Glasilo kolektiva izdaja GIF »Ingrad« Gel je v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik:	Franc	Berginc, urednik:	Mojca	Jagrič, tehnični
urednik: Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
GLAVNI DIREKTOR, dipl. oec. JANKO GOLOB
Le dobro gospodarjenje
S SKUPNIMI NAPORI BOMO LAŽJE REŠEVALI VSE NALOGE
»X************************************ Vsemu kolektivu "Ingrada" želim srežno in
zadovoljno Novo leto ter še veliko delovnih uspehov!
Franc Leskošek - Luka
A A
S-*'«-*-*****«**-*-***********************
Navada je, da v tem obdobju preletimo dogodke v pravkar iztekajočem letu in si zastavimo cilje za prihodnje leto. Že nekaj let nazaj si napovedujemo tudi nekoliko slabše perspektive v novem letu, na koncu leta pa ugotavljamo, da je bilo preteklo leto še kar v redu ...
Upajmo, da bo uvodničar tudi konec leta 1983 lahko napisal podobne ugotovitve.
Leto, ki se izteka, se v marsičem razlikuje od preteklih let. Razmere pri nas v Jugoslaviji kot tudi v svetu, so se še bolj zaostrile. Poleg že običajnih težav, ki nastopajo zaradi upadanja gospodarske aktivnosti, se ubadamo z velikim primanjkljajem v plačilni bilanci, prevelikim obsegom vseh oblik potrošnje, upadanjem proizvodnje zaradi težav s surovinami in energijo itd.
Tudi v Ingradu smo se v letu 1982 srečevali z vse večjimi problemi, ki so nastali zaradi upadanja gospodarske aktivnosti. Poleg že kroničnega pomanjkanja nekaterih materialov, je vedno bolj upadal obseg gradbenih del, zlasti na slovenskem tržišču. Zaradi vse večje konkurence je težje pridobiti nove posle, oziroma jih pridobivamo pod vedno slabšimi pogoji. Razen tega je potrebno graditi tudi na oddaljenih gradbiščih, česar doslej nismo bili preveč vajeni. Več objektov gradimo v Bosni, v sosednji Hrvatski in tudi v drugih republikah.
V letu 1983 bo potrebno zagotoviti čim večji obseg del. To pa ne bo možno samo na domačem tržišču, temveč se bo treba v še večji meri vključiti na inozemska tržišča. Poleg del, ki jih izvajamo skupno s SCT Ljubljana v Iraku, pričakujemo, da se bo pričelo tudi izvajanje stanovanjskih objektov v Alžiru. Komercialno obdelujemo tudi nekatera druga tržišča. Za izvajanje del v tujini v večjem obsegu pa se moramo tudi primerno pri-
praviti. Poleg ustrezne kadrovske zasedbe sektorja za izvajanje del v tujini, bo potrebno mnogo več napraviti na področju usposabljanja strokovnega kadra za opravljanje del na gradbiščih v tujini. Razen tega pa bo treba s primerno izvedbo informiranja in organizacije del doseči večjo pripravljenost naših strokovnjakov za opravljanje del v tujini. Vsi se moramo zavedati, da to ni samo kratkoročna potreba, temveč dolgoročna usmeritev tudi za Ingrad.
Na tem področju bo potrebno doseči določen napredek pri nagrajevanju delavcev, ki delajo v tujini. Sedanji sistem se je pokazal dolgoročno kot neprimeren, zato ga bomo uskladili z intencijami pripravljenega družbenega dogovora.
Konkurenčnemu boju na domačem tržišču bomo kos le v primeru, če bomo odpravili marsikatero slabost, ki se je pretekla leta vrinila v naše poslovanje in delo.
Prerazporeditev delov-
nega časa se je že v letu 1982 pokazala kot uspešna, zato bo treba na tem področju doseči večjo enotnost med posameznimi temeljnimi organizacijami. Prilagoditi pa se bomo morali tudi razmeram v širšem gospodarskem prostoru.
Delovna disciplina ni stvar, ki bi jo lahko prešli. Občutno bo potrebno zmanjšati izostanke od dela, ki presegajo vse realne okvire. Na samem delovnem mestu bo nujna večja zagnananost za delo, pri večji navezanosti nagrajevanja na dosežene rezultate pri delu.
Zato je naslednja pomembna naloga nadaljnje izpopolnjevanje nagrajevanja, kjer je potrebno doseči večjo soodvisnost osebnih dohodkov od količinskega doseganja planiranih ciljev pa tudi od dobrega gospodarjenja.
Že letos smo si v akcijski program napisali marsikatero kratkoročno in dolgoročno nalogo. Mnoge izmed njih ostanejo še naprej aktualne, zato bi omenil le nekatere pomemb-
nejše.
Nedvomno sodi sem nadaljnje razvijanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Na področju samoupravljanja bo potrebno dati še večjo možnost vsakemu, ki bo pripravljen aktivno sodelovati in prispevati k boljšemu gospodarjenju ter razvoju svoje temeljne organizacije.
