List 16. Tečai XL. ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. pošiljaniD po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr Ijubljani v sredo 19. aprila 1882. Obseg: Prošnja do c. k. deželne vlade Križnica — siten plevel Japonska velikanska ajda Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881. (Dalje.) Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Dalje.) Upor v spodnji Dalmacij (to je ) v Krivošiji) , Hercegovini in Bosni (Dalje.) Slovensko slovstvo Popotne črtice (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dop Novičar Gospodarske stvari. Prošnja do deželno vlade. potrdi naj, ako je prosilec res potreben, priden in zanesljiv gospodar. Županstvo naznani vse c. kr. glavarstvu in to C. kr. deželni vladi. C. kr. vlada oziroma C. k. deželno gozdno nadzorništvo pov6 naj potem, ka- C. kr. deželna vlada, oziroma deželno gozdno nad zorništvo, oglasilo je gospodarjem po županijah da oni drevesnice mlada ) lahko dobivajo brezplačno iz c. kr gozdna drevesca. Kdor pa hoče taka drevesca dobiti vložiti mora prošnjo s kolekom (štempeljnom) za 50 kr ) do C. k. okrajnega glavarstva; razen tega mora pa tudi natančno povedati, na katero parcelo bode ta drevesca sadil; vem županu IV/ J-fV T VVtMll/* , ^^«-WV.AV^ --------- in kar mora biti potrjeno po dotičnem proailče kor hitro mogoče, županijam, kdo in kje bo dresca ia sadeže dobil in kdo ne, da se potem ve vsak ravnati. Tako 80 tudi lahko, zanesljivo in hitro vsa drevesca za vso županijo oddajo po eni osebi. Mislim, da je to najkrajša pot; kajti birokra-tizem ni tu na pravem mestu, drevesca in sadeži ne morejo čakati v „ekspeditu*^ — odrešenja I dike Mnogo gospodarjev prosilo je za drevesca in sa-kajti jeli so uže sami spoznavati da praznjene gozde zopet nasaditi, da postanej treba Križnica iz- siten plevel. IZ naših Jako siten plevel, ki dostikrat pridelke na nji goličav zopet zeleni gozdi > katere so nam tako rekoč zmanjšuje, je križnica (Hederich). Nahaj se tržaški lubadarji*^ uničili in od katerih našim gospo darjem ni druzega ostalo kakor — vresje e manj v ozimini "kakor v jarini, katera je potem bolj podobna kakor žitu. Kdor je uže videl tako njivo ogrscici Prošenj o tej zadevi dobila je c. k. vlada mnogo; polno križnice ) vedel bo ceniti veliko škodo, katero ali pretekli so tedni, še meseci, in mnogo prosilcev do- napravlj zitu ni ničesar. Jeli so popraševati, hodili od Poncij ^ ^ m m 1 r^i V bilo do Pilata, odgovarjalo se jim je navadno Skušnj jivah s plitvo prstjo, v kateri še voda zastaja. Ce se temu še napačna menjava pridelkov, neprimerno oranje ter nastane mrzlo in deževno uči da se križnica kaj rada ugnjezdi na St 86 ui rešena (i In ko je bila stvar rešena, dobila je vendar večina in obdelovanje pridruži, t^r Čakal le vendar marsikdo zastonj in pomladansko vreme, kmalu bodo njive poln prosilcev nič dnje zdihnil: škoda za štempelj, papir in pota Mi smo popolnoma prepričani, da se vsem ljudem ne more vstreči; vemo pa tudi, da mnogo revežev ni Prikaže se pa ta plevel navadno križnice, ječmenu in ovsu, ker se iz repe itd. s plevenjem, okopavanjem od pravi Ki se pa pri apačni menjavi pridelkov na dobilo ničesar, ko se je dajalo ljudem, ki imajo dosti ječmen oves in ta še po • «w ^ 1 «J* ) se premoženja, Novice" zastopale so da bi si lahko napravili svojo drevesnico vedno ter bodo tudi zanaprej topale naš kmetijski stan , ako pa dobivaj one od več strani o tej zadevi pritožbe, štejejo si one v svojo dolžnost, te pritožbe objaviti. Mi imamo sicer gozdno postavo, katera se precej sl^bo izvršuje, vendar se pa tudi prigodi, da se ljudj prisilijo, goličave pogozditi. Ako pa ljudje sami previ dijo ) da je pogozdenj neobhodno potrebno, ter prosijo za drevesca in sadeže, čemu jim je treba potem stroške > potrebna pota ter jih tolažiti od meseca do meseca? Vsaj mora mi smo popolnoma prepričam kmet gotovo križnica vgnjezdi in prične gospodariti po njivah. Če se potem se premalo gnoji in oves vsled tega počasi raste in zori, prevladovala bo kmalu križnica, ki ne potrebuje posebno pognojene prsti.- Potrebno je toraj, za žitom kak drug pridelek vvrstiti, da njivo križnice malo očistimo. Sadimo toraj z žitom okopavne in kr- menske rastline. Ker okopavne rastline pozneje sejemo in sadimo, večkrat oplevemo, obkopljemo in obsipamo se zatre škodljiva križnica. Krmenske rastline pa tako gosto rastejo, da križnica vsled pomanjkljive svitlobe in zraka pogine in njiva se tako očisti. Pozno podoranje strnine ali če se to še popolnoma f zaradi tega zgubiti vse veselje do pogozdenja. Prošnja do c. kr. deželne vlade je sledeča: deželna vlada blagovoli naj odpraviti take prošnje in kr opušča, pospešuje razširjanje križnice Ker seme tega plevela ne kali v globi mpak štemplje Kdor hoče imeti drevesca in sadike potrebno, tudi naj se pri županu. Župan, če je , ogl župnik > kmalu pod zgornjo skorjo, odpravi kmetovalec tudi lahko pride kalno X^ULIC«! vi ^UVk »»IVXJWJ w w ^ » w,-w ^ w ta plevel. Če se po setvi strnina globoko podorj seme tako globoko, da ne more kaliti; obdrži pa 132 moč več let v sebi orje, Ce 89 drug leto pet globoko žita, zadostuj vsej pride seme zopet na površino iu prične rasti z čistim žitom. Ako hočem očistiti, podorjimo strnisče nično seme kaliti začne. torej njivo križ se IZ enega kov lep po setvi zel6 plitvo, da križ- bokal te mernik mernika te» O e Ona je tako obilna, da semena pridela do 80 merni- so rastlinice malo njivo dobro z brano prevlecimo in se enkrat pa globoko, da tudi nizko v % » t površino pri dej tera se Ne ta n m kalij ml j } v jeseni pomladi podori astle preorjimo ležeča semena na , ka dozori Sej pa. se ta ako in Gorenjec poroča da sej al mernikov lepega semena pridelal v tem času kakor navadna bolj le Zopet požene križnica mogoče kak teden prej zaradi njenega obil nega razrastja. Pusta ali pognojena njiva ne dela mnogo • « r ; Da ^ m ^fsto Žito ičin je mogoče njivo očistiti i pred Bij kali je pa pomoč trajno vapesna, sejmo le plevela Ali ločka. To seme se dobi Franc Dolencu v Škofjiloki in v Ki____________ Franc Pavlinu v Šentrupertu na Dolenjskem po 32 kr kilo pri kakor tudi pri m neumno zapravlj