DSK, se ne Sme spreminjati po kateremkoli drugem organu.
10.	člen
Prošnje za dodelitev posojila morajo obsegati:
točein -naslov delavca, podatke o delovnem mestu in delovni dobi v kombinatu, smisel prošnje, opis dosedanjih stanovanjskih razmer s točno oznako pravnega statusa (imetnik stanovanjske pravice, podstano-valec, sostanovalec in podobno), podatke o zdravstvenem stanju delavca-prosilca in njegovih družinskih članov, podatke o sodelovanju v NOB, o tem, koliko ima na razpolago lastnih sredstev, in o tem, če je že d-dbi-l kakšno posojilo za gradnjo oziroma za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše.
K prošnji za dodelitev posojila mora delavec predložiti zemljiško knjižni izpisek o lastništvu zemlje, oziroma o pravici uporabe zemljišča in potrdilo pristojne občinske skupščine, da je zemljišče zazidljivo.
Komisija za družbeni standard, stanovanjske zadeve iin rekreacijo pri svetih DE preverijo podatke v prošnjah prosilca.
11.	člen
Pri pregledu vseh prošenj za posojilo sestavi komisija za družbeni standard, stanovanjske zadeve in -rekreacijo pri SDE vrstni red in to na podlagi naslednjih meril:
—	sedanje -stanovanjske razmere delavca,
—	pomembnost delovnega mesta,
—	zdravstveno stanje delavca in družinskih članov,
—■ sodelovanje delavca v NOB,
—	premoženjsko stanje delavca,
—	število družinskih članov,
—	dohodek ožjih članov družine,
—	čas zaposlitve v kombinatu.
12.	člen
Po ugotovitvah vrstnega reda delavcev — kar vse opravijo posamezne -komisije pri SDE — komisija za delitev sredstev skupne porabe pri DSK določa dokončni vrstni red vseh prosilcev v -kombinatu ter višino posameznih posojil v Okviru razpoložljivih sredstev in to največ do višine 30 °/o predračunske vrednosti stanovanja, kakršno delavcu prosilcu pripada v skladu z določili tega pravilnika oziroma do 30 °/o predračunske vrednosti predvidene dograditve oziroma rizširitve. Komisija za deli-
tev sredstev skupne porabe pri DSK to predloži v odobritev delavskemu svetu kombinata. Udeležencem NOB se lahko dodeli kredit za nakup ali gradnjo največ do 50 "/o predračunske vrednosti.
13.	člen
Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe pri DSK je dolžna izdati delavcem, katerim je odobren kredit, u-strezen sklep, iz katerega mora biti vidno:
—	ime in priimek koristnika (prosilca),
—■ višina odobrenega kredita,
—	rolki vračila kredita,
—	obrestna mera,
—	s katero službo v kombinatu sklene pogodbo,
—■ pravni pouk; sklep se mora izdati v 5 izvodih.
14.	člen
Delavec — posojilojemalec mora pred sklenitvijo posojilne pogodbe kombinatu predložiti naslednjo dokumentacijo:
a)	Če gradi stanovanjsko hišo:
—	gradbeno dovoljenje v izvirniku ali sodno oziroma upravno overjeni prepis,
—	gradbeni načrt z mapno kopijo zemljišča, na katerem delavec namerava graditi, ter z gradbenim predračunom,
—	zemlj iško-iknjižni izpis, ki ga izda občinsko sodišče, pristojno glede na kraj gradnje,
—	vinkulacijsko izjavo zavarovalnice v korist kombinata,
—	administrativno prepoved z odstopno izjavo, podpisano s strani delavca,
—	izjavo o kreditni sposbmosti delavca, iz katere morajo biti vidni podatki o e-ventuelnih posojilih.
b)	Če kupuje stanovanjsko hišo oziroma stanovanje:
—	kupoprodajno pogodbo s sodno overjenimi podpisi prodajlca in kupca in potrdilo pristojne občinske skupščine o prijavi pogodbe za odmero davka na promet,
—	zemljiško knjižni izpisek,
—	potrdilo o vinkulaoiji zavarovalne police v korist kombinata,
—	administrativno prepoved z odstopno izjavo,
—	izjavo o kreditni sposobnosti, ki mora vsebovati podatke o eventuelnih posojilih.