Sedanja razvitost dohodkovnih odnosov, zlasti pri skupnem nastopu več TOZD, je še nezadostna. Zlasti na večjih gradbiščih bo potrebno bolj uvajati poslovanje po principih skupnega prihodka in dohodka. Tako se bomo lahko izognili tudi marsikateri težavi, ki jo povzroči neenak položaj posamezne temeljne organizacije.
Mislim, da bo še večje osebno angažiranje vsakega delavca pri delu, samoupravnih odločitvah in
družbenopolitičnem delu v letu 1983, porok za to, da bomo krizno obdobje, v katerega prihajamo, lažje in uspešnejše prešli. S skupnimi napori bomo lažje razreševali zahtevne naloge in probleme, ki so pred nami. Z dobrim in zavestnim delom pa včasih tudi z odrekanjem, bomo največ prispevali k ozdravitvi našega gospodarstva. V letu 1983 naj bo zato naš osnovni moto dobro gospodarjenje.
Vsem članom delovnega kolektiva Ingrad, njihovim svojcem, kakor tudi vsem poslovnim prijateljem želim mnogo sreče, uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1983.
PRIZNANJE POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
Pokrajinski muzej v Celju je bil ustanovljen leta 1882 in je letos praznoval 100 letnico. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanja delovnim organizacijam za dolgoletno sodelovanje. Med dobitniki grafičnih priznanj je bil tudi GIP Ingrad Celje.
ZAHVALA SCT
Ob svojem 35-letnem jubileju izraža delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Slovenija ceste — Tehnika GIP Ingradu Celje zahvalo za dolgoletno plodno poslovno sodelovanje z najboljšimi željami za v prihodnje.
V. Šuster
Gostišče »Šmarski hram« zgrajeno. Izvajalec del TOZD »■Gradbeništvo«' Rog. Slatina.
IZ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Sklepi izredne seje Delavskega sveta
Izredno zasedanje delavskega sveta, dne 10. decembra, je bilo v glavnem namenjeno problematiki dela v Iraku in izobraževanju, obravnavan pa je bil tudi predlog prerazporeditve delovnega časa v letu 1983 in predlog za poračun osebnih dohodkov.
O obisku, ki so ga opravili naši predstavniki v Iraku, je poročal glavni direktor Janko Golob, dipl. oec. Namen obiska so bili dogovori za nadaljnje delo v Iraku in pa seveda obisk naših delavcev na gradbišču. V tem času pa je prišla tudi zahteva po uskladitvi osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v inozemstvu, glede na devalvacijo dinarja. Zato je bila prvenstvena naloga naših obiskovalcev v Iraku organizirati zbore delavcev, na katerih bi sprejemali predlog uskladitve. Predlagana uskladitev je sprožila med delavci veliko nezadovoljstvo, s tem v zvezi pa tudi težave pri sprejemanju predloga. Zaradi tega je bilo potrebno z delavci voditi več razgovorov. V teh razgovorih so delavci, zaposleni v Iraku, izrazili nezadovoljstvo, oziroma očitke, da se doma premalo zanimamo za njihovo počutje, skratka, da jim posvečamo premalo skrbi. Glede na te očitke in zaradi vzpostavitve boljše povezave z delavci, ki delajo v tujini, je delavski svet sprejel sklep, da naj bodo obiski teh delavcev s strani predstavnikov naše delovne organizacije pogostejši. Zadolžil je glavnega direktorja, da vodi skrb o
tem, kdaj in kdo naj v bodoče občasno obišče naše delavce v tujini in predlaga odboru za gospodarjenje, ki ta potovanja odobrava.
Glavni direktor je še poročal, da so pogoji bivanja delavcev v Iraku dokaj dobro urejeni, kar se tiče prehrane in stanovanja, dobri so tudi pogoji za športno rekreacijo v prostem času, kot pa je že rečeno, pogrešajo ti delavci direktne stike z odgovornimi delavci iz tuzemstva.
Delavskemu svetu je bilo podano tudi poročilo o poteku sprejemanja predloga uskladitve osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v tujini, ki je bilo izvedeno na zborih delavcev v naših TOZD in DSSS.
Iz rezultatov glasovanja je bilo razvidno, da so delavci vseh TOZD in DSSS sprejeli ta predlog s potrebno večino.
V zvezi z izobraževanjem je delavski svet
—	sprejel informacijo o število učencev, ki so v letu 1981/82 zaključili učno dobo v Ingradu (teh je bilo 122) in o poteku proizvodnega dela po usmerjenem izobraževanju. To delo je opravilo 94 učencev, od tega naših štipendistov 48 in 46 drugih, počitniško prakso je opravilo skupaj 116 učencev, oziroma študentov;
—	sprejel je nove višine štipendij za učence;
—	sprejel je sklep o razpisu štipendij za učence pa tudi za srednje in višje šole;
—	potrdil je predlog komisije za izobraževanje o plačilu šolnine za študij ob delu;
—	sprejel informacijo o poteku tečaja tujega jezika.
