Vt')frt k. SHH#I in
I ,ja in »flj.i v ll.ui-ra liv |..-iljanji na ,„,.,»- l-to Ifi, - k.
pM M» . . 4 .. - ..
četrt Ifi* .    .. 2i> ..
l'<l p»*ll :
, i«^ Mi It) fl, - k.
|i,.l Irla . ,. - .. ..-trt l.la ■! ..   i." ..
V i,..lui-tv.> in ..|iravni;t\
,. m rt*l*** t. r'i (Dom
•M(j lii'iia m, i 14.
O/naiilla:
navadno ilvr.ti.pn.i
mtoM ii...»j.
. •■ -•■ ,iali>l.o Ikrat, i Mat« L'krat,
• >.....        ti-ka :ikrat-
• mnik.....plato
j'J" I'" |ir».t..ru.
Za viak ti ..k j.. |.| a.ali kol.k l»t.'i.i|..'lji /.i .m k.
It..k.i|ii-i ... ne turaj.., il..|.|-l naj      1.1 a«..vuljn.. frank,.jejo.
Št. 15.
V Maiiboru       maja l!S<>X.
TfečaJ i.
K nOVJni VOlitVJIIII V Lillllljjllli.*, I1"' PriPoznftTomoi nttJ        Pa pri»tane .Laib. Ztg." očitati in zopet očitati
" mu pristranost, ker ona kakor v marsikterem drugem, taku tudi v tem oziru
Veselilo nas bi. ako BC res potrdi, da je krvava sodba v Ljubljani „j bola kn sneg, ampak črna ko — /.užeg. — Ko so reški magjamni hrvaške
od tožbe zoper ljubljanskega župana gosp. dr. (ust.....Istupila, kakor je do- dijake, ki so se predrznih po lirvaški |{cki hrvaške pesmice pupevati, neu-
pisnik ljublj. v št. 0. ..Slov. Nanula' oznanil. Veselilo bi nas to ne toliko smiljem, ko pse lovili in malo da ne umorili in na kose raztrgali, obnašala zavoljo vrlega župana, kteremu se ni nič hudega bali. ker se mu nič bu- M, j,, mestna policija  in  vsa mestna gosposka pri  tem grozovituein, prav
dega očitali ne more in !.i In zaslužil, da bi ga med tem Ko ga njegovi sovražniki pred krvavo --odi.o pabajo, vsa slovenska . njemu prijazna mesta" s častnim meščanstvom počastita, ampak ta sklep krvave sodbe ljubljanske veselil bi nas posebno zavoljo lega. da se ne bi dalje več dlaka v jajcu iskala in krvava Bodba B krvavo preiskavo nekervave reči dražega časa ne tralila. „I.aib. Ztg." in vsi njeni zapelaei Irdijo. da je g. župan pOtubo dajal znanemu ekscesu, ki se je godil po noči med 28. in 'JI. dnevom julija meseca pr. 1. v Ljubljani med Slovenci in ,.< »ngav ci". Nasprotniki dr. Coste v enomer od njega trdijo, daje že večkrat popit j. posebno pa pri tej priliki toliko onostranosl pokazal, da zasluži ne samo, da mu se županovanje in vodstvo mestno policije za vselej odvzame, ampak da se zraven tega še on sam v kriminalno preiskavo dene, sodi in obsodi. Po tej sodbi in obsodili se teti „Li.ihaeberiei" in kranjskonemškeniu repu njenemu menda dolgo časa že dan in noč sline cede. Lehko si torej mislimo silno žalost in obupnost teb ljudi, če ne bo nie iz. te toliko znželjeiie sodbe in obsodbe. In kako bi kaj bilo?? GotoVO je, da g. Župan ni intrige napravil, marveč da je hotel in si prizadeval, ko je nanjo naletel, mir napraviti. Pregrešil se je k večenm le s tem. da ni precej brez. usmiljenja p<> mestni policiji vseh skupaj kakor razbojnike, roparje ali tatove zapreti dal. ampak da je raji — ker ni bil eksces velik (vsaj s prva ne) in ker so bili ekscedenti večidel njemu znani ljudje* iz pbŠtenib hiš — obe stranki prijazno k miru in pokoji opominjal ter skušal vse z lepa poravnati. Kje je tukaj tista pOtuhtl in pregrešna enostranost, zavoljo ktere se neki nemški možicelj-ni tako silno napihujejo in 0 dr. ('osti s svojim bripavim glasom neprestano vpijejo: Proč od županstva! v kriminal ž njim! križaj ga!! Kaj taeega, rekel bi, ne moro pošten človek z zdravim umom zahtevati, ampak k večemu le slepa strast ljudi trdečib, da g. župan sokolcem ni rekel: ..Vmirite jih!" (namreč razdražene stranke.) ampak da je rekel: „Umorite jih!" Očevidno je, da je g. župan želel nopokoj poravnati in razdraženo mlade/, ki ga je kolikor toliko že v glavi imela pomiriti. Samo to njegovo ravnanje kaže. da ima dr."Gosta Več svobodomiselnosti v sebi. kakor vsi njegovi nasprotniki, ki „duh svobodo" vedno na pomoč kličejo, a ga tlo zdaj še celo nič niso doklieali. Da g. žlipan ni zaukazal sablati. v klopati in na klop peljati, kar bi bili brez dvombo storili njegovi nasprotniki, ampak miril, s tem je pokazal, tla je mož na pravem mestu, tla svoj čas bolje umeje, kakor cela kopa njegovih nasprotnikov, ki m; morejo pozabiti, da jim je zavoljo županovega takta otišlo veselje v železji videti nekoliko sovraženib SokolcĐV. Zatorej klice: Dr. ('ostaje enostranski   Da bi to tudi bil, česar pri vsem rodoljubji ('oslovem
*) „Nova metla dobro pometa!" S lega ne sledi, da bi stara metla oelo no pometala. Tepa se prepričamo zdaj vsaki dan iz uradne ,,1/iiliarliur SSeitung", ki jo v očigled novim volitvam s znano „<il>jokt ivnost j.." (IV) vso koto pretlknola, ter jili le s t i
če in najdeno starino v stari eliliki s stan. nesramnostjo za novo blago prodaja.   Iver sol, .,,  S. ,.  .     . , ,    • ,   , , , , ...
, ... .     .     i     ■ • , m • i da le groza. Ah g ei o po   e a io pravda,  ek a. preden ie sodima
nekoliko nanaša na slov. easniko, |ej tu povemo svojo nmonje.  Jsaj razvidi, da Q6 mara-j n ■» tr
roo v nikakor..,,, tvezo »topiti z njeno »kraraarijo«, ee jej je tudi vlada »aulageknpital'',in »zi^khi: Gosp. .1. V. je bil po nedolžnem na časti razžaljen, in
polotila.