15.	člen
Ko delavec predloži kombinatu dokumentacijo iz prejšnjega člena, se sklene z njim posojilna pogodba, ki mora vsebovati :
—	višino posojila in obrestno mero ter rok odplačila,
—	rok, v katerem je treba posojilo izkoristiti,
—	višino letne anuitete in mesečnih obrokov plačila,
—	določbe o zavarovanju posojila (zastavna pravica, zaznamba vrstnega reda, pordki, bianco menica, administrativna prepoved),
—■ določbe o tem, kdaj lahko kombinat zahteva takojšnjo vrnitev posojila in kdaj se rok vračnja posojila skrajša za polovico,
—	obveznosti posojilojemalca in posojilodajalca,
—	ostale običajne sestavine pogodbe.
16.	člen
Delavec-posojilojemalec mora sodno o-venlti podpis na posojilni pogodbi.
17.	člen
Posojilo se uporabi tako, da posojilojemalec za posojilojemalca in v njegovem imenu poravnava pravilno opremljene račune gospodarskih organizacij in obrtniške storitve, ki služijo edinemu namenu, da se stanovanje zgradi, dogradi, da se stanovanjska površina razširi, v primerih nakupa stanovanja, stanovanjske hiše pa da poravna pravilno opremljen račui za nakup stanovanja ali hiše do višine posojila.
Obrestna mera za posojilo znaša 2 °/o, za udeležence NOB pa 1 ®/o. Posojilo mora posojilojemalec izkoristiti v roku dveh let od dneva podpisa pogodbe. Prosilcu, ki ne izkoristi danega posojila ali dela posojila v roku, ki je določen s to pogodbo, posojilo oziroma dela posojila zapade in ga ne more več izkoristiti, razen če mu organ, ki je odobril posojilo, odobri podaljšanje roka izrabe posojila.
18.	člen
Roki vračanja posojila se določijo v posojilni pogodbi, sklenjeni med posojilojemalcem in posojilodajalcem s tem, da ti rolki ne presegajo 30 let.
19.	člen
Roki vračanja posojila so naslednji:
1.	do	10.000	od	3	do	5	let
2.	od	10.001	do	30.000	od	5	do	10	let
3.	od	30.001	do	50.000	od	10	do	20	let
4.	od	50.001	dalje	od	15	do	30	let
O roku vračila posojila odloča komisija
za delitev sredstev skupne porabe pri DSK s tem, da pri vračanju posojila upošteva socialni položaj delavca. Za udeležence NOB ise kot rok določi 30 let, ne glede na višino kredita.
20.	člen
Posojilo se prične vračati prvi naslednji mesec, potem ko je izčrpano, vendar pa najkasneje po poteku dvoletnega roka, od
dneva podpisa pogodbe in ne glede na to, ali je posojilo takrat že v celoti izkoriščeno. Posojilo 'Se vrača v mesečnih obrokih, ki se odtegujejo od posojilojemalčevih mesečnih osebnih dohdikov.
Če posojilojemalec zamudi s plačilom mesečnih obrokov, mora plačati dvoodstotne zamudne obresti.
21.	člen
Posojilojemalec mora vrniti posojilo v polovico krajšem roku, kot to predvideva posojilna pogodba, v primerih:
—	če mu preneha delovno razmerje pri kombinatu po lastni odpovedi,
—	če mu preneha delovno razmerje pri kombinatu zaradi samovoljne zapustitve dela,
—	če je izključen iz delovne skupnosti kombinata,
—	če je obsojen za kaznivo dejanje, ki ima za posledico prenehanje delovnega razmerja (glede na trajanje odsotnosti z dela v smislu veljavnih predpisov).