Delavski svet je sprejel
Spremenjeni pogoji gospodarjenja terjajo od vseh nosilcev planiranja uskladitev planskih dokumentov za obdobje 1981 — 1985, z zoženimi materialnimi možnostmi. V tej zvezi je potrebno pojasniti, da v GIP Ingradu pred združitvijo z GP Megradom iz Ljubljane, srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985 ni bil sprejet na ravni delovne organizacije prav zaradi pričakovane združitve s tem delovnim kolektivom. Po združitvi pa so se začele aktivnosti z dopolnjevanjem osnutkov srednjeročnih planov po temeljnih organizacijah, z upoštevanjem statusnih in drugih sprememb. Stabilizacijski ukrepi, ki imajo direkten učinek na gradbeno dejavnost (zmanjšanje naložb), pa so v bilančna razmerja vnesli nove prvine. Ob upoštevanju kriznega stanja v svetu in doma, je mogoče z gotovostjo predpostaviti, da bo dinamika razvoja v naslednjih letih v DO GIP Ingrad Celje počasnejša od zastavljenih ciljev v temeljih planov v
predlog prerazporeditve delovnega časa za leto 1983. (Več o tem v Pravni posvetovalnici.)
V skladu z letnim planom obračuna osebnih dohodkov delavski svet predlaga, da delavski sveti TOZD odobrijo na osnov poračuna letne vsote dejansko izplačanih in planiranih osebnih dohodkov izplačilo razlike v višini 40 delovnih ur, pomnoženo z
GIP Ingrad Celje za srednjeročno obdobje 1981 — 1985, katere smo sprejeli 19. 3. 1980.
Glede na obseg izračunov, ki jih srednjeročni plani morajo vsebovati, bodo v nadaljevanju podane tri najpomembnejše tabele: 1. proizvodni program gradbene operative, 2. plan pridobivanja in razporeja-
neto obračunsko osnovo zaposlenega v sorazmerju z meseci zaposlitve v GIP »Ingrad« v letu 1982 (porazdeljeno na dvanajstine). Tako izračunan znesek se prišteje k obračunanemu osebnemu dohodku po dejansko opravljenih urah za mesec december in se izplača ob izplačilu decembrskih osebnih dohodkov v mesecu januarju 1983.
Ivica Bezlaj
nja dohodka na ravni delovne organizacije in 3. plan zaposlovanja.
Kot podlaga za izračun podatkov je služil zaključni račun za leto 1981, za leto 1982 letni plan, za leto 1983, 1984 in 1985 pa smo ocenili nadaljnji razvoj s pomočjo strokovnjakov iz temeljnih organizacij.
PROIZVODNI PROGRAM GRADBENE OPERATIVE (v 000 din)
	1981	1982	1983	1989	1985
GOSPODARSKI OBJEKTI m2 din	73 - 918 1379.980	55.956 1188.872	58.385 1250.230	68.995 1957.915	78.870 1699.567
STANOVANJSKI OBJEKTI m2 din	95.627 939.359	43.896 1027.330	A3.009 1008.200	95-358 1069.790	46.786 1100.900
NEGOSPODARSKI OBJEKTI m2 din	37.828 892.399	39.796 961.898	31.309 867.870	32.590 900.895	36.650 1007.133
NIZKE GRADNJE m2 din	3.171 106.766	2.200 78.800	2,250 80.700	2.700 96.900	3.000 107.400
CELOTNI PRIHODEK	3307.999	3257.000 3207.000		3520.000	3910.000
PLAN PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DOHODKA (v 000 din)
SREDNJEROČNI PLAN ZA OBDOBJE 1981 — 1985 (II. tlel)
V spremenjenih pogojih gospodarjenja
DELO DELEGACIJ V NASI TOZD
V današnjem prispevku govori o delu in problematiki dela delegacij TOZD GO Laško vodja delegacije za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, Ivanka Harinski.
Ko ocenjujemo delovanje delegatskega sistema v naši temeljni organizaciji, moramo že na začetku ugotoviti, da so se razmere dela izboljšale.
Ne vemo, če je temu vzrok zaostritev družbenoekonomskih razmer v naši družbi. Menim, da je potrebno poudariti dejstvo,
da se že nekaj časa srečujemo z več kot 80i% sklepčnostjo naših delegatov na sejah, kjer obravnavamo gradiva pred sejo skupščine. Če smo se v preteklem letu pri obravnavah delegatskih gradiv še ukvarjali z mislijo, kako zastaviti delegatsko vprašanje, se sedaj ti problemi ne pojavljajo več. Delegati prihajajo z določenimi stališči, že sprejetimi v samoupravnih delovnih skupinah na gradbiščih, zato jih na seji delegacije samo še uskladimo.