plevel sejati in c^M^i C«. V ij 1 V J piCVCl DCJi potem toliko^ truda in stroškov imeti? Žito se pa k očisti. Nap kateri so gospodar ki Najvspešnej so se tudi stroj za predragi za pletev k kega kmetovalca > Vsak je lahko brez plevelnega stroja odp se ve da Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881, pa predrago in prezamudno pletev z roko } kar Mnog kmetovalci imajo ado od čiščenj Poročila in predlogi 'podružnic ali posameznih družbenik žita udov po ostalo plevelno seme živini dajati. Veliko semena pa 19. pravil. živina ne prebavi hem v • • ßj Vini kaliti pride v prične Pred gooj m potem zopet se torej plevel ži- (Na dalje iz 5. lista.) Odbornik Murnik naznanja predlog vipavsk > naj se popari in tako kalilna moč zamori Dokler je k v se dorastla oleseni in mlada greni > ne mar je dobra za krm postane, živina podi družbe sklicaval leto. družnice stav naj Gospod Ogul godaj bi se odšle občni zbor kmetijske v jeseni ali pa v imenu po dvakrat ria m e š k Na Ogersk m J I nznica hoteli iz semena olje pridelovati olja in trud se ne s Daj ogočno gospod so pa seme m 1 predlog najmanj vse dopoludne dokler se v obravnavi reda. po J naj maj o trajati občni zbori in popolud ne izvrse ne, rekši tako dolgu vse točke dnevneg uže Gospod družb prvosednik omenja, da to pravi »e nekaj o novem sovražniku vinske trte. nemu odb No V trtüi sovražnik, o katerem poročali smo v pred zadnji številki „Novic^^ je, kakor piše nam dr L. Reslei iz Klosterneuburga, enak hrošču, ki je pred nekoliko let pokončal ne samo vinske trte, marveč tudi cele pokra podj Ogul določujejo in naj se to prepušča ceatral stvari se še udeleže go in se Razgovora o tej in Lasnik in ko prvosednikovi pritrdi se predlo zavrzö misli Odbornik Murnik naznanja, da pride predlog vi- pavske podru hrastovih logov v Istrij lahko tudi vrtar rta po lesu luknice , po nase imenovali bi ga katereg gosp svoja pota } f) lesni slavnega zbora je znano di železnice Loka Trst na vrsto dr. Vok tako le utemeljuje: Deležnikon f da se Opozoriti moramo toraj vse posestnike vinogra dov, ki so zapazili v svojih vinogradih tega hrošča, da bi natančno preiskali tudi hrastove loge, ki so 'blizo tudi za drug mnogo let potezamo železniČDO zvezo s Trstom, katera se od vseh strani spoznava za zeI6 važno. Zatorej ne bodem pojas noval važnosti te železn tacih vinogradov. Ako se ta hrošec res uže ahaj sanje > a ter a pr6 uteg Razpravij biti naj se le jugodnejsa, katera vpra v teh logih, mora se hrastje, kakor trte posekati in se-žgati; ako se to ne stori, pokončajo ličinke tega hrošča katere se zarijej hrast, vrtajo , deske iz tacega debla nažagane niso zarad tega za ni- v les da druzega ne ostane. čine jbolj ustrezala obrtskim, gospodarskim in trgovskim tem oziru so se izjavile vse ob- razmeram deželskim pavske doli za želez m ga na vse strani pre- da se kolikor moči dotiče progo Loka-Trst f a nego sam. lesni prah ticij ponovile sedaj > ker pavske dolme, in so to pe so se posamične korporacije kako bo srečo, ki preti Vinoreici! podvizajte se, odvrnite hudo ne- tako trgovinska zbornica goriška, potegnile za železnično m m gi ki goricam, pokončajte se je uže v taki množini po vseh vinogradih pr6g druž Predil Gorica. Osmeljam se zatorej v imeni po pavske staviti predi Slavni bor naše Dolenjske prikazal v katerem da se ne ne skoraj vino-jal ta strašni trtni so- ukrene, da peticiji občine v naj ali Porežite trte in sežgite jih takoj na istem grada vražnik mestu, kajti meseca maja bode imel ta hrošec prvi roj in se potem tako zaplodil, da bodo vsa prizadevanja, zatreti ga^ zastonj. Anton Derganec , tajnik kmetijske podružnice novomeške. vsej vsebi ali vski dolini pristopi po naj posebni peticiji napravo te želez nice sk stališča pri si. vlad pavsko dolino s kmetijsko-gospodarskeg jtopl Predlog se podpira in sprejme moči priporoča Odbornik k omeni t da p a v s k po Japonska velikanska ajda družnica stavila predlog, obrniti se do visoke vlade s prošnjo, naj bi se zopet uvedla živinska sol. Utemeljil e ta predlog gosp. Jožef Baje tako-le: Naši kmetovalci se n stvu prenehoma trudij predovati v umnem kmetij f našim gospodarjem še ma pora kmetu sosebno pa v živinoreji, katera je naj veča pod Ako priporočila. Ka se C. znana, vendar pa zasluži napreduj treba pa kmetovalec, da živinoreja • po» U» ^L^UCk \JLC^ ^^J ^ v 1IJ4 OV/XI» Ji Ct J Ü Uü' kmetijski družbi iz Gorenj- primerno draga, kajti ako redi kmetovalec 13 živinčet da daje živini soli pa je ne takega poroča, vpeljali so jo na Kranjsko še leti doseže v krajih , v katerih pred in vsem kupaj zemij in podnebje ugajata, visokost moža, zraven tega se pa tudi a zrnja ter da lepšo moko ka to v 365 dnevih 44 gold po eno kilo soli na dan 9 } kar za kmeta uže visok roko razraste kor navadna domača težj njivo > na kate Ta se adno seje se redko poseje J za do 10 mernikov Pričakujemo, da bode tudi c. kr. kmetijska družba uže letos na svojem poskuševalnem vrtu s to ajdo napravil* nekoliko poskušenj. Vred. k 123 davek. Äko nam hoče slavna vlada pomagati 7 naj viti ? tožil je namreč svojemu general-vikarju Antonu uvede zopet prodajo živinske soli, Adrije za napravo Kosu: „Ich kann heute mit dem Brevier nicht fertig 8oli ne bode zmanjkalo » 10 tudi slavni erar ne bode werden". Lep dokaz, kako vesten je bil Anton Alojzij trpel škode, če se zopet uvede prodaja živinske soli, v svojih duhovnih opravilih. Po sv. maši ni mogel iti kajti prodalo se bode soli gotovo dvakrat toliko, kot sam iz kapele, peljati sta ga morala strežaja ob straneh. zdaj, ako kot se bode dobila po nižji ceni. Jaz tedaj gorko Roke so se mu tresle in ves život je otrpnil. Zdrav- priporočam, da slavni občni zbor sklene prošnjo do si. niki so trdili, da ga je vlade 9 zadel mrtud in sicer ravno o naj se uvede zopet prodaja živinske soli po niži gloriji, ko mu je slabo prišlo; zato držal se je ves čas ceni, kot navadne za kuho potrebne soli. Odbornik Murnik podpira predlog, kateri se tudi. ) spovedal ko je še gospod prvosednik nekoliko opomb napravil, ga je takoj pokojni o. Benvenut, obhajal pa z veliko le bolj na eno stran. Ker je bilo tedaj življenje v nevarnosti enoglasno