Vreiln.
hunskom ekscesu tako pristransko, tla vsakega pravicoljuba še zdaj sveta jeza Zgrabi, kedar se na to spomni. „JLaib. Zeit." se pa zalo se zmenila ni. ('emu neki? Njej se veča škoda in veče hudodelstvo zdi. če se kakemu Ongavemu zjji^ od klobuka poreže, ko če se slovanskemu dijaku "ko iztak-ne. Hrvaškemu dijaku, če tudi eno oko zgubi, še drbgo brez kupovanja
ostane. Ongavi pa. potem ko se mu ves želod od klobuka odreže in proč odnese, si revež ne more dingači pomagati, ko da si novega kupi. Nasledek strašnega ekscesa V Reki je bil. tla so uboga', težko ranjena dva dijaka i/, mesta pognali; od toliko važne kriminalne preiskave tega ekscesa pa ni bilo dozdaj se nič slišati ne brati. „I,ail). Zeit,", ki je proti Slovencem tako natančna, da lii vsakega kmalu pred krvavo sodbo spravila, to le Ongavemu, ki miru ne da. s pistom pmnigu in se mu zagrozi, ustregla nam bi jako, če nam bi povedala, na koliko let ali vsaj na koliko mesecev težke ječe so treti kolovodje magjaronskl obsojeni, ki so pri lovu. dijakov in razdevanji gimnazije kakor pravi razbojniki razbijali in ubijali v se kar jim je pred oči prišlo, in ki so se predrznih s Hrvati na hrvaški zemlji očitno pred vsem svetom vpričo (Vhovih policajnih organov tako grozovitim postopati, tla so enemu oko iztaknili in drugega l»i bili gotovo ubili, da jim ni skoz stranišče ubežal in se v nekem kanalu pred divjimi magjaroni skrival in tiščal tako dolgo, tla se je rešil. Pa naša ljuba „haibaeherica" nima časa s takimi ko-losalnimi ekscesi pečati se. v kterih nasprotniki naši zoper slavjanstvo divjajo; ona raji išče inušiče slovenskih ekscesov in študira, kako hi iz, njih slona napravila. — Kolika krivica, koliko razžulonjo zgodilo se jo pred nekoliko leti tudi v tej nesrečni Reki biseru jugoslavjaustva , prevz. g. biskopu Stinssinajerju, ko so se grde, umazane roke reških magjaroiiov predr/.nile kamenje na kočijo njegovo metati. Iteški magjaroni, ki so ta atentat nekaj s svojimi lastnimi, nekaj s plačanimi rokami doprinesli, babajo se radi, da so od rajske talijanske kulture znotraj in zvunaj popolnoma oblizaui. Ali s takim djanjeni so pokazali, da so vkljuh vsej svoji kuluri bolj surovi in neotesani, ko divji Muineluki in Hotentoti. Strašna nejevolja je gotovo vsakega poštenega človeka zgrabila, ko je slišal od te grde grdohije grdih Uečanov. Naša ..baibaeherica" pa in njeni zapetaci. ki so lako silne ceremonije uganjali zavoljo Ongavih želodov, so se pa takrat gotovo prav veselega srca smejali in prevz. gospodu, ki jo ves naš in zalo ker je miš. prej ko ne vse to iz srca privoščili in radostno absolucijo podelili hudodelcem, ki so to nesramnost doprinesli in policiji, ki ni hudodelstva ubranila. V Kandiji pri Novem mestu bi se bil lansko leto kmalu krvav boj vnel med našimi ljudini in neiuškutarji, ker Slovenci trdili so vsi razkačeni, daje le po sili in krivici nasprotni kandidat par glasov več dobil. Duhoven gosp. .1. Volk, ki je btel razdražene stranke pomiriti, bil je pri tej priliki od plačanih novomeških iioiiiškutarjev pred vsemi ljudmi tepen. psovan in zasramovan lako grdo,
spoznala
m novome-
ščana bosta zarati lega po postavi kaznovana, ako jim g, V. lega razžaljenja
IM I
ft)o eiiiiirui literarno društvo.
Hudo je na tem svetu o literarnih nasvetih pisali. Z hdiko in dobro vestjo sem se bil ondan za mizo V80l in nekaj vrst napisal zoper g. Trste-ujakov nasvet, ki meri na to. splošno Literarno društvo ustanoviti. Pisal sem. kakor se pri nas spodobi, djal sem da je moj glas neveljaven, poklonil sem se spoštljivo- gospodu nasvetovalcu in potem še le nekaj govoril.
Komaj pa je v 7. številki tega lista moja skromna misel natisnena
stične izdelke" in iz vsega pisma bi bil moj g. nasprotnik lehko spregledal, da jaz govorim iz h e 1 e t r i s I i č n e g a stališča. Moje razloge gospod samo negira, kar pa svojih navede, dado se name iu moje pismo samo obračali, če se razvidno stališče mtije nalašč tako preobrne kakor se je zgodilo.
„Da nam je družbe treba, ki bi slovenske dežele zgodovino gojila itd."
(kako se Zgodovino goji. tega res ne veni, pa mislim tla gospod hoče reci: preiskovala in resiiltati priobčevali) - tega jaz tudi ne dvomim iu moja krivda je, če tega nisem povedal,
Tudi jaz obžalujem,  če je kakova Vrbnjankova  zbirka hilj v izgubo
brala se, zjezilo jc to neimenovanega gospoda in tekaj v prihodnjem prišla, ker mu je gg. botanikarji družabno' niso pomagali rešiti. laz bi tudi listu me jc ostro okregal, češ, da sem grešil pred globoko mislečim gospo- rad videl, da bi se slovenski filologi zbrali in določili oblike našemu jeziku.
dom Trstenjakom in pred slovenstvom. Morda moj g. nasprotnik pričakuje, da bom zdajci svoje oblačilo pretrgal, pepela na. svojo pregrešno glavo na
To pa, da bi  bilo eno literarno društvo koristno,  ki lii obsezalo „vsc vrste človečje znanosti", razun bogoslovne, torej zgodovino, jezi-
tresel in v vreči pokoro delal. Vendar, zunaj lepo pomladno solimo sije, post j koslovje, botaniko, geologijo, zoologijo, mineralogijo itd.; bi pretresovalo je minil, spokornega duha ne čutim cisto nič kajti nisem si v svesti da bi bil beletris tične izdelke in pedagogične predloge (prosim g. nasprotnika,
grešil.
Celo tiste srditosti ktera so bere iz celega spisa zoper mene, ne bom onemu gospodu vračeval, teinuč se približal bi se mu — to se vo, će bi se hotel ponižati v diskusijo z menoj — in pomenila bi se, da bi raZvidel morda, da je krivo storil šibo nad me vzdigovati. tla si sem a priori zoper ustanovljenje splošnega literarnega dfUŠtva.
Rad priznam, da jo oni moj spis malo površen in povedal sem že lam, da so moji razlogi bili sezidani V „nngliei". Povedal sem dalje, da se dam „rad podučiti". Pes pa nisem mislil, tla boni namesto mirnega odgovora in poduka dobil — kar sem dobil.
Zc iz naslova: pisma o literarnosti, dalje iz lega. da iz. nasvoi jemljem samo navodi »literarno društvo ... bi pretresovalo bolotri
ki pravi da jaz podsta vljam Trstcnjankovemu nasvetu namen bel etri-stične literarnosti zajeziti, naj nasvet v originalu še enkrat bere) — to jaz dvomim. To dvomim da bi vse te struke, kolikor tolike pod enim predsednikom, enim tajnikom in enim odborom zastopano, koristile. Xe razumem, zakaj bi me rojak, zarad tega, kar očitno povem, smel zgrabiti s tako ne-I nestrpljivost jo, kakor sem jo bral/ Zakaj bi se manj učiteljsko ne govorilo?