22.	člen
Posojilojemalec mora vrniti posojilo takoj — v roku (30 dni):
—	če na kakršenkoli način odtuji stanovanjsko hišo ali stanovanje, za katerega gradnjo, razširitev dli nakup je bilo odobreno posojilo,
—■ če uporabi posojilo v drug namen, kakor je to določeno z medsebojno posojilno pogodbo,
—	če noče dati posojilodajalcu na njegovo zahtevo jamstev za pravilno redno odplačevanje anuitet.
23.	člen
Če delavcu preneha delovno razmerje v kombinatu po 21. in 22. členu tega pravilnika, mora plačati za posojilo, ki ga je prejel, 6 "/o obrestno mero, računajoč od salda posojila z dnem prekinitve dela v kombinatu.
24.	člen
V zavarovanje posojila mora delavec kombinata dovoliti, da se pri nepremičnini, ki jo namerava graditi, dograditi, jo razširiti oziroma kupiti, Vknjiži zastavna pravica v korist kombinata, oziroma dovoliti zaznambo prednostnega vrstnega reda pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi pristojnega sodišča.
Če delavec gradi stanovanjsko hišo na zemljišču, 'ki je njegova last, oziroma, če gradi na zemljišču, ki je solastnina več oseb, mora predložiti overjene izjave prizadetih oseb, da dovoljujejo vknjižbo zastavne pravice na tem zemljišču oziroma zaznambo prednostnega vrstnega reda.
Če delavec s pomočjo posojila kombinata kupuje stanovanje oziroma stanovanjsko
hišo, mora predložiti v zavarovanje posojila bianco menico, podpisano od porokov (neobremenjenih).
Delavec mora zaradi zavarovanja posojila podati izjavo o kreditni sposobnosti, v kateri mora navesti vsa posojila, ki jih že ima in ki še niso odplačana.
Delavec mora predložiti tudi potrdilo pristojne zavarovalnice o vinkulaciji zavarovalne police, s katero je zavarovano stanovanje oziroma stanovanjska hiša in to v korist kombinata.
III.	RAZDELJEVANJE STANOVANJ
25.	člen
Kombinat dodeljuje svojim delavcem stanovanja oziroma stanovanjske prostore za samske delavce le v naslednjih primerih:
—	ali stanovanja oziroma stanovanjske prostore za samske delavce, nad katerimi ima razpolagalno pravico kombinat in ki se izpraznijo, dodeli stanovanje komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe pri DSK.
—■ aili pa v izredno nujnih primerih po posebnem sklepu DSK.
Za dodeljevanje praznih stanovanj je pristojna komisija pri DSK, ki je dolžna, da na prvi seji DS kombinata poda ustrezno poročilo v razpravo in potrditev.
Ves poprejšnji postopek opravijo 'komisije pri svetu DE in komisija pri DSK.
26.	člen
Prošnja za dodelitev stanovanja mora obsegati smiselno vse 'tiste podatke, kakršne mora vsebovati prošnja za dodelitev posojila za gradnjo ali nakup stanovanja. Postopek, po katerem 'stanovanjske komisije pri SDE, oziroma DSK takšno prošnjo obravnavajo, je enak postopku za dodeljevanje posojil po tem pravilniku.
27.	člen
Po končanem postopku sestavijo komisije pri svetih DE vrstni red delavcev, ki so zaprosili za stanovanja, komisija pri DS kombinata pa, na podlagi sprejetih vrstnih redov, sestavi dokončni vrstni red za celotni kombinat.
28.	člen
Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe pri DS kombinata izda odločbo o dodelitvi stanovanja, ki mora obsegati:
—	ime nosilca stanovanjske pravice,
—■ navedbo stanovanja, ki se dodeljuje (kraj, ulico, točno navedbo prostora),
—	navedbo, da se stanovanje dodeljuje glede na delovno razmerje,
—	navedbo, da mora nosilec stanovanjske pravice skleniti za dodeljeno stanovanje stanovanjsko pogodbo pri pristojnih stanovanjskih podjetjih, v katerih upravljanje stanovanje sodi,
—	primere, v katerih se je nosilec stanovanjske pravice dolžan takoj izseliti iz dodeljenega stanovanja.