sprejme (Dal. prib.) slovesnostjo geiieral-vikar. Vsi prečestiti kanoniki, Životopi^isc^ crtice drugi duhovniki in bogoslovci bili so se svečami v roci pričujoči. Takrat sedel je še na stolu in vse dotične molitve z pričujočimi duhovniki izmolil, sv. Popotnico pa Anton Alojzij Wolf sprejel je kleče z veliko pobožnostjo. Ko ga je vprašal potem general-vikar 5 bode kaj ) knezoškof ljubljanski. podpisoval — ukazal si je prihraniti le podpise do c. k. vlade, druge uradne stvari pa podpisati. Pristavimo naj tu, da poslednja prošnja, ki jo je uslišal in privolil mi- Spisal Ivan Lavrencie. IV. lostljivi knez, bil je ljudski misijon v Kranji. Šmartnem pri Dasi zelo slab, vender ni hotel iti v soboto v po- (Dalje.) steljo, temveč sedel je na stolu. Proti večeru mu je nekoliko odleglo, tako, da je bil pri večerji še precej Tako je končala slovesnost, katere so se vdeležili zgovoren; ulegel se je še le zvečer ob pol 10. uri. duhovni in verni vseh stanov s toliko gorečnostjo 1 da Ne nadejaje se hudega pogovarjal se je prav živo in dolgo so jo pomnili in jo bodo pomnili do poslednjega zdih- še s pričujočimi duhovnimi gospodi. Ali ko se je pri leja. Preblagi vladika pa globoko ginjen, zahvalil se je bližala tretja ura v nedeljo jutro, obšle so ga hude takoj po dekanih vsem duhovnikom in vernim za težave in govoril ni druzega, nego da je čestokrat po presrčne čute njihove ljubezen, in pozneje še posebej v navijal besede: „Domine, Domine Jesu Christel" svojem postnem pastirskem listu 5. svečana 1. 1855.; tu to .]e: Gospod, Gospod Jezus Kristus". To so bile pise namreč med drugim: „Z ginjenim srcem zahvaljujem se Vam preljubi Verni, za iskreno ljubezen, ki ste joči slišali iz njegovih ust. tudi njegove poslednje umljive besede, ki so jih priču mi JO skazali o moji drugi novi maši. Sladke tolažbe nedeljo ob pol 10. uri podelil mu je general-vikar predragi v Kristusu! s katero ste oveselili mojo dušo, Anton Kos zakrament sv. poslednjega olja. Poslužili so pozabil ne bodem vekomaj. (( se potem vseh znanih pripomočkov, da bi bili le ohra Da! ni je pozabil sladke tolažbe, svedoči vsestran- nili predrago življenje; brzojavili so v Gradec po slav-sko delovenje in požrtvovalnost njegova tudi po zlati nega zdravnika dr. Lobpreisa, ki je prišel takoj popoldne. Hoteli so bolniku naznaniti njegov prihod, a maši o čemur smo slišali uže na drugem mestu. Ali da so jele pešati tudi njegove telesne moči in da ta ni mogel več govoriti. Vžil je dva požirka vode, odprl žal, se je bližala predragemu njegovemu življenju neusmi Ijena smrt s koščeno svojo roko. Pešati pa je jel preljubljeni knez meseca avgusta v se enkrat prav zelo oči, pogledal in zdihnil: ,,Domine, 1858. kmalu potem, ko je posvetil Suhorcem in Dra- gatuscem cerkev. Da bi bil okreval, preselil se je iz Ljubljane na Goričane, ali tudi tu ni ugajal zrak nje Domine Jesu Christe!" Zdravnik stavil mu je na sence pijavk, bila je kajti kri zalivala mu je možgane; toda slabost uže premagala, in nad smrtjo gospodari le Bog zastonj bil je človeški trud in znanost. Ležai je prav pohlevno in mirno na postelji in govemu oslabelemu telesu. Vrne se zopet v Ljubljano; na pol glasno hropil, kakor da bi bil prav trdno spal. in da-si zelo slaboten, opravlja vsa škofijska dela sam. Le krči vili so ga včasi takrat se je tresel. In še le čez dolgo potem, ko so ga prijatelji nagovar j ali Takoj ko se je raznesla po mestu govorica 9 da je ? naj si izvoli pomočnika, imenuje 11. novembra preblagi vikši pastir nevarno zbolel, hodili so duhovni istega leta nepozabljivega prošta A nt. Kosa general- in drugi gospodje in ljudje vseh stanov povpraševat vikarjem. Ali vkljub temu, delal je vendar neprene- kako da mu je? V nedeljo zvečer pa (6. svečana) je homa še sam (koncipiral, revidiral itd.) kakor prej, tako, škofijsko poslopje, rekel bi, mrgolelo od ljudstva; oso- da mu ni bilo znati v opravilih nikakoršne bolezni. bito pa, ko mu je vedno hujše prihajalo, obdajalo je Videzno slabil je pa z novim 1. 1859. Na svečnico veliko duhovnikov posteljo svojega škofa, kakor ovčice maševal je v kapelici svoji zadnjič — bila je ravno svojega bolnega pastirja. Molili so za-nj pri mrtvaški po- sreda. V soboto potem 5. svečana bil je v kapelici pri stelji, a tudi po druzih hišah v mestu in povsod, kamor sv. maši, katero je bral njegov dvorni kaplan čest. g. Anton je dospel glas, da vikši pastir umira. Zvečer izrekli so Tavčar 7 ali ravno ko ta slavo u ali glorio u moli, pride sodniki sodbo, da mu je prisojenih le še malo ur. mu slabo, in sicer tako hudo, da se sklone. Služabnik Do polnoči vil ga je krč le redko; o polnoči pa pomaga mu kviško in ga prosi, naj bi šel v posteljo, tako hudo, da so mislili vsi pričujoči, da bode sklenil. Ali pobožni vikši pastir hoče se udeležiti sv. maše do In takrat zadel ga je mrtud na levi strani. Poprej držal konca; da bi lajše prebil, se vsede. K povzdigovanji je je levo roko še na sebi, potem pa obnemogla je popol noma. Hropil je potem malo in lahno, ter obličje po pre še pokleknil; al zmešan bil je vender vso mašo _ metoval je liste po knjigi, kakor da ne bi bil zamogel stalo je mrtvaško.' To trpelo je do 1. ure čez polnoči pravega najti. Tudi brevirja ni zamogel ta dan opra- potem zganil se je še nekoliko, in — ni ga bilo več v Črtice o bolezni in smrti preblazega vladiko povzeli smo Danice'* letnik XII. listu 4, str. 26 in 27. IZ med živimi. Smrt bila je prav mirna in pohlevna. Vpričo 19 duhovnikov in nekaterih druzih svetnih gospodov, ter med presrčno, živo molitvijo pokojnega o. Benvenut a, o izročil je Stvarniku svojemu čisto, belo svojo dušo Ob tem pa se Krivošij f se vsaj na vider ličje sneg njegovo se je spremenilo in bilo je belo kakor kuhal upor, še niso puške pomirile m Ko so drugi dan zjutraj svečana ob Da, Krivošije uri pre Naši generali bi bili ta kraj radi najpreje zgrabili, ker kazalo je na vsak način, Krivo milo zapeli vsi veliki zvonovi ljubljanskih in potem vseh sijance najpreje k miru pripraviti ter jim malo prevroče škofijskih cerkva, zagrnila se je Kranjska in ž njo tudi glave ohladiti. Kazalo je to iz več vzrokov, ker tu v Slovenij v črno