Danes je ekonomska situacija takšna, da ne dovoljuje, da bi financiranje posameznih del v SIS samo spremljali, naš delegat je spoznal, da mora biti (nadaljevanje na 3. strani)
	v 1981	1982	1983	1989	a	INDEKS 1985 85:81	
CELOTNI PRIHODEK	5.037.910	9.839.159	9.891.690	5.295.910	5.832.600	116
Amortizacija po predpisanih stopnjah	77.921	116.300	130.870	137.690	199.600	187
Porabljena sredstva	3.799.207	3.591.505	3.551.930	3.928.950	9.902.620	116
DOHODEK	1.293.703	1.292.690	1.289.710	1.366.960	1.929.980	115
Skupna poraba	121.382	138.351	190.007	192.165	199.855	119
Splošna poraba	6.368	9.280	10.695	11.935	13.905	210
Delovna skupnost	130.979	199.255	199.751	196.950	199.895	115
Amortizacija nad predp.stopnjo	38.281	11.900				
Obresti	69.778	55.210	71.860	78.210	85.910	123
Del dohodka za druge namene In plač.	58.738	75.168	71.791	80.870	87.100	148
Izločanja Iz dohodka - skupaj	925.021	933.869	939.059	960.130	981.165	113
CISTI DOHODEK	818.682	858.785	850.656	906.830	998.815	116
s prispevki	620.586	701.755	708.200	720.620	790.990	119
OSEBNI DOHODKI	- čisti OD	998.360	506.991	511.982	520.389	535.070	119
- prispevki iz OD	172.226	199.769	196.718	200.231	205.920	119
—* . , .	.	- za razne potreb. Sklad skupne porabe	r - za stan.potrebe	33.795 36.556	21.882 96.918	23.665 25.071	26.510 96.231	31.520 97.551	93 130
Poslovni sklad In zboljšanje os.dela	99.858	59.286	95.901	82.601	96.131	96
Rezervni sklad	27.937	29-444	29.057	30.868	32.623	117
OPOMBA: Rast dohodka ni v sorazmerju z rastjo osebnih dohodkov. Vzrok temu so statusne spremembe v letu 1981 pr! TOZD GO Ljubljana, TOZD Mobilia, TOZD Prevozi In DSSS
PLAN ZAPOSLOVANJA
Število zaposlenih od tega:
v neposredni proizvodnji v režiji
Iz tabele — plan zaposlovanja je razvidno, da je stabilizacijska usmeritev prisotna tudi na tem področju. Počasnejša dinamika proizvodnje in družbena usmeritev pri razpore-
1981 1982 1983 1984 1985 Ind. 3406 3377 3403 3447 3531 104
2541 2511 2547 2606 2704 106 865	866	856	841	827	96
janju dohodka, vplivajo na zmanjšano zaposlovanje režijskega kadra ob istočasnem povečanju števila zaposlenih v neposredni proizvodnji.
To so le kratki izvlečki
iz srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 v DO GIP Ingrad, ki smo jih objavili v prejšnji in v tej številki Glasila. Vendar moram ob koncu pojasnti, da srednjeročni plan na ravni delovne organizacije še ni sprejet, zaradi manjkajočega investicijskega programa. Ta pa je v fazi usklajevanja.
Olga Logar
Žal obljube, ki smo jo dali v prejšnji številki Glasila, da bomo ostale jubilante s .'SO-letno zvestobo kolektivu, predstavili v tej številki, saj smo računali, da se bomo lahko z vsemi temi pogovorili na slavnosti, nismo uspeli uresničiti.
Ne glede na to, da se čas tega lepega trenutka odmika, ne zapiramo vrat, marveč vas vabimo, da se sami zglasite v našem uredništvu, prinesete s seboj sliko ali kar sami napišete nekaj najbolj pomembnih vtisov iz dela in življenja v tej sredini.
FRANJO DREGARIC, strojnik, TOZD Mehanizacija
Kot voznik bagra sem delal na mnogih naših gradbiščih. Daljši čas tudi pri gradnji mostu Bori. S kolektivom in tudi ožjimi sodelavci sem se vedno dobro razumel, kjerkoli sem delal.
Zakaj izkazuje naša temeljna organizacija letos slabše rezultate kot prejšnja leta, bi težko sodil, vsekakor pa mislim, da ti niso posledica slabšega dela, ker lahko rečem, da so ljudje v našem tozdu prizadevni.
IVAN RATEJ, stavbni ključavničar, TOZD Proizvodni obrati
18 let sem delal kot kvalificiran zidar, nato pa sem po poškodbi roke opravil rehabilitacijo v poklic stavbnega ključavničarja. Ker nisem imel delovne nesreče, sem imel takrat ob rehabilitaciji precejšnje finančne probleme in nato pri ponovni vključitvi v delovni kolektiv. Tudi jubilejno priznanje za 20 letno delo tedaj nisem prejel.
PETER KLANJŠEK, pom. skladiščnik, TOZD GO Šentjur
Že dolga leta sem pomožni skladiščnik na gradbiščih v Štorah. Moj delovni jubilej mi veliko pomeni, pa tudi način, kako delovna organizacija organizira podelitev jubilejnih nagrad in priznanj. Tako se vsaj enkrat na leto srečaš s sodelavci z drugih gradbišč, kakšno izmenjaš in se počutiš ponosnega, da si član te velike družine.