Gospod moj nasprotnik mi očita nevednost o tem tako marsiktero /.rno za znanost v izgubo gre. Nevedne podučiti je dušno delo. b'ranrozje so imeli in imajo največe splošno društvo, svojo akademijo. Naj bo gospod tako dober in nam dokaže, da tisti literarni zgodovinarji ne pišejo prav, ki 11 • tla je to veliko društvo dosti pripomoglo do tega, da jo uklonjen l'rnn-! i jezik iu uprež.eiia iVaiirnzkit literarnost v podovaiie, šablone, da ju ro-
•
26
iz keršč. ljubezni no odpusti, potem ko se pred njim ponižata in ga javno za odpuščenja [nosita. Nato jima je g. V. odpustil iu bilo je vsega kraj in konec — Teti „Laitaherid" je to vse ,nattirtichu; ko so pa Slovenci \ raspri z nasprotniki svojimi v Ljubljani enemu gutbajlei ju lelode od klolmka porezali in hlapni Kalanu košček zoba odbili, prizadevala si je iz petnih Žil, da bi iz muhe hitro velikanskega slona napravila. Ker se je tega nereda tudi nekoliko Sokolcei udeležilo bilo, je si. deželna vlada pri tej priči celo
društvo ...lo/ni Sokol" najprej začasno ustavila in kmalo potem popolnoma prepovedala, kajti govorilo se jc, da bo 80—50 Sokolcev obsojenih. Na zadnje jc pa sodnija, kakor je znano, le 7 mladenčev za krive spoznala, in izmed njih je bilo le ,r> Sokolcev. Ti so bili obsojeni kot zločinci v ječo po 2, :i in S mesecev. Vendar se iz vedenja „Laibacherire" da posneti, da jej se kazen, ki je Slovence zadela, brže premajhna ko prevelika dozdeva, in da je zraven tega še z veseljem pričakovala, da so bo najveća ploha na g. župana samega razlila, ćeš, da je on sam ekscesu potubo dajal, ker je razdraženo ljudi ljubeznjivo in prijazno miril, ne pa vseh skupaj poloviti i zapreti dal. „Dr. Gosta Slovencem skoz prste gleda!'' vpije Laibacheriea; „to je pristranost, to je partajićnost, ki se dalje već trpeti ne more, trpeti ne sme. Dr. Gosta je dožupanill S svojo pristranostjo je dokazal, da ni sposoben za to častno službo. Proč ž njim ! pred krvavo sodbo ž njim!" Dobro prav dobro zna proti našim ljudem razsajati, teta „Laibacheriea" tolika pregreha, da zarad nje ne zasluži več človek častne službe, ampak le kriminalno preiskavo, kaj so zaslužili potem magjaronski Pečani s svojo magja-ronsko policijo? kaj sta zaslužila znana Novomeščana in . . .?? kaj je zaslužila že zdavnej „Laibacheriea" sama??? Dr. Gosta, kterega „Laibacheriea" s svojimi privrženci zarad „pristranosti" ali partajičnosti pred krvavo sodbo podi, bil je v vsem svojem župauovanji kolikor mogoče, djansko pravičen Nemcem in Slovencem; „Laibacheriea" pa bila je od nekdaj in je tudi zdaj, od kar so se v toliko hvalisoni decembrov! ustavi znani 1!). § nahaja popolnoma nemška od pete do glave, ko bi vendar v kranjski deželi, če ne bi htela biti le malo, ampak popolnoma enostranska in partajična, morala vsaj na pol slovenska in pol nemška biti. Pa „Laibacheriea" ni le po mrtvih črkah, ampak tudi v duhu iu resnici popolnoma enostranska, kakor njene sestrice v Trstu in Celovcu, dasiravno služijo vse te tetke tisti vladi, ki ni znanega 10. § izvzolu, ko je od vseh svojih služabnikov prisego zvestobe novi ustavi zahtevala. Ko je po čudnih potih vsegamogočne dvalistične previdnosti nova zakonska postava v zbornici poslancev in gospodov se sprejela, bilo jc v veliki Ljubljani okolo 00 hiš deloma razsvetljenih od tistih dobro nam znanih ljudi, ki bi radi dunajske liberalnim tudi na Kranjskem kot opice posnemali. Kaj bi bila nek „Laibacheriea", ki jc zarad tega razsvitljenja v veselji plavala, rekla če bi bila tisti večer vsa druga Ljubljana, kteri je bilo to razsvetljenje v pohujšanje, ker ve, da po novi zakonski postavi ne vprašamo in da so nova šolska postava našim slovenskim razmeram toliko prilega kot pest na oko, — začela tu in tam razsvitljena
okna pobijati? Vpila bi, razsajala in razgrajala čez surovost in nestrpljivost ultraslovenskih cepcev gotovo tako, da bi se čulo v deveto nemško deželo, in vsaj v mislih bi pripravljala že „gavge" za razbojnike slovenske. Ko jo| pa slišala iu brala, da so libcraluhi v Mariboru, Celovcu, Ptuju itd. norazsvit-J ljena okna pobijali in s tem pokazali, da nimajo od prave liberalnosti duha no sluha, ker ne trpe niti v narodnem, niti v političnem, niti v verskem oziru druzega mnenja ko je njihovo, se je naša „nepristranska" Laibacheriea namuznila, posmehljiva rekla: bi, hi, hi! — pa jc bilo vse dobro. Po tem takem ona nič ne porajta za velikansko bruno v svojih očeh, in le pezdirja išče v očeh svojega bližnjega. Tako pa ne sme dalje več ostati. Ljubeznjivo „Laibacherico" prosimo, preden spet kak kamen pobere in ga v „partaičnega" ljubljanskega župana zažene, naj poprej blagovoli sama sebe za nos prijeli in ga tiste smerdljive ednostranosti očistiti, ktere se v njem gotovo na cente nahaja, ker jej neprenehoma po vseh krajih ven sili. Dr. Costa ni pristranski človek, ampak kolikor je nam znano, držal se je i drži se še vedno znanega programa svojega, kterega je izjavil že takrat, ko je bil prvič za župana izvoljen. On je sicer na na.šej strani, ali tud Nemcem je popolnama pravičen.   (D. d.)
Narodno gospodarstvo.
Src</itji .strni. (Dalje.)
Se dan današnji je med našimi seljani kriva misel razširjena, kakor da vsaki mladenič, kterega v mestno šolo pošljejo, mora duhovnik postati. Mnogo primerov je v našem seljanskem življenji najti, da roditelji ia sorodniki dijaka silijo v duhovski stan stopiti, ako pa tega noče storiti, tedaj ga oškodijo pri dedšini ali pa ga zapuste v vseh silah in v vsakem pomenjkanji. Volja očeta kmeta ali matere kmetice je res da dobra; želita namreč, da bi sinek gospod postal, ktera beseda je v seljanskem govoru enaka z duhovnim; ali po tem malo vprašata, je-li sinek tudi sposoben za taki stan in ima-li tudi pri vsej sposobnosti kaj ljubezni do dubovništva. Kolikokrat se ne zgodi potem, da sin zavržen od svojih začne v nemar živeti, ali pa da dosegši imenitni stan, v kterega je bil od drugih vsiljen, nima v srci zado-voljnosti ali pa ljubezni do namerjenega mu poklica, in koliko more človek v stanu, kterega ne ljubi, dobrega in koristnega storiti? Saj brez ljubezni do svojega poklica, brez napetja vseh žil, brez žrtvovanja idejam svojega zemeljskega poslanstva človek ne more na svetu ničesar pravega in koristnega storiti , ne more ničesar novega izmisliti, ne more ničesar vrednega človeštvu ponuditi.