obleko. Slehernemu krvavelo je ža- Krivošijah se je upor prikazal prvikrat na dan * ^^ t/ ^ > ^ ^ ^ ^ . ^ . ^ m m M A ^ ^ A * m losti srce in rosno bilo mu je oko, in pretužno pel je s pesnikom: more biti je tu središče upora, dalje so Krivosijanci uže stari podložniki avstrijski, ter niso prišli še le pred tremi leti v J J Na obnebji kranjskem zvezda vgasne In med lepših solne sverove jasne G-re v višave nam nevidnih trum. Za njo sestric se svitlih čeda skrij Temna noč nad Krajino se razvije Ter umolkne ves veseli šum. Le zvonovi glasno zadonijo, ^ Žarno zvezdo spremijo v zaton; Žalost po Sloveniji zbudijo, Vse presune tužni don! Glasi žalostni pojo premilo Zdaj Slovencem britko naznanilo, Da umrl je vikši njih pastir ali ? pod našo krono, kakor Hercego pak so pod krepkimi perutami našega avstrijskeg Bošnjaci, am- orla ostareli Se jbolj pa je jezilo naše generale, da so • • . • 4 . » ' bili tako blizo upornikom, pa jim le nikakor niso mogli do živega. Krivošije , ta mali košček dalmatinske de žele, najbolj na pot hodilo. Trebinje, Bilek, Korito, Most in ki leže daleč od morja notri v deželi her- Krivo- leži prav ob morji, ravno to je našim generalom drug kraj govinski, so pač zmogli in upornike odpodili } sije pa so morali do priličnega časa v stran puščati Tam 1 v r CT • v • • leze Knvosij jedlo se je adrijansko ime JLALU, XVjCi. i^jlA^ LVitVV^OlJG, morje daleč noter v dalmatinsko deželo. To zajedo nujejo kotorsko boko, ter je za vojaške in trgovske dije zelo imenitna. Naj razsaja po adrijanskem morji Duh Njegov se je v kraj ločil še tako grozen vihar ) ladij } ki so srečao v to jedo 1 Kj mu večno jasni dan napočil sladkosti je neskončne vir. še o pravem ca3U ušle ) varne so popolnoma ter obva rovane vsake nesreče. Ko so nas presvitli cesar veliko Nas pa težka zguba je zadela Kar je biti nehalo srce. Ki ga vroča je ljubezen grela Za podložne mu ovce!" J za veljam cijon kaka tuj: ali ruska te morske jede poznali > pravili so tu sta jaške ladije, ter prepovedali, da se pripelj ijskin Ob tej ladij njo, na prilik gleška jedi leži mesto Kotor; ko je Bog (D alj prihodnjič.) stvaril svet, pustil je neki nalašč malo prostora za majh primorsko mesto, ker sicer ta jeda od straoi z velikanskimi skalnatimi stenami popolnoma prta J Zgodovins^ke ^ivari ki štrl6 naravnost iz morja kviško proti nebu. Silno so visoke } tak da prileze Kotorčanom solnce še sredi Upor 7 dopoludneva čez te strme gore, in popoludne se jim , ,, ^ , /i . I/ • v...v tudi uže skrije, ko sicer ljudem po sveti še nekoliko spodnji Dalmaciji (to je, v Knvosijl), ur dalj sije. Na temenu teh, kotorsko zajedo obdaj Hercegovini in Bosni. jočih gora okraj o katerem se sedaj govori: Krivo Spisuje J. V sije. človek Kako tu sem gor priti? Najlože tako, če bi znal po pik stoječih in sila visocih sivih stenah kviško plezati, kakor kuščar po zidu Krivošij se nasim (Dalje.) Odslej ni minul dan, da se ne bi slišalo o bojih z Klatili so jakom smejali, ko so ti jeli poskušat t so v ce ne bi se morebiti vendar le dalo priplezati gor na kri uporniki, zdaj v Hercegovini, zdaj v Bosni se po gorah v četah po 100 do 700, 800 kup Naši jih [janske planine. Hajdite gor, koz^ avstrijske ( )) z višin doli — zasmehovali so Potov ali cesta na to visoko teme ni > ojaki iskali so jih po skalah in pečinah, a pokazali so v skale vsekane steze zvijajo se po stenah, kakor se celo neradi, kedar bilo h svet za naše dovolj ugod jeli so naši Osman ßego primorali Bilek ter ali pa če je bil naslednjih 14 dneh začeto na maršu iz Trebinj v boju. Bilo jih je kacih 500 kače krat 7 dno više plezajoč. Pokončno hoditi je največ emogoče, steze tako zel6 vpik } da se je treba človeku dostikrat na vse štiri spustiti, ter si tako dalj pomagati. Krivošij Posrečilo se je našim priti jim tako blizo streljati ter jib prijeli z bajonetom. Bajoneta da so nehali puski- si varnim, kakor v najtrdnejšem gradu gori na planinah zdeli so skoraj > ni bilo drug m res (Dalj e prih.) nega bata pa se ustaši neizrečeno boj6; vojskovati se upajo le za skalami skriti, in res, komaj so vgledali prve bajonete, vcedili kakor bi smodil za njimi Se J®' ... , le na mostu čez Trebinjsko so se ustavili, toda ne, ker 80 dobili nov pogum, ampak ker most ni mogel vseh OVJ \X\ß%Jkkl L1\J v f JL^w«. w W — • —---- bežečih požirati; na mostu zgnetli so se skup v debelo Slovensko slovstvo. gručo , Kjer au jiu uaae is^ru^ic Luctaio iv biauj , xv«ivvji. ženice žito. Kar jih niso postrelili ali kar jih ni v vodi so jih nase krogi metale tlam kakor Nove nap eve za mesec majnik priporočamo: „Venec Mariji Kraljici brez madeža spočeti, zavetnici treh redov sv. Frančiška, v spomin TOOletnice njegovega rojstva*^ dovo- konec storilo, razkropili 80 jih naši mnogo vje so se na vse kraje, a še od teh Zložil in sestavil P. Angelik Hribar O. S. F. Ijenjem vis. čast. knezoškofijstva in redovnega prednika. snopič. tej zbirki je 24 raznih Marijinih pesem a zmaga je prla se je pot od Bileka v Korito in dalj bila sicer velike vrednosti, našim od morja, iz ^ ' Dalmacije mimo Trebinj v se je nika tudi dra„ gu plačala, ^^^ jaka bila sta težko ranjena in še druzib ker Hercegov ta zmaga med drugimi je tudi slavna sv. Kazimira vedno gnala'' (Omni die). Cena 75 kr. pri Blazniku, po posti n Serčna hvala kr. več. gabili smo enega čast lixn.