JOŽE OBERŽAN, vodja strojnega servisa, TOZD Mehanizacija
V vsem tem času sem doživel veliko sprememb. Začeli smo takorekoč iz nič, toda v nas je tlela velika želja po ustvarjalnosti. Nismo poznali prostih sobot in mnogokrat tudi ne nedelj. Z udarniškim delom smo zgradili veliko objektov družbenega pomena v DO. Najlepša leta in najboljše moči simo žrtvovali za podjetje. Tudi življenjski in delovni pogoji so bili zelo težki, saj nismo poznali zaščite pri delu in ne toplih obrokov.
Za Dan republike
Tradicionalno srečanje
Podelitev jubilejnih nagrad za zvestobo kolektivu
V sredo, 24. novembra 1982, je bila v avli hale Golovec proslava, posvečena praznovanju Dneva republike in jubilantom za njihovo dolgoletno delo v GIF Ingradu.
»Današnje srečanje je namenjeno vam dragi sodelavci ob vaših delovnih jubilejih pri Ingradu,« je v uvodnih besedah pozdravil zbrane jubilante in goste predsednik delavskega sveta delovne organizacije, Ivan Rebernjak in nato nadaljeval, da že tradicionalno praznovanje delovnih jubilejev vsako leto, letos sovpada s časom, ko v celotni naši družbi izvajamo izredne ukrepe za premagovanje nakopičenih ekonomskih problemov.
Prilagajanje tem razmeram postavlja pred nas vse v Ingradu ne lahke naloge, ki se kažejo tudi v tem, da bomo morali v bodoče učinkovitejše delati in bolj gospodarno proizvajati, združevati vse potenciale v TOZD in v DO s ciljem večjega doseganja družbenega proizvoda, bolj uveljavljati združevanje dela in sredstev, ki ju zahteva že sam tehnološki razvoj in nova tehnologija. Dvigniti moramo našo produktivnost dela in zmanjšati stroške proizvodnje ter sprejeti in realizirati takšne akcijske programe ukrepov, ki bodo kljub investicijskim omejitvam zagotavljali ob manjši proizvodnji pozitivne rezultate.
Ob primerni organiziranosti, ki vključuje tudi nekatere trajnejše organizacijske rešitve, moramo razviti večji prodor na tuja tržišča in intenzivnejše razvijati raziskavo domačega trga. Nato je govoril še o devetmesečnih rezultatih poslovanja, o dohodkovnih odnosih in o odgovornejši solidarnosti.
»Prepričan sem, da delite z mano zaupanje v našo prihodnost ter da bomo sposobni skupaj opraviti zastavljene naloge. Prijetno mi je, da se vam ob iz-
ročanju skromnih nagrad za vaše jubileje, zahvalim za vaš velik doprinos, po katerem naj se zgledujejo prihajajoči mlajši kadri,« je zaključil predsednik delavskega sveta.
Zaradi službene odsotnosti glavnega direktorja, je v imenu delovne organizacije jubilantom čestital za njihov delež pri razvoju in krepitvi Ingrada, direktor tehničnega sektorja inž. Leon Crepinšek, ki je v kratkem opisal trenutni In-gradov položaj in podprl uvodoma nakazana prizadevanja nas vseh v prihodnjem obdobju.
V imenu Občinske skupščine Celje in družbenopolitičnih organizacij je jubilantom za njihov jubilej in ob Dnevu republike če-
stital podpredsednik Izvršnega sveta, inž. Rasti Žnuderl.
Ob tej priložnosti so bili objavljeni tudi rezultati športnih tekmovanj, ki so bile organizirane ob Dnevu republike in podeljena priznanja najboljšim ekipam.
Celotni kulturni program so izvajale Ingradove kulturne skupine in pevski zbor Osnovne šole Frana Roša z uvodno Internacionalo in dvemi pesmimi.
Tudi organizacija pogostitve, oziroma slavnostnega kosila, ki je bila v rokah prizadevnih delavcev našega obrata družbene prehrane, je dokazala, da se da tudi v skromnejših razmerah, predvsem pa z manj sredstvi, veliko narediti.
Po uradnem delu prireditve in kosilu, so jubilanti še zaplesali, pokramljali in veselo vzdušje ob vižah našega ansambla je še dolgo prevevalo dvorano.
-mj
DELO DELEGACIJ
kreator vseh dejavnosti.
Tako kot je bilo potrebno drugačno obnašanje slehernega našega delegata, zahtevamo tudi drugačno obnašanje vseh strokovnih -služb v SIS. Od njih zahtevamo, da nam podajo obrazložitev na naša vprašanja že pred skupščino, da lahko nato zavzamemo stališče.
Pri tem moram ugotoviti, da nam svojo strokovno pomoč ne nudijo vedno najrajši. Ne glede na to, da sem vodja ene od delegacij, moram poudariti, da je naš skupni interes, najti optimalne rešitve, ki bodo najbolj sprejemljive za delegate in za strokovne službe SIS.
Zavedamo se, da so želje in potrebe različne in da jih strokovne službe usklajujejo, vendar kljub temu
z njimi, vsaj v naši temeljni organizaciji, ne moremo biti zadovoljni.