Grenka se morebiti moja sodba zdi mnogemu čitatelju; žali Bože! da je istinita. In, prosodivši to prikazen z narodno gospodarskega stališča, kaj porečemo k takemu krivemu početju naših prostih ljudi ? — Da se po njem delavne moči tratijo, da se nekterim delokrogom, kteri tudi nekake izobraženosti potrebujejo, pridne roke jemljejo, da se tako duševno kakor tudi telesno premoženje naroda, ktero je eno z drugim v zvezi, ne samo ne poni-noža nego le ruši.
Dobro vem in čutim, da se je s predsodki našega seljana težko boriti, vem, da proti predsodkom je težko leka najti. V tej stvari iiapotjujeni duhovnike, veljavne može in mladino samo, da se roditeljem in sorodnikom kolikor mogoče s svetom in pregovarjunjem, ali spodobno ustavlja; ako pa vsa ta sredstva ne pomagajo, da se mladina raji na svoje lastne moči upre , in si sama svojega primernega poklica poišče, nego da se v stan poda, kteri jej morebiti ni po volji, ter se — in tu pričenja naš nasvet — v meščansko življenje poda, ako ne čuti v sebi čisto posebnega nagona k višim stanovom države.
Morebiti se bode strašen zdel ta nasvet mnogemu dijaku, kteri je navajen vse, kar ni dijaškega, zaničevati ter z nekakim, mnogokrat jako krivim ponosom na remeselnika ali obrtnika, na kupca ali pa na zemljedelca ozirati se. In s kako pravico? Vsaki stan, v kterem se človek pošteno živi, jo lep, je krasen stan in bode tudi v Avstriji, ako bode enkrat v njej prava svoboda zavladala , dosegel ono važnost, ktero ima žc v amerikanskih državah in v nekterih evropejskih, kakor v Belgiji v Švajci in na Danskem. Kolikokrat se duševno obdarjen dijak mora s trebuhom boriti, prodno dovrši svojo univerzitetske nauke v ljudatih mestih ! Koliko se jih je tam v borbi življenja pogubilo, koliko jih ni doseglo svojega namena! Med tem pa, ko so so naši dijaki sramovali, stopiti v pisarnico kupca ali učiti se umnega kmetovanja ali prijeti celo za dleto ali pa kladivo, se je mastil in bogatil v naših mestih tujce, posmehovaje se slovenski dobrodušnosti, ktera mu prepušča debelo smetano dobitka. Med tem, ko naši dijaki hrepene po majhnih pisarskih kotičkih, stavi moj „tujče" magazine, fabrike, gradi poslopja, raztaka potoke in reko na svoje zemljišče, se milostno ogleduje na trud našega težaka in domačega slovenskega blapčona. Gotovo je tujec zaslužil svoj blagostanj on se je, po nukljačbi došedši v naše kraje s culo na hrbtu, marljivo dola prijel, je koval vozove in pluge, jc prodajal špeh in moko, je kup-čaril s soljo , s tobakom in eukrom, je meril trakove po laktu in je polagoma postal hišni, vinognidni, štacunski, gradščinski posestnik, moj Slovenec pa se mu je s začetka smejal, po tem se mu čudil, na zadnje ga zavidal, in pri tem mu se poklanjal.
dilo iu pospeševalo neki literaren aristokratizem, ki je bil prostemu razvoju' na kvaro. da je ravno pod vladanjem avtoritet trpelo jezikoslovje itd. Ge bo moj gospod nasprotnik to dokazal, bode zanimljivo zame in gotovo še za marsikterega Slovencu. — Pes je, da govore o slovenskem nasvetovanein literarnem društvu in o Irancozkcj akademiji veliko z malim primerjam, ali analogija je zmerom podučljiva.
(i. nasprotnik moje vzroke prebravši „strmi in se čudi, kako more globoko misleči Davorin, kojega duh vedri najtemnejšo dobo naše zgodovine in kojega srečno in spešno delovanje priznavajo najinienitniši moži vse Ev rope kako moro kaj tacega nasvetovaje tako zagaziti." Bog pomagaj meni in mojim prijateljem — kedaj sem jaz, iu kje sem rekel, da se jc spoštovani gosp. T. „zagaz.il"? Tu tudi ni treba reči: Ktiam Ilomerus dormitat, teiuuč: kakor vsaka, ima tudi ta reč dve strani. laz. gledam od ene, vi od ene. Morda je moja napačna — crrare humanimi. Vendar če se meni ena boljša zdi od druge, če sem preverjen svoje misli, jaz. ne umejeni, zakaj ne bi smel spodobno povedati jo? Ali sem mar osebno ugovarjal? Kor je č. g. T. „mnogo zaslužen in skušeu domoljub" jaz pa menda malo zaslužen in neskušen domoljub: ker je on veljaven iu BloVOČ zgodovinar, jaz pa ne: zato in samo zato bi jaz ne smel o stvari, ki se ne dostaja zgodovine, imeti svoje misli in povedati je? Preverjen som da lii mi g. Trstenjak sam djal: noli jurare  in verha magistri, temuč misli tudi sam in svobodno povedaj, kar misliš.
Svojemu spisu sem bil priteknil humorističen izrek Borne-jev. Moj g. sodnik je nevoljen in pravi: „Kdor -kušenih rodoljubov resnobnim nasvetom odgovarja s posmehom . . . prezira dostojnost." Da se malo lehkeji glas, da se humorističen vpletel) imenuje: „posnieh", to mi je novo, Vsaka nedolžna prostost žali ..dostojnost" ?  O resnobnoj stvari se ne smo drugače
govoriti, kakor z do vratu zapeto suknjo iu belih rokavicah? Veliko ljudi je, ki ne mislijo tega in ki ločijo šalo od ..posmeha".
Ker govorim, da bi se naredile klike, pravi g. nasprotnik, da ne ve mojih skušenj. Naj mi dovoli, da tu eno skušnjo prav iz sedanjega časa povem. Že en časopis napravi kliko v literarnih rečeh, koliko laglje celo društvo. Človek je človek.
V zadi ijcni (ilasniku je g. Stritar svojo misel povedal, da Koseški ni ne samo ne pravi slovenski pesnik, temuč da celo velik pesnik ni, in da se Prešinili ne sme na stran staviti. Pripoznal pa je njegove velike zasluge za razvitek našega jezika. To misel o Koseškem ima morebiti še marsikdo, Kako pa so „Novice" odgovorile? So mar z analitično preiskavo razkrile Koseškega lepote? So s kritičnim nožem preiskale tega pesnika stvarjenja in z gotovini resultatom ovrgle Stritarjevo mirno izrečeno sodbo? Kaj še! Vsele so se na svoje vzvišeno sedlo in z diktatorsko mogočnostjo odbile misel, ki jo njihovoj nasprotna. Ponavljam pa še enkrat, če v literarnosti en list že kliko lehko dela, ali je v literarnem društvu res nemogoča?
Na dalji' pravi gospod nasprotnik: „čc je pretresovatelju (to sem jaz) mogoče temu cilju nizke in strastne namene podstavljati, mine vemo.. . srca jegovega itd." To me pa zbode. Gemu me razžali? S čem sem to zaslužil? Ce sem jaz. v splošnosti izrekel, da bi bilo s časom napake mogočo, s katero pmvico me pisatelj sumniči? o mojem poštenji dvomi? Je li to lepo. je li to slovensko?   Kaže blagočutnost?
Te vrste niso tolikanj pisane za to, da bi drugoč izpodbijale nasvet o osnovanji literarnega društva, temuč v obrambo zoper odgovore zloženo na tacib principih, kakor so v spisu mojega nasprotnika. J.J.Osat.