« , ^ > o. v šest prineslo je boj večih ali manjših ran. 7- -r V- A , - * - . ^^^ — , J 1 4 9 l' w I >4 f ^ 135 \ - r r Zabavne i^tvari tok obraščeni } na obeh straneh pa so hribi ^ na kranjski strani in pašniki na tajarski zeleni, veöidel ------nj.,^ Kmalu sva na včliki cesti in brez posebnih dogodjajev » Popotne črtice. Spisuje političen sitnež. w (DaJje.) Če bi jaz bil plemenitaž ali vsaj častitelj nemčur skega kranjskega plemstva, bi bil pred to Apfaltrerno tudi na Vranskem Ta trg mi je pa znan, brž se mi pred grne podoba, kakor sem malo spremenj očmi ) od- dei pred 20 leti, le prav Vransko" prihaja najbrž od besede od ko- podrtijo v žalost zamislil se. In skoro se me je kaj ta- „Franz", mi ne gre v cega hotelo lotiti, kajti moj goapod tovariš me dregne ~ ,vran", to je čro, ker se kot, v katerem leži trg, Celja prihajajočim res vidi temen, črn, — zavoljo satih gozdov po gorah. Zakaj so ga pa Nemci krstili jbrže bilo pod rebra z opombo }} Poj d no f poj d Pred kakim krasnim poslopjem se tako zamakni stoj Naj p Lj ubij se a KaKim Krasnim posiopjeui v Ijjubljano, ki ima sporočiti, aa me nisc ne pa pred takimi bodočimi kovi pohrustali, ampak da sem še dob ekdaj še daj. glasim jaz na posti in to s telegramom me niso motniski voi- vec nemčurskih ,,Franceljnov" tam, kakor jih sporočiti, da razvalinami. Ali še nisi nikdar kaj grdega videl? Prav ima moj prijatelj , pustiva ta spominek nek dalj potovanje dobro nabrušenih nog M. L a, v lumck "JV/J ^ l JJ o. U v/*J ^ vvm tam ),na tCiCgLČti. Ofjna , "-»V^J OAV/ » 1. Mi-U danjega robstva naroda našega in stopiva rajse v fa- nekako pisano gleda, vendar pa prešteje besede in tudi telegraf pila << moj in za Gospodična, ki 1 o v e n s k i telegram pač rovž, kamor sva se namenila. Ali kaj! Pri besedi ,,fa rovž'^ si krasno poalopj skoro vsak misli lepo, prostorno, če ne uže telegram tudi sprejme denar zd-nje; kakor sem pozneje izvedel v se tisti večer v Ljublj dospel res To pa da vsa po starini disi, česar gospod župnik čisto priprosta kmetiška hiša, nekoliko pokvarjen, pa ne toliko , da bi ga dotični ne se ve ni kriv bil mogel razumeti. To je jasen dokaz, da je slovenski Vendar je še dosti lepša od bar, Apfal- jezik tako trd in dobro izdelan, da se ne dd lahko po trernovega grada, vsaj čednejša je deti in ne tako puscena Pred pragom se na solncu grej cela čeda malih lovskih kužekov, vsi kakor krajcarji si podob in kar za igračo mečkati in pokvariti. Od tod naju konj zapelj pri Sentaku se pravi f Menda to Gospoda župnika jaz nisem poznal znamenje, da je lovec v hiši. ravno tako žejna kakor jaz p kam? Pred krčmo I bila pohlev zato sem bil tem želj bolj iznenaden > ko je kaj zd-me, posebno če ga več dni ne k^na žival , pivo, to dim. Motnik Da se mi pokazal jako izvedenega utegne biti v vsem drugem i/ vrsten kraj , ali piva tam moža : na mizi njiBgovi bilo tudi f kakor v marsikateri čitalnici ne. Kratko je prikupil uže postarani gospod > h časnikov brž se mi dober lovec in ne žej dobiš če bi dajal ceki nj Toraj moje m tako krepak, da mu let ne boš poznal Jaz m bil a. Pa kaj! Ta nesrečni Sentak naju sprejme z veseljem, ali iz njegovih ust pridejo tudi žalostne besede, prav vesel da nima piva, vsaj danes ga nima Hm na > da je podal se vabilu mojega spremljevalca zdaj? Tako ponosen trg bo imel .vendar m napotil se z nama nazaj v Motnik, kjer je bila gosp. Janezova „Marta*^ uže napravila nam okusno kosilo. Le prenaglo so nam pretekle ure ob živahnem razgovar janj " .......... in kaj nerada sva pustila gospoda špitaliskega pnika domii, ko je moral iti obiskat bolnika Prej zd me, zato pustiva voz in konj iskat te rumenkaste kaplj prav tam f In dobi ob koncu, in tudi dobra je bila, nič , kaj pa piva, vsaj pa se napotiva sva jo, tam uže Vrček reči ginil m se eden čeravno ga nama je natakarica mi ni prav bil vesel znan 7 a zdaj najprvo po nemški ponujala; potem pa, ko je f ko sem ga spoznal, sem tega da imava za ta jezik nekako kosmata ušesa pazila f f se iz- to > da pogovoru sem zvedel marsikaj, med drugim tudi dala da je tudi ona, kakor gostilničaric ) prej so se adnj čas po teh gorah in gozdih prika slovenski ko nemški, in da to prav za prav se znala zdaj zali volkovi in uže več ovac raztrgali bil je bolj zna. (Dal. prih.) nje tudi uže večkrat lov, a mi cevi, da ji niso mogl do kože se je No ) gibala lovskih jaz se bojim vol kov > pa dvojenogatih, štirinogatih ne, ker sem __m ## ^ ^^ Mnogovrstne novice. videl zadnje uže večkrat žive in mrtve, pa si nismo —_ hudega storili drug drugemu, čeravno sem bil svoje dni Vsakeg Koliko plačujejo češki velikojposestniki davka? ravno edaj maj volitve čeških velikop tudi jaz nekak dobro nesla lovca, kateremu pa puška lej sestnikov } , na Krasu, kjer sem se ž njo postavljal si tojite servativna in nemsko-liberalna strank proti vedno močnej kon a razno divjaščino strašil, si še zdaj pripovedujejo, da mi je na lovu. ko sem stal na ,,štantu^^ zvita lisica vzmak-nila iz žep dej kos pečene piške, katerega sem seboj znano. Gotovo bo pa zanimalo čitatelj in da moja nabita je glede direktnega davka konservativni zase, ne za lisico, vzel z doma - dvocevka ni vedela nič za to predrzno tatvino; pravijo ment na Da vsi naši kranjski veliki posestniki manj davka plačujejo, kakor en sam češki velikoposestnik, je uže v kaki razmeri in liberalni ele- češkem cel6 } da tista li se ravno 17 let To zdaj živi čeravno je tega uže Leta 1880. je plačalo 704 velikih posestnikov akaj pa sem pomnil zato, da dokažem, milijone in 836.430 gold, direktnega davka jaz štirinogate zverine ne bojim in tudi ona mene ne, če imam puško v rokah ali ne; se uže dobro Po popravljenem zapisniku dne 10. februarij leta 1882. ima samo 444 velikih posestnikov pravico y poznamo kateri 3 milij in 189.203 gold, direktnega davka Dosti tega. Moje popotne noge so jele nemirne po- plačujejo «tajati laii, podplati me srbeti in tako je moj gosp. Janez, A^upvuxnuv^ ^ -------------j me je hotel spremiti vsaj do Vranskega, bil uže prej 1882. leta se je udeležilo od 444 volilcev deloma osobno naprosil špitaliskega gospoda, da nama pošlje voz. Proti deloma pa s pooblastili 402, tedaj 90'/i o procentov Dopolnilne volitve v državni zbor dne 18. februarj večeru voz pridrdra in hajd nd nj! Jaz bi bil sel skoro so zast^ali 2 milij pa nič ne de, sprememba je tudi na poti rajsi pes^, prijetna. ki in 514.005 gold, direktnega davka, l^andidat konservativne stranke knez Ferdinand Od Motnika do štajarske meje ni daleč, cesta po Lobkovic je bil z 215 (ö3V,o Teh 215 volilcev zastopa o gla milij vsem podobna oni proti Špitaliču. Ob desni šumlja po- direktnega davka, nasprotnih 187 gl i izvoljen. in 791.749 gld. katere je dobil t -i:-!: . T- ■ >. 