29.	člen
Prednostni vrstni red in odločbe o dodeljevanju stanovanj morajo biti objavljene v kombinatu na običajen način.
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja, ki bi bila v nasprotju s pravilnikom, se lahko Vloži v 15 (petnajstih) dneh ugovor. Zoper odločbo o ugovoru ni mogoč niti u-pravni, niti sodni postopek.
30.	člen
Udeležencem NOB, ki so zaposleni v kombinatu in katerim je bilo od strani kombinata dodeljeno stanovanje, se uporaba tega stanovanja ne more odpovedati, ne glede na to, na kakšen način imenovanim preneha delovno razmerje pri kombinatu.
31.	člen
Stanovanjske prostore oziroma ležišča za samske delavce dajejo sveti delovnih enot v uporabo pod pogojem, da je delavec v delavnem razmerju pri kombinatu in da nima možnosti dobiti stanovanje drugje.
Delavec plačuje za uporabo prostora znesek, določen po ocenitvi vrednosti tega prostora, in mesečno obrabnino za inventar, katerega mu daje kombinat v uporabo.
Za samske sobe, ki pa niso opremljene z inventarjem kombinata, pa so ocenjene in se plačuje najemnina od površine sobe.
Pogodbo o uporabi oziroma souporabi sobe oziroma ležišča sklepa v imenu kombinata direktor delovne enote.
Ob prenehanju delovnega razmerja mora delavec zapustiti prostor, oziroma sobo, ki jo je uporabljal, izročiti inventar, ki ga je imel v uporabi ter po vrnitvi morebitno povzročeno škodo.
Prostori, namenjeni za bivanje samskih delavcev, se ne morejo dodeliti določeni o-sebi kot nosilcu stanovanjske pravice, temveč velja za te prostore podnajemniški re-
žim. Nadzorstvo nad pravilno uporabo teh prostorov vodi direktor DE, ki lahko v primeru neprimerne uporabe prostora pogodbo odpove.
IV.	ODPRODAJA STANOVANJ,
S KATERIMI RAZPOLAGA KOMBINAT
32.	člen
Delavci kombinata, ki zasedajo kot nosilci stanovanjske pravice posamezna stanovanja, s katerimi razpolaga kombinat, lahko ta stanovanja odkupijo v skladu z obstoječimi predpisi, vendar pa mora delavec ob podpisu kupoprodajne pogodbe plačati 25 °/o od vrednosti stanovanja, o-stali znesek pa v roku, kot ga določi komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe pri DSK.
Komisija mora pri tem upoštevati socialni položaj delavca (kupca).
33.	člen
Za odkup stanovanja v smislu prejšnjega člena je potrebno Skleniti kupoprodajno pogodbo po veljavnih predpisih (med kombinatom Žito in delavcem) s tem, da delavski svet kombinata poda soglasje v tej odprodaji in primerih, če stanovanje kupuje delavec kombinata udeleženec NOB, zniža kupnino in sicer:
—	udeležencem, ki so začeli sodelovati v NOB do 9. 9. 1943 — za 30 %>,
—	udeležencem, ki so začeli sodelovati v NOB po 9. 9. 1943 — za 15 °/o.
Vsako stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki se odprodaja, mora biti poprej o-cenjena po uradnem cenilcu.
34.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan od dneva, ko ga je sprejel delavski svet kombinata in s tem dnem preneha veljati pravilnik o dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil delavcem kombinata ŽITO Ljubljana, sprejet dne 31. 3. 1968, s spremembami in dopolnitvami z dnem 26. 12. 1968.
Ljubljana, 29. 12. 1970.
Predsednik DS kombinata: Bogo Bratina