Ne da M tajiti, da je takči slabemu zastopanju našega naroda v me-■anskih stanovih tudi mnogo pomonjkanjo primernih pripr.tvilnih učihšč: re-leselskih. senrijedelskih . trgovinskih To je res našemu naroda v veliko todo; ali to se včasi ne da prenarediti Hočemo mar za tega voljo čakati delom, dokler se take škole osnujejo? Gotovo l>i onda bili kmetu podobni, teri se je na breg reke usedel, dokler bi voda odtekla, da bi potem suho-og na drugi kraj prišel. Ne čakati ni časa; kolo časa se vrti ncudržano in ;di bože! od nas tirja žo sadu, kjer se seme ni v zemljo vsejano. Tedaj ajdi moj mladenič! stopiva h kupen v štacunn, seziva za motiko ter rujva arno za ndado drevesce na grajščinskem posestvu, teciva k urar ju, h knji-otiskarju, k barvarju , k pokarju v delalnieo, ali pa, ako imava kaj več iciika, zavoziva se v Gradec, na Dunaj, na češko v pivarnieo. v mebaniško olo, v tehniko, ali pa celo na Belgijsko ali Svajcarsko in Francozko, ter se riva v umetnostih , v reiueselstvu. v pametnem poljedelstvu, da nadomestiva oma tuje roke, tuje oči iu ume!
Koliko mladenčev drga brez uspeha šolske klopi in na zadnje m nie njih! Silijo sebe, silijo svoje možgane v učenost kakor da bi vrv skoz ši-anko  vtikali.   Pusta glava, pusto srci' in pusti žep, to je konec vsega uče ia iu pri tem zguba prelepih, nadepolnih let mladosti. Kako skrivljeni, kako eli in otrpneni postanejo mnogi pri šolskem učenji, ker niso s talenti ob arjenil Vi, ki se potite v trepetu pred učiteljevo dvojkoj, knjige pod klop , a orodje remeselsko ali kinetisko v roke ! Narod slovenski potrebuje svitlib lav v viših stanovih, pri delu pa vaših črstvib rok! Vsaki na svoje mesto! Vi pa, mladenci domači, Vi, nada naše bodočnosti imejte v spominu prekrasne besede našega pesnika: ,.Dvignite srčno zaklad slovenskega (
-le
a u a m uma !
I) o |i i s
Iz I<jubijane. 2. maja. A. (Volitve in „Laibacher Zeitung ekaj besedic stari „tetki".)   Zmiraj bolj in bolj se vnema iu vžiga olilni boj iu agitacija; poskuša se vse, da se nakloni zmago venec sebi, vsa emčija je na nogah, da bi pridobila zopet nazaj vlado v mestni hiši, ktero tako britko pogrešati mora že štiri leta.   Tudi „Laibacheriea" trudi se na vso moč in nakupila si je že več; ovčjih kož, v kterib se predstavlja in kele-duje pri volilcib.   Čudom se bodete čudili, ako vam povem da je postala na enkrat tako ,,ultra", kakor si le kdo more misliti kacega „mlađega Slo venca" in optima forma.   Škoda da no vemo, kdo je tisti prijatelj ljudstva, ein Freund des Volkes" ki svojo modrost in zvitost razklada in kterenui so narodni zastopniki vse premalo storili v štirih letih na narodnem polji, kar im očita v večih člankih.   Ne bodemo danes govorili o tem, koliko bi utegnil imeti prav ta anonvmus, ker manjka mu pred vsem poštena namera.
u ne piše zarad tega, da bi se zgodilo to, kar graja, ker se ni zgodilo, on bi bil prvi, ki bi kričal na vse pretege, ko bi bili upeljali narodni zastopniki vse to, kar jim on šteje v greh ker so to opustili itd. Kaj bi govorili o tem, ko sami dobro vemo navade naših „prijateljev", da jim nič ni preslabo, če le morejo doseči to, po čemur hrepene. V kazini je imel gosp. Dežnian prav lep slovenski govor, on ki sicer ne govori ravno več tako rad slovenski kakor ukdaj; pa če je treba, tudi on zna govoriti jezik slovenski. V tretjem razredu postavili so protivniki dva narodnjaka gg. Rost-a in Matevže-ta za kandidata, za kar pa sta se omenjena gospoda lepo zahvalila in odrekla. Da stara naša „tetka" skoraj dan za dnevom nosi vsakovrstne članke in kritike ter napada narodnjake tudi zarad tacih reči, sem že pred omenil. Toda volk ovčji koži se predobro pozna in naravnost moramo reči „Laibaehero.i", da če se ona opira na grajo slovenskih listov, mi protestujeino zoper to. Naj ona graja, kar ji drago in kolikor hoče, slovenski listi gotovo nikdar nimajo tacih namenov, če grajajo, kakor jih ima ona. Naj zabavlja kolikor hoče ali nikdar naj senc identificira z narodnimi slovenskimi glasovi, ker to bi pripravilo lete ob vero. Naj se mi ravsamo med seboj včasih, to je povsod, kjer je politično življenje, to pa je gotovo iu mora biti, da z „Laibacherico" in njenimi pajdaši ne bodemo nikdar zveze iskali, posebno pa ne takrat, kadar se bodemo prepirali o narodnih zadevah. To naj si zapomni stara .,tetka" in zapiše za ušesa!
U Iz Primorskega. 24. aprila. (Italijani pa naša domovina.) „Očitao je, pravi Milanska „Persovoranza" v predzadnjem listu, da nas zavirajo naše sedanje liomatije dognati svojo pravico do nekterili sosednjih pokrajin; vendar ne jedna italijanska vlada so ne sme in ne more njej odpovedati, še manj pa mora braniti državljanom pokazati njih bratovsko ljubezen do onih dežel, ki kot Istra in Goriška. Tridentinska in kot veliki Rim še zmiraj čakajo odrešenja iz tuje sile in oblasti."
Kdor le količkaj pozna razmere italijanskega časnikarstva, ve kako eljavne so Italijanom besede Milanske „Perseveranze": v njej se strinjajo ininisterski in neministerski glasovi, vsi se poganjajo za napredek italijanske narodnosti, za njeno vsestransko samostojnost, za zvezo sedaj še odločenih vej in vejic s zedinjeno Italijo. Narodno zavest zbujajo in gojijo in jo bodo budili in gojili, da se okrepčana no bo dala vce brzdati, ampak z mečem bo tirjala imenovane dežele od sedajnib vladarjev.
Taka vejica je po njih mislih tudi naše Primorsko; pri sleherni priliki povđarjajo Italijani Istro in Goriško, kakor se tudi oticielno imenuje 'rimorsko. Ali je ta zasoljena dežela res italijanski svet V Kakšen je Trst, razložil je krepki Tržaški „Primorce" že večkrat natanko. Pokazal je nam reč, da Trst ne stoji samo na slovenski zemlji, ampak da je po voćem še lovenski; pokazal pa je tudi kako velika krivica se godi slovenski narodnosti: k. deželna oblastnija in mestni zbor enako zanemarjata Slovane v mestiu m po okolici stanujoče. Pred enim tednom je tudi fiancoski list „Pallas (izhaja v Trstu) naravnost izrekel, da Trst nikakor ni Italijanski, da so Lahi tu v veliki manjšini!   Res je postal jok in stok in škripanja s zobmi med
Tržaškimi „Italianissinii", zlasti v dveh tržaških laških listih Razmero se zarad tega besedovanja so niso premenile: Slovenec tlačijo ravno tako kot popred in jih žrtvujejo požrešnemu panitalijanizmil.