1 it^-r ^ - u - J it v ♦ > • • \ i f I t 136 kandidat Auerspergove stranke grof Josip Osvald Thun mlaj ) pa 722.861 gold ker, ako bi bilo poprej deževalo^^in^da je potem ta mraz pil, bi bil Konservativna stranka plačuje tedaj več ko še en- Dop škoda gotovo veliko veča Goriskeg Gorice v 10 12. številki krat toliko direktnega davka, kakor liberalna 7) Največ direktnega davka plačuje knez J. A. Schwar- potem tudi naša Novic" je jako dobro opisal goriške razmere, kar je bili berg, namreč 263.364 gold leto, potem grof Cer zadovoljni razun potrd nin Jaromir 66.725 gold., knez F. J. Auersperg 54.010 resnico pisati ako la „Soča" takih , kateri pa hočemo, da se Sploh smo gold ' ^UIU., liauölvu- C% YIJ U , ÖÖ UiUXajU lJUUJC , 44.470 gold. itd. Najmanj direktnega davka na leto kam, javno po časnikih grajati Harrach 44.692 gold., praska nadsko- popravij se moral ljudj mislijo , da je greh pake v narodu ki so vzrok takim napa- plačuje Josip Vojta, namreč 330 gold Kostanj početku Danes je imelo ,,podp bralno društvo na Gosp svečano sv. mašo kot znamenje srečnemu dr. Gregorčič, profesor v bogosiovj Vaši dopisi. Gradca* {Javna zalivala.) Od januarija do podpredsednik tega društva, je govoril izvrstno ter pokazal, katero pot mora to društvo hoditi, ako hoče v pravem pomenu besede svojo vzvišeno nalogo dobro polniti uze na licu brati, da so bili konca marca tekočega leta so se za narastek glavnice „podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" sledeči doneski darovaH: Gospod dr. Josip Cuček, odvetnik v Ptuji, gospa Nina Fröhlich pl. Feldau v Gradci, g. dr. Kulterer, od- vrstno moč našemu tako ubogemu rokodelcu v materijalcem duševnem obziru pomagati. Sploh je bilo vsem nazočim govora gospoda profesorj jako veseli. Vsi izrekamo gospodu profesorju presrčno hvalo za to in ga prosimo , da tudi še dalje svojo iz- vetnik v Velikovci, g. dr. Rapoc, c. k. beležnik v So- stanji g. dr. niku, g. dr. K. Schmidinger, c. kr. beležnik v Kam- Srebre, odvetnik v Brežicah in Vošnjak, državni poslanec na Dunaji ; Dalje g. dr. Benjamin g. dr. po 10 gold. Tudi vrlim čast za I društvu daruj Bog ga živi! Najtoplejša hvala častitim narodnim Frančiškanom gre vsa jihov trud pri sv. maši in kinčanje cerkve. m skupaj Ipavic, zdravnik v Gradcu ) 1 g. Obreza, drž. poslanec na Dunaji, g. Viljem Pfeifer drž. poslanec na Dunaji, g.^ Franjo Pire, predstojnik gimnazijskega konvikta v St. Pavlu na Koroškem, g. dr. Janko Srnec, odvetnik v Mariboru, g. Jurij Ster- Naj temu sporočilu dodam še to. Nek nemšk pro-fesorček z imenom Nussbaum sme javno po šolah kla- učenje se to ne more imenovati, da slovenski titi, ker rod nima nobene literature. In tako benega pesnika, nobene gramatike , sploh mško revše hoče našo mla- dino poduČevati benec, doktor prava in župnik v Hrenovicah in g. dr. magač in somišlj Žirek. zdravnik v Gradci Dalje po gold. V. Krisper, posestnik v Ratečah in m mu pogum daj vsem tem ga izvrstni njegov po vodja Pantke, rojen Prus, podpiri Naš deželni šolski svet po polnoma enak ljubljanskemu, ker imamo Slovenci sama gosp. dr. Tonklija v njem, a on je zdaj večidel na Du Roman Spari, dekan v St. Pavlu na Koroškem, po 3 gold. SI. akad. društvo „Triglav" v Gradci 1 gold. 75 naji; pa, če bi bil prav tukaj, kaj bode sam proti vsem kraje., g. Franjo Mahorko, bogoslovec v St. Pavlu na drugim! Sedita še dva Slovenca v tem deželnem šo Koroškem, g. Benedikt Schluder, benediktinec in kan- skem didat profesure in g. Radoslav Vidovic, bogoslovec v svetu, a jaz ne vem, kaj delata St. Pavlu na Koroškem po gold. Podrage 15 prila S težkim srcem in z vso Vsem preblagim gospodom darovateljem imenovanih marljivostjo prebirali smo dan na dan slovenske časnike vsi smo bili vedno vtoplj v misli zaradi volitev v doneskov, dalje blagorodnemu g. Krisperju, ki je papir mestni zbor ljubljanski; vsi smo želeli povoljnega izida v vrednosti 8 gold, daroval, in isto tako tiskarni slavne ^^ „ ^»f^u u-----------in.------ j. > koja je tisk poročila o stanji in v roke, razveselili smo Ko dobimo v petek „Nar je zmaga v srcu Slovenije naša, da smo zmagali mi. se, da družbe sv. Mohora delovanji podpiralne zaloge po znižani ceni oskrbeti smo dolgo let gledali tujca, ki nam grdo dela z našim blagovolila, izrekajo podpisani javno najprisrčnejšo za- glavnim mestom, v katerem je vendar večina narodna-hvalo. Gradci 4. aprila 1882. Prof, dr, Krek predsednik. } Prof, dr. H, 1, Biedermann blagajnik. } Josip Lendovsek tajnik. Kakor je bilo naše veselje v petek veliko, tem veče bilo je v soboto, ko so nam na ušesa zadonele besede velikega pomena vredne, da je Ljubljana zopet naša, da je viharna bitka končana v prid in korist naroda, kateri v lepi beli Ljubi goriške okolice 16 prila Cesar 86 človek nemčurskim, kateri je gospodoval dolg Ljubljani. zdihoval pod jarmom veseli se nad > dolg let v lep uže naprej preveč veseli, tega navadno ne doseže ali vziva ves z vsaj v tino. polni men ne. dial ubog Ravno tako je tudi z dobro ) je slabo ker j kmetic se je letos prav dobre letine pak vese gori za njega gl lilce, ki^so stali kakor skala ob breg larod, ki mesto. Bog zmago samo Ljubljana, am vreme nekaterim popolnom tudi res vse jako dobro kazalo; al prišlo , katero je njegovo upanje zmanjšalo glj Se eno leto Ljubi j eseljem navdušen toraj narodne vo-morja neprema dobila bode ves drug čilo Vipa Soči Nogradi so ob reki ploh v ravninah prilično veliko trpeli posebno zgodnejše sorte; ravno tako je tudi zgodnj korun pozebel; kar pa zadeva murbino listje, katero je najprve misli obraz, še malo časa, in reklo se bode, da v Ljublj___ je propal gad izdajstva za večne čase. Vam pa, narodni mestni odborniki, naj bo prva skrb, da se krepko potegujete za vpeljavo našega milega maternega jezika v naše šole, kar sem za mraz zelö občutljivo, ravninah skoro popolnoma goriški okolici rec, ker, ako Za ga je jako , posebno v posmodilo, a Furlanij želj preveri > da so tudi to Vaše po kmetu storila precej škode splača rediti pri tako nizki viloprejke je ta mraz smrten uda- jih komaj gre vse popolnoma po sreči, se dalj goli na adloge polj Vreme Slana je tudi našemu revnemu 3 in se boji še 30 in vse mr- revez pridno obdeluj zdihuj precej povolj galete ako mora pa še perje drago kupovati in da mu potem grejo. kadar A O r----— — —-- ^^^^^ vaiuc; icui pu oicucucuj uucviicm rc bi se morah zapresti, pod nič, to je siromak prec v častnih diplomo v, ki jih je podelila dolgeh