Tudi glede gradiva se pojavlja vrsta problemov. Že vsa leta opažamo, da je preobširno in pa preveč strokovno napisano, pa tudi izvodov je premalo. Res je, da dobimo gradiva približno 14 dni pred sejo skupščine, a kaj, ko skoraj ne uspeš vsega predelati.
Tudi sklici sej pred skupščino, kjer naj bi gradivo proučili in delegirali delegata, so problematični.
Predvsem zato, ker prihajajo delegati iz različno oddaljenih gradbišč. Mislim, da so naši delegati premalo poučeni o delegatskem sistemu, kar pa je tudi vzrok, da se ne upajo postavljati vprašanj na sejah skupščine. Kljub vsemu, da smo lahko zado-
voljni, da ,so se v delo delegacij precej aktivno vključili tudi naši mlajši delavci.
Bolj kot to, kaj in koliko je storjenega v naših delegacijah, pa me kot vodjo delegacije skrbi dejstvo, da so nas na spremembe v teh odnosih morale prisiliti ekonomske razmere, ne pa naša zavest.
Prepričana sem, da bi bil najbrž kakšen problem manjši, če bi ga reševali prej, preden so se zaostrile ekonomske razmere.
Mislim, da bomo morali z vsemi našimi sodelavci več delati, da bodo spoznali pomembnost tega področja. Če bomo tudi tu soglasni, potem sem prepričana, da smo delegati izpolnili zaupanje, ki so nam ga izkazali naši sodelavci ob izvolitvi.
Varnost,
Ob koncu leta se oziramo nazaj, delamo obračune za prehojeno kratko pot in sklepamo načrte za naslednje leto, ki naj bo bolj SREČNO, ZDRAVO. Cc prav pomislim, dejansko ni večje sreče kot zdravje in gotovo je resnična prastara trditev, da je zdravje človekovo največje bogastvo. Zakaj, se sprašujem, na to bogastvo bolje ne pazimo? Smrtne, težke in veliko ostalih nesreč v tem letu potrjujejo moje vprašanje. Koliko solza, bolečin in gorja bi bilo prihranjenih, če bi...
Ste že kdaj prišli do spoznanja, da vaš odnos lahko in tudi dejansko odloča, ali boste varni in zdravi, ali v nevarnosti in poškodovani.
Nekateri ljudje mislijo, da lahko varnostne predpise ignorirajo kadarkoli jim ni udobno, da bi se po njih ravnali. Morda poskušajo dokazati, da se predpisi njih ne tičejo, ker so oni pač hitrejši, pametnejši od drugih. Vendar so resnični zmagovalci ljudje, ki se izogibajo še tako majhnega tveganja.
Življenje ni kolo sreče!
Ob nesrečah tudi pogosto slišimo:
O tem je možno pisati ali govoriti veliko, kajti na splošno so mnenja delavcev zelo različna. Prisotno je tako zadovoljstvo kot stalno godrnjanje, češ, malice so v Ingradu neustrezne. Eni bi radi celo kosilo, drugi lažji obrok, dieto, možnost izbire med dvema vrstama obroka, bon.. Najlažji odgovor vsem bi bil, da je to nemogoče, toda vedno, kadar pristopamo k organizaciji ali spremembam v prehrani med delom, moramo vedeti, da ni namen zadostiti tisočem željam, ampak osnovni funkciji obroka med delom — delavcu nadomestiti porabljeno energijo v času dela. Ta poraba je različna pri različnih opravilih, ker pa je narava dela v gradbeništvu teren, delo na prostem.... je velikokrat težko slediti vsem potrebam delavcev.
Organizacija prehrane v Ingradu
Topli ali hladni obrok lahko pripravljamo v lastnih obratih družbene prehrane v Celju (1500 malic), na Gomilskem (100 malic), Rog. Slatini (200 malic) in Ljubljani (240 malic). Iz celjskega obrata se malice dostavljajo tudi v bližnje tozde celjske regije, organiziramo pa jo tudi v gostinskih obratih, kadar je dostava zaradi razdalje nesmotrna. Zmogljivosti naših obratov na eni strani niso izkoriščene (87%), na drugi strani pa za nekatere ugotavljamo neustreznost kuhinj (zastarela oprema, premajhne zmogljivosti gle-
zdravje,
—	Se pač zgodi! Zadel me je zakon verjetnosti.
—	Zdaj sem jaz na vrsti!
—	Počasi se človek navadi.
—	Nesreče se pač dogajajo.
—	Ne pravite mi, kaj moram storiti!
—	Tako že delam vrsto let, pa se mi ni še nič pripetilo.
Iz teh rekov veje vdanost v usodo in nagnjenje k odporu do varnosti, namesto, da bi prevladovala aktivna udeležba do lastne varnosti in varnosti drugih, z upoštevanjem ustreznih predpisov, zakonov in navodil...