Istra je tudi skorej vsa jugoslovenska. le siinti itje na obrežji in po nekih poitalijančonib mesticib so se Italijani ugnjezdili in razširli. Tako se Italijani nahajajo v Milah ali Majali, v Kopru, Poreču (3000), v Osem (780), Rovinji. v Plominu (Fianone) in Labinu in po nekterili drugih kotih; po deželi s* nahajajo le v Piranskem okraji, v kterem je med 14,878 probivavci le 2000 Slovencev. Po isterskih otocih pa prebivajo sami Slovani, le na Cresu jemed 8000ljudmi kaeih 1500 poitalijančeuih. kakor njih lastna imena pričajo in ker razun laškega skoraj vsi tudi slovenski znajo. Sploh se ister-ski prebivalci — vseh je nekaj črez '2.30.000 — po narodnosti tako ločijo, da je kacib 180.000 Slovanov in okoli 50.000 Italijanov. Italijani znašajo le /5 vseh stanovavcev. in še ti so semtertje raztreseni. Vsem tem statističnim razmeram vldjub se pa Slovenci vendar povsod prezirajo iu zatirajo v naj-večo nesrečo našega cesarstva. Poglejmo na ceste, na šole, na uradnije in uradnike deželne iu državne zastopnike, na razne zavode in stipendije i. t. d. povsodi Italijani in njim privrženi odpadniki za mizo sede ter se gosto s tem, karamo mi Slovani s krvavimi žuli pridobili.
Tudi goriška grofija nam kaže enake razmere. Ona šteje 150.000 Slovencev, ki prebivajo na 40□ miljah, in le 58.000 Furlanov, ki so razun onih v Gorici naseljeni ob duljini Soči po !*LJ miljah. Furlanov, je tedaj le malo več kot četrtina vseh stanovalcev, zemlje pa še petine vse grofije niso posodili. Pa kako se Slovencem godi! — Ali je potem takem Primorsko ros italijanski svet! Po naravnih razmerah bi primorskih stanovalcev nikakor ne vezala „bratovska ljubezen" z Italijani unkraj jadranskega morja. Te naravne razmere pa niso stanovitne, kajti tisti možje ki imajo oblast v rokah, delajo hote in nehote, da bi jih razdrli: oni Slovane — zmiraj zveste Avstrijance — k zidu pritiskajo, malo pešico primorskih Lahov pa na svojih naročjih pestvajo.
Ti Slovanom sovražni možje podpirajo uradno in neuradno Lahu, ki vedno hrepene Italijo poveličati in Avstrijo razdreti. Kako demonstrativno so zadnjo dni sprejemala laško mesta pruskega kraljeviča. Se zmiraj mi razžaljivo bobne po ušesih one besede, s kterimi so ga Torbici pozdravljali: njih refren ali prepev se stika z žalostno Sadovo. Ob enem pa tudi tloren-tinska „(iaz. uiliz." iu Bismarkova „Nordd. Allg." očitno kažete, da je Avstriji tako pogubljiva zveza med Prusijo in Italijo trdnejša, kot je kterikolikrat popred bila.
Zaslepljena naša vlada, da ne podpira z vso močjo Primorskih Slovanov! Ob določljivi uri samo le kazati: tod stanujejo Slovani, nikakor Lahonov ustavilo ne bo. Narodni napadi se odbijajo lo z narodnim orožjem. Treba je primorskim Lahom uradnim in neuradnim prepovedati Slovane tlačiti, treba je Slovane zbuditi, treba jim je pripraviti boljše telesno in dušno blagostanje, potem se Avstriji ni bati za tako važne primorske pokrajine. Potem ne bodo več tako zvani goriški izseljenci v bližnjem Vidmu zastave žalostnice obešali na mestna vratu, kar so 21. t. m. storili. Ojačeni primorski Slovani bodo Avstriji porok, da se nikoli nebo vresničil onih rogoviležev napis pod Tržaškim, Goriškim in Isterskim gerbom: „Italija je narejena, paše ne dovršena" (Gior. di Udine.) A. M.
U Z Prage. 2 ">. aprila (Izv. doji.) (Gesko čas op is t vo lota 18GG in 18G8.) Gasopistvo jc gotovo v vsakem narodu dobro merilo duševno in politične jegove napredovalnosti. Po tem tedaj, kakor izobraženost napreduje v različnih vrstah družbinskih, javi se potreba raznovrstnih časopisov, zabavnih podučnih in ostro znanostnih; čim več pa se udeležuje kteri narod javnega življenja, tim inarljivcjše se čitajo novine politične in tim več nastaja novih časopisov političnih. Kdor dobro pozna narod češki, razglasi ga gotovo za jako napredovalega v ktoremkoli ogledu; in za to bi se ne premotil tudi ta ne, kteri bi po mnoštvu prerazličnih časopisov izreči hotel razsodek po duševni in politični napredovalosti jegovi. Da bi čitatelji „Slovenskoga naroda" poznali tudi to stran naroda češkega, prinieuujemo jim vse časopise 1. 18G7 in 1868 izhajajoče in podamo o njih pretres nestransko in objektivno.
Leta 18G7 so izhajali: 1. „Narodni listy", 2. „Narodni Pokrok". — 3. „Narodni novinj" ko nadomestek za „Narodni listy", ko so bili ti na čas ustavljeni. — 4. „Svoboda", vrednik JOsef Barak. — Ti. „Pravda" na mestu „Svobode" ko je ta bila na pol leta ustavljena. — G. „lllas". — 7. „Posel z Prah)'". — S. „Pražsky dennik". — 0. „Občanske noviny" s prilogo ,,Britva'' (vsi v Pragi). — 10. „Pezcnsko noviny". 11. „Boleslavan;; (v mladi Bo-lcslavi). — 12. „lluiuoristicki lisfcv" (vPragi). — Li. „Vesele lisl,y" (v Brnu). — 14. „Oešiček", (na Dunaju). 15. „Moravska Orlice", (v Brnu). — IG ..Moravske novinyu. (ravno tam). — 17. „Olomucke novinv". Vsi dosedaj imenovani listi so politični; številke 12. LI. in 14. zraven huinoristieki. Dalje izhajajo: 18. „Radbuga" (v Polznu). — 10. „Pokrok" (v Iglavi). — 20. „Tabor" (v Taboru). — 21. „Budivoj" (v Budcjovicah čeških). — 22 ..Otavair (v Pisku). — 2.3. ,.Svobodna obec" (na Moravi.) — 24. „Sotek". —■ 25. „Kočty". — 2G. „Svotozor". — 27. „Praha", (vsi štirje v Pragi). — „Besidka čtenarska".) (v Brnu). — 20. „Pamatky". — 80. „Živa". — ..Časopis českeho museum".  — 32. „Časopis čeških  lekaču". ■— 33.
28. 31.
„Pravnik". — 34. „Pražsky Lloyd". obzor literarni". — 37. „Delnik". — 40. „Stenogralicky časopis". — 41.