Velika sreča pa je bila, da je bil suh mraz Novemmestu. {Iz odborove seje kmetijske podruz nice 11, aprila,) Pri tej seji obravnavale so se ,posveto valne reči po sledečem dnevnem redu: 1. Razdelitev si. c. kr. kmetijska i družba v Ljublj Ant. Derga } Ant. Oguli f Tršinerj in Franke je kmetijska podružnica, se naznanil Dapiai f ki dobila jih gl Nasprotniki so dobili dr odborovim udom. Leskovic 246, dr. Mrhai 242 gl jt^redsednik odseka za ubranitev trtnih bolezni poroöa da v tem razredu še narodnjaki Keesbacher 253 Znamenito je to f m odboru } kaj se od omenjenega odseka za pokonče in to vanje novega trtaega sovražnika do sedaj storilo i več volj kd m } in pritiska prejšnje vlade do kako daleč se uze ril uradnikov, posebno narodnih. Vdeležitev i sanj > kaj bi se za povzdig v se storiti zamoglo? , Posvetovanje o vpra- \adno živahna, prišlo je volit 572 volilce djereje na Dole m s kern bila nena- D več prvem razredu je prišlo volit 243 volilcev, 16 Petrove vasi v crnomeljskem okraji ko lani. Tu smo zmagali na Pri vo* namreč narodnjaka dr. Moš6 s 12 pol f litvi občinskega zastopa bil pri nas Matija Schuss iz Mihele vasi, Janez Plut župana volj 125 gl - --------- " , gosp potem nasprotnika dr. S up p f vasi in Hučetne L u k m s olj K sta ' s M Jermann iz Pake pa za svetovalca 122 gl ) Z Rateč na Gorenjskem Drug Pri občinski voiitvi naše župan bil e za župana izvoljen gospodar Jože Pint bach, za svetovalca pa Peter Kirchmayer in Janez Kom večino. 116, Vilhar 119, in dr. rfchrey 119 gla toraj ta naša kandidata sta dob ans 123, komaj s potrebno dr. Papež nasprotna; dr. Suppantschitsch 116 pos ; vsi iz Kateč Šmarije nedelj nas deželni učitelj poljedelstva 16. t. m. predaval je pri le še Tako 13 zdaj v mestnem zboru 16 emskutarj (ker j grof Chorinskj odnjakov topil) tij s t da 80 se kmetje naših kraj „ . «i^ed zadnjimi pa tudi niso vsi tako zagrizeni, kakor Kramar o k me- propadli dr. Schrey. Veselje nad tako zmago je bilo po ev tudi za napre- vsi Liubliani velikansko. Ko i dek kmetijstva zanimati jeli , nam dokazuje najbolje to. zid volitev znan se da Gosp potoka vdeležilo predavanja cez 300 poslušalcev, zadoneli živahni klici Kramar govoril i/ -^'-'«•^«•»J«* ▼ ^ I A. V £J MACkLl ^ 80 iz množice pred rotovžem na mestnem trgu čakajoče o osusenji senožeti poleg zivijo^^, ki potoka „Brega^^ ter nam jako razumljivo raztolmačii, obhajala zmaga veselo, a ne pre kako z malimi stroški bi se dal ta potok vravnati ter stori so bili polni veselili obrazo a ter nam jako mlji raztolmačii _ . so se potem razširili po mestu; v čitalnici se je v četrtek in petek zvečer bhajala znaaga veselo, a ne prevzetno; vsi spodnji pro- travniki kakor so sedaj iti, da bili bi potem trikrat več vredni } vse aduj delo se Dalj govuril je gosp. Kram zmage p ne pa sile. zopet bel f da se o zi- C 4 O kulturi dkorne vinoreji, o Jiulturi siaoKorne pese, v. vrta, da se povzdigne sedaj jako zanemarjena sadjereja "ike okolice itd. Po predavanji pričela se je jako živahna debata. Zbrani smo bili skoraj dve uri. Kako o potrebi šolske In tako je zdaj Ljubil smarij Bog dä, ostala bela, dokler bo st ISaši nasprotniki so vso svojo in bo i ako zmago in svoj žolč zlili in ga še zli nad to našo I po jih dobro to, da naše gosp Kramar svoj logo izvršil, dokazuj časnikih. Mi omenimo tu le graške „Tagespost^', ki v glavnem članku pravi, aa se bodo zdaj, ko je na „ro ko k raj nam moral obljubiti, da pride kmalu zopet v tovži" večina narodna, zopet povrnili tisti časi ) in sicer v Grosuplje in Št. Jui Da ko se je shoda toliko ljudatva vdeležilo , zahvaliti se moramo v prvi vrsti velespoštovanemu in za napredek kmetijstva jako vnetemu gospodu dekanu J. Drobniču in kaplanu gospodu Lazniku, kakor tudi županoma g. Ogorelcu se ljubljanski nemskutarji' zunaj pretepali, kakor na Janjčah in na Jezici, m da bodo gotovo zopet taki „škandali^*, kakor j - ^ • ' 77--------7----- J ^ }}' Časa Costovega županovanj bil ..Sokolov'^ na glavnem trgu za dop 8(3 dopisun jezi Kosaku, nadučitelju g. Borštniku Debate udeleževali so se pose ; ) Mazeku in drugim dekan Drobnic nad tem, da so se po nasi zmas:i slišali pred rotovžem klici zivij it in ,slava t( Ö ter se laže, da so se z ena- Po predavanji povabil Peruzzi, g. Ogorelec; tudi kmetje bili so zelo ko so j® ležila, k sebi, kjer smo se dolgo razgovarjali in veselili, in tudi za „ zgo f prevideli, za kaj da gre dekan skoraj vso intelige pri kimi klici valile druhali mladih ljudi po mestu; pristavi „škandalov'^ (!) odslej pa se to večkrat da se Toraj bati kih > ki se shoda ude- pisun je najbr iZ beseda ..živijo^^ uže kozarcu dobrega vina še tiran po policajih vsak iste „liberal kandal ) kdor dobe, ko naroden dom nekaj nabrali Ljubljane vijo'^ črhnil, če tudi ne upil je v mestu Do je bil are-kjerkoli „ži- Volilni valovi so se vlegli, potihnil o razbite kandi- Iz tega se razvidi, kako burni vrišč in go vrhu valov plavaj nemčurski dopisovalci nemških listov hudobni^ so ljubljanski birati vse , kar so Ce bi hoteli po dature ljubljanskih nemškutarj komaj dva rešila > odb dve orna j in na izmed katerih sta se konca. Ljubljanski „Wochenblatt uho. po njih raztrosili, bi ne prišli do to v mestni med nazaj. Vsi drugi so žalostno vtonili jhujši ščuki: dr. K e e s b acher in dr. Schrey obeta, da se bo še huj se hudo peni in ^^«v«, ov. pa — bomo prepirali s takimi lističi njimi mirna Bo Mi Mi vkljub nepopisljivemu uže skoro plesnjivo č nili Naša } dnjak in miru penjanj smo z rotovža teh volitev ke Človek se po nji je postala Ljublj se ne in z nami vsak veselimo izida zopet do z zmaga larodno in tem sijajnej mčursko zastavo in zame- mača in tako bo našel vsak unanji narodnjak, ki bo tako je Ljubljana zopet bela. prišel sčm k svojim bratom, ne pa k ljudem ki bi } ker ga so papeli vse žile, zastavili vso svojo moč, da bi nas vrgl protniki res zaničevali ali grdo gledali. Nemškutarji se bodo počasi tudi navadili bel posebno ko so v drugem razredu padli, so se z vso silo žival navadi novih vrat. Ljublj Ljubljane, kakor se na priliko neka lotili prvega eda, da bi ga potegnili na svojo siran pa zavednost volilcev tudi tu ni pustila jim prodreti komaj da so dva svojih spravili v sta popolnem padla pa bo postala to ) ) starešinstvo, dva pa e po naravi, prebivalstvu in legi pa bi uže da kar morala biti, namreč slovenska stolica slovensk deželi. Pa prestopimo poročilu smo lani propadli, pa v obče le za borih p e t gl našo narodno večino na rotovži pa stavimo po-drugem razredu polno zaupanje, da bo tudi s svojim gospodarstvom sijajnejša je bila toraj zmaga naša, ko so naši Tem kandidati dobili od nemškutarskih pokazala da č bila letošnja volitev v vsakem ob G s 328 j več 86, najmanj pa 71 glas Volj č so bili mreč naši tako le Slava, trikratna slava in hvala pa vsem d ni m v o lil m } Potočnik s 325 s 313 magi pripomog > s o m tak jaj * (C kmetijska družba) razpisuje službo tajnika To stvar prinesle bodo „Novice'^ natančneje v pri- z letno plačo 420 gld. Prosilci morajo biti v prvi vrsti hodnji številki v gospodarskem oddelku. 