Takim in podobnim je potrebno tudi z ekonomsko stranjo posledic nevarnega vedenja in ravnanja, dokazovati, zakaj je potrebno upoštevati in ravnati se po zakonih varnosti. (Ce že ne spregledajo končnih posledic takega ravnanja
—	nesreče in vseh ostalih posledic, ki iz nje izvirajo).
Poglejmo si samo enostavno delo na višini, za katerega moramo postaviti oder. Ce ta oder ni varno urejen, bodo morali delavci ob delu, ki ga opravljajo, še stalno paziti na svojo
de na potrebe — primer Ljubljane in Rog. Slatine). Neizkoriščenost zmogljivosti pogojuje neekonomičnost obratov (stalne zgube).
Način prehrane med delom
Star rek »zajtrkuj kot cesar, kosi kot kralj, večerjaj kot berač« vsaj v načinu naše prehrane ne drži. Pričetek dela v zimskem času ob 7. uri nudi možnost izdatnejšega zajtrka doma ali v obratu družbene prehrane, vendar podatek kaže, ;da v obratu v Celju zajtrkuje le 50 delavcev od možnih 400, za vse ostale zaposlene pa še ne razpolagamo s podatki. Prav pri zajtrku je razlog, da delavci niso povsem zadovoljni z malico, ker so ob malici njihove potrebe večje. Mnogim bi naj malica nadomestila celo kosilo. Tako malica izgublja svoj osnovni namen, nadomestiti porabljeno energijo med delom in preizdaten obrok povzroča zaspanost, s tem pa tudi zmanjšano delovno storilnost ter prav gotovo povečano možnost delovnih nezgod.
Toplega in hladnega obroka med delom se poslužuje več delavcev gradbene operative (83%) in le 50% iz negradbenih TOZD in DSSS. Število vrednostnih bonov se giblje v gradbenih TOZD od 2 — 26 % vseh zaposlenih (poprečje 17%), v negradbenih pa je odstotek bonov neprimerno večji (13% v Mo-bilii do 93% v Prevozih) ali povprečno 43% vseh za-
sreča
varnost, da se ne bi poškodovali.
Ob varno urejenem odru bodo lahko delo opravili hitreje in bolj kvalitetno ter brez nevarnosti za poškodbe.
Kvalitetno in hitreje opravljeno delo pa je tudi pozitivna ekonomska računi-ca. Pri slabo izdelanem odru in nesreči kot posledici tega pa prihaja do negativnega ekonomskega u-činka (zdravljenje, odškodnina itd.)
Takšna prepričevanja za in proti varstvu pri delu v samoupravni socialistični družbi mora zasenčiti vsesplošna humana skrb za delovnega človeka, za njegovo delovno in bivalno okolje.
V prihodnjem letu nas čakajo težke naloge, tudi na področju varstva pri delu, ki ga ne smemo jemati kot nekaj zunaj dela in delovnega procesa, temveč kot njegov sestavni del. Uspeli bomo in moramo le z izpolnjevanjem zakonskih zahtev varstva pri delu na vseh nivojih in področjih dela.
Želimo in ustvarimo si SREČNO in ZDRAVO leto 1983 — brez nesreč!
Hubert Golner
posleniih v negradbenih TOZD. Poleg Prevozov izstopajo še Mehanizacija (53%), Lesni obrati (42%), Proizvodni obrati (45%o) in DSSS (42%). Ce za bonom tiči bolezen oz. potrebna dietna prehrana, potem je zaskrbljujoče zdravstveno stanje zaposlenih. Vzrok je seveda iskati tudi v naravi dela v gradbeništvu (na pr. šoferji), toda to ne velja za DSSS in IGM). V DSSS se na pr. le 25% delavcev poslužuje toplega obroka, 3% hladnega, 42°/00 ima bone in kar 30% (109 delavcev nima nikakršnega obroka in tudi ne bona. Podatek vendarle potrjuje že prej ugotovljeno, da bi naj delavci med delom po-užili obrok, s katerim bi nadomestili porabljeno energijo med delom. Kar tretjina delavcev DSSS se je odrekla obroku in regresu, ker jim je najbrž sedanja malica preizdatna zaradi njihove narave dela.
Za v bodoče bo torej nujno preveriti tako upravičenost bonov kot organizacijo naše prehrane med delom. Nujno bo popestriti jedilnik in proučiti možnost za pripravo vsaj varovalne diete oz. lažje malice. Ne gre za to, da naše kuhinje zadostijo okusom tisočih, ampak pripravijo ustrezni obrok glede na potrebe zaposlenih. Dosledno tudi tem težnjam ne bomo mogli slediti, ker bo tudi v bodoče nujno organizirati prehrano v gostinskih obratih za oddaljena gradbišča. V akcijo bomo morali pritegniti tudi zdravnika, ki ugotavlja po-
večano potrebo po dietni prehrani. Pri vsem tem pa ne smemo zanemariti tudi potrebnih sredstev, ki so predpogoj za dobro organizacijo prehrane. Vseh sigurno ne bomo mogli za-
obljubila sem vam nekaj vrstic o deželi iraški, ki je postala začasna domovina tudi velikemu številu Ingradovim delavcem. Zdaj obljubo izpolnjujem.