— 35. „Češka Thalic". — 86. ,,Česky 38. „Zlate dno". — 3!). .,Vzajemnost". „Iledbavnicke noviny.  — 42. „Pru-
myslno - hospodarsko noviny". — 43. ,,IIospodarskc noviny". — 44. „Bolnik" (vsi v Pragi). — 45. „Stcpar". — 4G. „Moravsky hospodar". — 47. „Narodni škola". — 48. „Škola a život". — 49. „Ucitelske list}-, (ti trije v Pragi) — 50. ,,Skolnik" (v kraljevem (iradeu). — 51. „Ilustrovauv evangelic ky vestnik" —• 52. „Hlasy ze Siona". — 5.3. „Časopis katolickeha duchoveiistva". — 54 ..Blahovest" (vsi v Pragi). 5.'). ..Hlas" katolickv (v Brnu), —< 66. „Katoličke listv" (v Stavnici na Slovenskem (Slovaškem). - 57. ..Posvatna kaza-' I - Konečno izhajajo v Ameriki 1 češki časopisi; trije politični iu je-
dejli ven in sicer: 58, „Pozor". — 50. ,,Slavio". 80. „Pokrok", iu Gl. ./       ike noviny".
Izmed toh časopisov so izhajati prenehali kolikor vemo: ..Radhuga" ,,Pokrok" (i Ighni); nSrobođna obec."; »Vesel« listj, kteri 10 se združili z. .,lIiinioristickyini \kif*. ,.Budivi»j" se je spremenil v ČASOpil politični, k časopisom M dozdaj izhajajočim mi m,p,.t prišli: ..Prorok pov ttrnostr (vr«iiieii.'0 (v Pragi), iu ..Vesna" iv kultni gori). Moreni Vam zagotovili, da so broj časopisov fiesldh din na ilan množi. Nekteri >ieer piviichujujo zarad različnih vzrokov; za nje pa vz rastejo ko nadomestek liilro sopet drugi. O časopisih posebno imenitnih prinesem Vam pretres v dopisu prihodnjem.
Spoznavam za potrebno spregovoriti tudi o prigodku, kteri ta v Pragi vz rokuje mnogo strmenje. Včcrašnji broj ..Narodnoho 1'okroku" je bil od policije kontiskovan zavoljo nekega telegrama, v kteivni prestav ljavec ni napisal naslova cesarjevega dostojno.   To je prvi krst \rlega tega lista.
Iz Peterburga. [Dalje.]  Iz Poti-a v Baka Čez Tiflis j«- podstavo
(Unterbau) vlada sama napravila. Drugo delo j.' prevzelo anglijsko društvo, kten. je dalo vladi za to. kar je ona naredila. 4% nuljone r. s. Upati jo. da bo delo hitro svršeno.  Basnih bo ta železnica, ki ho peljala od Črnega
k Ilvalinskeniu morju, posebno evropski kupčiji s Penijo, koristna pa bo tudi za južni Kavkaz sam: zemljišča poleg te cesti', ki so jako rodovitna, ki so se prod dobivale po :i r. s. ..desetina", zdaj že veljajo lini r. s. Pridelki teh krajev so južne vrste.
Železnica iz Krnska, čez Harkov in Slavjansk. v TaganrOg, 077 vrst daljavo, začela soje ravno delati, in ima v 1M mescih dodelana biti. Izvrstno domače društvo, kteromu je delo izročeno, porok nam je, da se bomo že do druge jeseni po tej železnici vozili. Delajo 40,000 delavce v: 20,000 med K lirskom in Harkovom. 20,000 pa med Markovem in Slavjanskem; delavci so iz, takih krajev, kjer je lakota, rokodelci iz kozloVsko-VOttmežke ee .le. Na cela društva, ki se je toga dela podstopilo, stoji vrli g. Poljakov, njegovi družbeniki, ki so si pri grajenju železnic po celem Kuskem že veliko slavo pridobili, so: gg. (Jubonin, Sadovski, Kpiškin, bratje Bradin, Busorin, in še drugih več. Društvo je dobilo 1» miljonov r. s. naprej in se jo zavezalo med Ilurko-veni in Azovskcm morjem fubrikn napraviti, da sobo naredilo 600.000 pudov rekov (šin); relsi so se dozdaj na tujem naročevali. - - Bali smo se, da se ta železnica za več let Tio odloži. Da se pričenja že zdaj gradili, gre hvala gg. Matiišiiiskoinu in Danilevskemu, poslancema Ilarkovskega zemstva, ktera sta se tolikokrat v tej zadevi v Peterburg podala. Zemlja med Harkovom in Azovskcm morjem se šteje med nar plodnejše na celem Ruskem; bogastva pa, ki so v zemlji, ne dado se preceniti. Posebno veliko je I u premoga, železa, svinca, srebra iu eina. Z rudami so tu dozdaj ni dalo nič opraviti; izvažovalo se jc samo nekaj žita, loja in volno, pa ne v razmeri k temu, kar bi se dalo pridelati. Provaževanje blaga je v teh krajih bolj težko, nogo v severnih. V severni Rusiji po zimi po saneh spravljajo naprej, kar po loti po vodi ne gre; v južnih krajih pa je lo redko dober siinince, Število delavcev, ki vsako leto čez stopo v južne provincije (v Krim in Kavkaz) gredo dela iskat je kaj veliko; g. Sokalski je zračunil na pol miljona duš takih delavcev. Koliko bodo samo ti ljudje po železnici manj denarja in časa potratili.
Železnica iz Moskvo v Varšavo, prav za prav V Prest - Litovski, bo dolga kakih 1000 vrst.   Začela se je delati od Moskve  do Smolonska. čez
Možajsk in Viesmo. Od Smolonska naprej pojdo čez Oršo, naj imenitniši pristan Dnjepra, - od tukaj po Dnjcpru že ladjo gredo, — čez Minsk, čez. Nieincii. na takem kraju, kjer (uvoda tudi že ladje nese, čez Saro na severni strani trzinskega kanala; gozde iu močvirja Pripioca bo na lovi pustila. Da pojde čez. Minsk, dobro je zato, kjer so potem lehko železnica iz Minska v Vilno napravi in iz Kovna v Riban. Mohilov ostane na strani. Ako bi šla čez Mohilov, bi bila dosti daljša, kar bi vožnjo blaga jako podražilo. Sicer Mohilov ne bo brez železnice ostal, ampak bo dobil uno iz Diinaburga, kadar se \ resnici načrt, ki ga je napravil inženir \Yilliaiiis. Za to železnico so si naj več zasluge pridobile „Moskovskija \jedoniosli". ■ - Kaj obžaluje se, da se bode podrla trdnjava smolenska; to se pravi z.idovje, ki obdaja to mesto, — zidovje, ki je tako imenitno v ruski zgodovini. V tolikih rat ili. ki smo jih imeli od leta 1612/a do 1812/a, bojeval se je Smoleittk zniirom prvi. Smo-lensk je vstavil Sigismunda in dal Slavo Sobni. Peta 1812/a je na Sinolensk navadila cela Kvropa.
Lakota nas je prignala tudi, da se no odlaša daloj grajenje železnico iz Vietke do Dvine. Ta železnica pojdo !IO vrst daljoč čez gozd, ki se bo moral navlaš presekati. „Arhangeljskaja VjedoiriOSti" 0 njej pravijo: „20.000 pudov moke kupljene v Kubarki (v jaranskein okraji vietske gubernije) namenjene v Arhangeljsk, nioralo je plavati nazdol po Vietki, po Kami do Kazana, navzgor po Volgi do Pibinska in spel navzgor po Sobani, nazadnje navzdol po Dvini do Arhangcljsku: vsega skup 8000 vrst daljave". To je vožnja v večnost. Po železnici in Dvini bi bilo dosti II dni. Da so bo ta železnica potlej do Kazana podaljšala, za gotovo govori so že zdaj.   (D. d.)
Politični razgled.