'Ti Vred. družbeniki c. k. kmetijske družbe, v kmetijstvu izurjeni J % > P v-^a; A . ter lovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni Ako se moremo zanašati na izjavo tukajšnjega Prošnje naj se vlož6 do 1. dne junija t. L pri kmetijski družbi. {Reklamacijska komisija kranjska') je v prvi seji sklenila, razdeliti si rešitev pritožeb zoper vcenitev zena Ijišč lista „W. Allg. Zeitg razcepiti zopet v ) ima se levica državneg zbora stranki; omenjeni list odkrito in v ta namen komisijske ude uvrstiti v štiri od Beke, od katerih bo imel poročati vsi komisij srčno pripozna propad levice in dostavlja, da je temu krivo njeno vodstvo. Trdi se, da hoče pravosodni minister pred vsem pod odsek vendar še poskusiti, z novo strog db o pritožbah: Ij ubij ans k ceniinega okraja mesta ljubljanskega, ložne mu sodnije prisiliti, da sprejemajo in slovensko ^ Sr ^ ^ ^ m A ^ m . ^ m tt 1 V ^ ___ I_ ^ _ 1 ^ ^ 1% /1 « ■■ ■ • ^ I « mm m a ^ m ^ An kol kraja litijskeg od rešujejo lovenske vlog mislimo , da bo ta sek o pritožbah okraja postojnskeg ) in kočevskeg odsek o pritožbah okraj gaškega poskušnja ministrova tako malo vspeha imela, kakor 1 i • • w • kega, kranjskega in kamniškega; 4. odsek pa d olj- vse prejšnje o pritožbah okraj nomaljskeg nalog meškega, krškeg in č Iz Dalmacije, Velik del kotorskega okraja je zdaj brez vsega prebivalstva. Rodovine ustašev so nam Prva dva odseka uže rešujeta svoj ^eti popustile svojo domačijo in se preselile v Crnogoro. Zdaj pa misli naša vlada zapuščene kraje obljuditi z peščenega mund Hoč gl {Za okrajnega glavarja) je imenovan gosp« Raj- Ličani, to je s prebivalci onega revnega m pride v gosp. Merk pa je prišel v Kranj jv/ ^ %*MJ. ^ uiuaiii , lu jc D picuivaiv;! uucga A^VU^^C», Kočevje; kočevski okrajni ozemlja nekdanje vojne Krajine, kjer se je nekdaj na Ob enem biral hrabri in krasni polk likanski. To je pametno, da bil gospod grof P a če imenovan za vladinega tajnika ^e pošljejo doli nemških naseljencev, ker ti bi imeli v Ljublj mnogo trpeti pred sovraštvom sosednih Srbov; z Ličani {Podobe dr. Jan, Bleiweisa viteza Trsteniškega)^ p^ se bodo menda ti prej porazumeli, ker govori z njimi katere je založil narodni trgovec Peregrin Kaj zel in isti jezik, in ker se bodo Ličani lahko tudi orožjem katere so ponarejene po prav lepo slikani podobi prof. branili proti sovražnim napadom, saj so orožja vajeni, Iv, Franke-ja, so uže na poti in naročniki jih bodo ker ni še dolgo, kar so bili še vojaki. kmalu dobili v roke. ( Vabilo občnemu zboru Glasbene Matice^ki bode dne 20. aprila ob L/U/ M/ jj M^ uri v čitalničnih prostorih Program: 1. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo o IX. društvenem letu štvenem gospodarjenji Poročilo blagajnikovo o dru Volitev 20 odbornikov, ka terih mora najmanj biti 12 v Ljublj med njimi se zaznamuje samičnih članov nasveti posebej prvosednik in blagajnik « _ Po Odbor Velečestiti gg. volilci ljubljanski! Pri tridnevni volitvi v mestni zbor pokazali ste, kaj premore združena moč, izrekli ste ob jednem Svoje politično prepričanje ter s Svojo neomahljivo značaj-nostjo priborili toliko zaželjeuo in zares sijajno zmago, katera bode v zgodovini našega mesta in naše mile ože domovine zabeležena z zlatimi črkami in katera vzbuja po vsi Avstriji občno pozornost, v vseh nam prijaznih krogih pa radost in najsrčnejše čestitanje. Podpisani odbor šteje si v svojo jako prijetno dolžnost, Vam za ta čin, pri katerem ste kandidatom Vam priporočanim izkazali Svoje zaupanje, izjaviti svojo naj iskrenejšo zalivalo. Ob m ka nado da bode Vaša zavednost in neupogljiva od ločnost pri vsaki jednaki priliki nam pripo mogla do nove zmage! Ljubljani 17. aprila 1882. Narodni centralni volilni odbor. III. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gospod J. Pogorelec, računski oficijal v Sarajevu (v zadnjem iakazu izpuščen) 1 gold. „ Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani .... ^ » „ Klun Karol, državni in deželni poslanec v Ljubljani......10 „ Jerič Jožef, župnik v pokoji itd. v v Ljubljani........ ^ n „ Drenik Franjo, glavni zastopnik zavarovalnega društva peštanskega v Ljubljani........ • ^ „ dr. Tavčar Ivan, odvetniški kandidat v Ljubljani........ ^ „ Robič Simon, oskrbnik župnije na Senturski gori....... ^ „ Samotarec v Lahih...... « j; „ Tratnik Filip Jakob, c. k. davkarski nadzornik v Ljubljani .... ^ ?? „ Urbas Anton, kanonik itd. v Ljubljani « „ Liza Trček, zasebnica........ 1 >> Skupaj . 41 gld. temu v zadnjem listu izkazanih . . . 7287^ „ Skupaj do zdaj . . . g\d. Listnica vredništva. Gosp. prof. A. D. v Novomestu: Poslano sprejeli. Lepa hvala. Novicar iz tujih in domačih dežel. Žitna cena Dunaj Preteklo soboto sosli ste se skupn delegaciji in rešiti imate važno logo ker vlada za- V Ljubljani 15. aprila 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr hteva za vojne potrebščine na jugu nad 23 milij Državni zbor pričel je zborovanj Ave manj važni točki dnevnega reda. Prihodnj in rešil % seja 10 gold. 3 kr 30 kr, prosa turšice 6 gold. 20 kr banaške soršice 7 gold rži 5 gold. 85 kr ječmena 4 gold 87 kr gold. 20 kr Krompir ajde gold. 20 kr ovsa 3 gold 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba J. BlaznikovI nasledniki v Ljublj