Državna zbornica poslancev, le slabo obiskana po poslancih in občinstvu nadalje bescduje o češki severno-zapadni železnici. Finančni minister razlaga svoj predlog o oproščenji koravdarije v Dalmaciji; v prvič se bere vladni predlog o protipazbi nezaloženega državnega dolga, o gospodarjenji s zavarovanim državnim dolgom; voli se odbor v pretres postavne osnove glede* prenaredbe kupčrjskih in obrtnijskrb zbornic. Dr, Toman poroča v imenu ustavnega odbora, o vladnem predlogu glede* naslova postav izdanih za dežele v državnem zboru zastopane, in nasvetuje, da se imajo po imenu imenovati vse posamezne dežele in kronovine, da se odstrani že nastali strah, kakor da bi se imel po tej postavi dosedojni zgodovinski in djanski obstanek posameznih kronovin in dežel kot delov celokupne države spremeniti ali podkonati.   Nasvet jo sprejet iu —- kos historičnega prava in
deželne autonomije je rešen.   Dr, Toinanovi volilci ga morajo VQ8eli hiti. _
Ryger nasvetuje: Odbor v protipazo drž. dolgov se ima v smislu temeljnih zakonov v jedni prihodnjih sej voliti,   Nasvet ne obvelja.
Znameniti dunajski pravniki so posvetujejo ali jo pn obsto-ečih postavah ali po naravnem pravu kaj kazni vrednega v tem . če kdo spodbada k daciiim protestom ali celo k temu. da ni tuba davkov plačevati. Vprašanje se je brezpogojno zanikalo. Kazni vreden je le poziv k činu ali opuičonjii. ki je samo na sobi po kn/n. postavi zabranjeno. To pa niso niti tlačni protesti niti zanikanje plačila.
Ogrski časniki trdijo,  da spada slednja Skeuejovn interpelacija pred
delegacije, m da je takrajno ministerstVO v cesarskem pismu se le zvedelo, ko ga je bralo tiskanega v \V. Zeitg.
P. r a m b o v s k ti v p r a s a n j e se je resilo v ogrskem smislu. Beust m Talle   l.i glasovala za Ogrske načela, ne za ona državnega ministeistva.
Iz Sarajeva se piše, da jo Osman Paša strogo zavkazal vsako uporno skušnjo s krvavo pestjo potlačiti. Ceste goinezljajo vojaških voženj iu Turčija ima obliko dežele, ki je na vse strani v vojski.
Ono porazuniljenje BeustOVO s Srbijo ni bilo samo izmišljeno. Naj se pa tudi IJeust sprijaznuje /. srbskimi ministri . srbski narod noče o njem nič vedeti.   Tudi knez  je jel o razločkih taeega prijateljstva premišljevati.
Svetuje SO mu, naj se znebi svojih dosedanjih svetovalcev, zahtevajo krepke zvuiiajne, in politike svobodne notrajne.
I por na Kreti je krepek. Časniki pripovedujejo o zopetovanih bojih, v kterih so uporniki večidel zmagovalci, pa tuili o plenenji in krutosti turški-
V lic mlinu so sprejeli narodni liberalci osnovo adrese, ktera kaže, da je politično združenje Nemčije naravni nasledek gospodarskega združenja . tla se v političnem združenji strinjajo vse narodne želje in tirjatve nemškega ljudstva.
Napoleon je v Ri mu svetoval, mesto obrožiti, ker se je iz Italije sopet nekaj hudega bati. Francoska in italijanska diplomacija ste si sploh nekaj navskriž prišle, zato pa se vedno bolj prijazne razmere med Francosko in Laško.
Martpiis de Moustier je diploniatičnini upravnikom Francoski m pri nemških dvorih nasvetoval skerbno opazovati vse, kar se godi v zadevali eolnega parlani enta, a se ne prevsopihati, ko bi parlament zapustil gospodarsko polje iu se zgubil na politično.
Postavodajnega zbora proračunski odbor v Parizu ni sicer zuiža| stroškov za kopno in morsko vojno, izb.ral pa je 200,000 1'rankov namenjenih v povzdigo poduka.   Vse tako kakor pri nas v teh mirnih časih.
Sprejela se je s 330 proti 2(>5 glasovom prva (J las t on ova resolucija, ktera priporoča, naj se odpravi irska cerkev kot državna cerkev. Disraoli je rekel, da je ta resolucija revolucionarna, in da je glasovanje niinisterstva stanje tako spremenilo, tla je prisiljen nasvetovati, naj se zborovanje za nekolike časa odloži, da si more ministerstvo nad tem premisliti, kaj mu je storiti.
Javno <lra'}.l»<> ft. maja.
Kranjsko.
III.. soji. izv. dražba Prijatelj-evega posestva sp. št. 80) cena 1920 gld. vokr. ur. Ribniškem.
I. izv. dražba tirjatve Jurja Žerovnika na urb. št. 22 zav. HiOO gld. vrednosti
V okr. ur. Ljublunskeni. I. izv. dr. Tratnik-ovega posestva pops. št. 410, pri okr. ur. v Idriji, cena 2100 gld. I. izv. dražba Hafner-ovega posetsva urb. št. 95, pri okr. ur. v Loki, cena 500 gbl I. izv. dr. Liinar-ovo posestvo pop. št. 7, pri okr. ur. v Kida (Egg-u), cena 111'2 gld.
I. izv dražba Plosovo pos. v Vrbniku h. št. 14, urb. št. 107, Scbneeberg pri
okr. ur. v Ložah zar. 37 gld. 99 n. o. 1510 gld, Štajersko.
III. izv. dr. posestva urb. št. 220, pri Nov. Cel ji; tudi pod cono (1188 gld).
II. izv. dražba pos. Mat, Kozcl-a v spod Lcskovci urb. štev. 10, pri okr. ur.
Ptujskem; cena 1070 gbl. II. izv. tir. posest. Blaža fiavis-a v Turkenberg-u doni. št. 25; cona 850 gld. 1. izv dr. Počvuik-ovo posestvo urb. št. 55, 5(i i 70 iu dom. št. S, pri okr.
m', v Marenbergu za*. 2011 gld.; cena 1100 gbl. L izv. dr. Zupancovo pol. okr. ur. Laško, št. 235, zas. 42 gld.; cena 350 gld.
7. maju.
K r a n j s k o.
Prest. III. izv. dr. Stubovo pos. urb. št. 128 pri okr. ur. v Litiji, zar. 52 gbl.
50 n. in 110 gbl.; vena 2520 gld. I. izv. tir. Simoiičičevo pos. v St. Jurji pop, št. 24, Poganek pri okr. ur. v Litiji
/ar. 001 gld. 51 n.; cena 2721 gld. 50 n.
Naznanilo.
(13)
Podpisani, ki je bil tri leta v čitalniuini goatilnici oskrbnik kleti, potem najemnik g-ostilnice pri „a v s t r i j s k e m car u", naznanja, da jc prevzel v najem gostilnico
„zur Bierqu.elle",
na ribjem trgu za zidom v L ju bij an i, ter se priporoča blagovni -nenui obisku.
Dobro kosilo se dobiva tu na mesec in po listu, ravno tako gorica jedila zjutraj in zvečer dobro in okusno pripravljena.
Za dobro pivo in vino, ter za dobro postrežbo bode vedno skrbel mlani
rrone \iioiiliiiioli,
gostilničar.
Izihtolj in odgovorni vrodnik Anion lomih .
Lastniki I Dr. Jožu Vo.injnl, Iu iIimkI
Tinkar litluni il Junžlč,