Irak je v svetu znan kot dežela nafte in ena izmed arabskih dežel, ki ji rodo-vitita zemljo kar dve reki, Evfrat in Tigris.
Ime dežele izvira iz nekdanje besede »IRK«, ki je pomenila »rodoviten«, danes pa ta beseda pomeni »korenina«. Vsekakor pa sta oba izraza tesno povezana s poljedelstvom, ki je tu že od davnine glavna dejavnost. Irak ima dobro razvite namakalne naprave, rodovitnost pa mu dajeta še obe reki.
Z razvito mehanizacijo tako le še povečujejo pridelek riža, bombaža, sadja in tobaka. V Iraku pridelujejo kar preko sto vrst datljev, več vrst pomaranč, limon, breskev, marelic, sliv in grozdja. Veliko pridelujejo tudi dinj, lubenic, maka, sončnic in kikirikija. Vse to jim omogoča podnebje, saj je v glavnem sredozemsko. Poleti je zelo vroče in suho, pozimi pa hladno in deževno. Dežela je na severu gorata, srednji in južni del pa sta ravninska. Naj večji del predstavljata seveda ravnini ob Evfratu in Tigrisu, kjer živi preko 75% vsega prebivalstva. Reki izvirata v Turčiji jn ločeno tečeta vse do Kurne na jugu Iraka, kjer se zlijeta v reko Sat el Arab. Na obeh straneh rek so razpredeni kanali in umetna jezera. Tako se je tu še vedno ohranilo »večno sveto drevo« — palma, ki je eno najstarejših dreves. Tu raste okoli 40% vseh palm na svetu. Zato tudi Iraška vlada in ljudstvo zelo skrbita za ohranitev ter stalno večanje palmovih nasadov. Seveda pa posebno skrb posvečajo palmi tudi v bližini Basre, pod katero se je po legendi pregrešil Adam. Na žalost ta čudoviti palmov park danes zaradi vojne sameva.
Palme so kot Evfrat in Tigris za Iračane življen-skega pomena saj iz njih dobe skoraj vse kar rabijo za življenje. Liste uporabljajo za strehe hiš, listnate dele debel za utrjevanje gline kot armaturo, debla za nosilce, korenine kot vezne elemente. Iz mladega vejevja pripravljao solate, odebeljeni deli listov so dober kompot in konzervans. Sadeži so tako jed, olje, začimba. Po začimbah je tudi zelo znana iraška kuhinja. Na tem področju so naši novi »sodržavljani« resnični mojstri. Mi se s podobnimi umetninami ukvarjamo v prostem času,
gotoviti v TOZD, zato bo za boljšo prehrano med delom moral vsak nekaj več prispevati kot doslej.
Marija Gazvoda
vendar še nismo dovolj »korajžni« pri uporabi njihovih živil, saj so za nas Evropejce le pogojno užitna. Posnemamo pa Iračane tudi v pravilu: za vsako podrto palmo je treba nasaditi dve novi. Tako so naši domovi obdani s palmami in palmicami, ki so deležne posebne nege. Seveda njihovih listov ne jemo, sadežev še tudi ne, uživamo pa ob pogledu nanje.
Industrija je v glavnem vezana na črpanje nafte, posebno pa na kemično industrijo, industrijo cementa in opeke. V zadnjem času vse bolj razvijajo tudi nekatere veje lahke industrije.
V Iraku živi 13 milijonov prebivalcev, ki so različnih narodnosti kot mi Jugoslovani. V glavnem so Arabci, manj je Asircev, Kurdov, Turkmencev in Armencev. Največ je muslimanov, precej je tudi katoličanov, Židov, Jezidejcev in Subbov.
Verske norme in običaji so še posebej zakoreninjeni, še najbolj tisti, ki zadevajo ženske, ki so v večini primerov, zlasti mlade, še vedno prodajno blago, njihovo mesto pa za tem v kuhinji in pri otrokih. Tudi njena brezpogojna pokorščina možu, je navada, ki še velja. Njeno delo doma, v družini je trdo, zato ni naključje, če se žena postara že pri mladih letih. Veliko je tudi moških, ki si žene, zaradi visoke cene, ne morejo kupiti. In tako spet ni nič čudnega, če srečaš v mestih, skoraj na vsakem koraku, moški parček, ki se veselo drži za roke.
Arabci so znani tudi kot dobri trgovci. Ta posel je kot nalašč zanje. Dokaz za to so suhhi — trgi, v vsakem, še tako malem kraju. Na suhhu lahko kupiš vse: od živil do oblačil. Najlepše pa se je sprehajati med »zaspanimi« Arabci in jih opazovati. Včasih se ti zazdi , da je trgovcem vseeno, če bodo kaj prodali ali ne, saj moraš prav prositi, da ti kaj proda. Jasno pa je, da bo pri trgovanju vedno Arabec na dobičku. Ko se končno predrami, ne misli drugo kot to, kako bo svoje blago najbolje vnovčil.
Seveda pa ne smem ob razviti trgovski žilici pozabiti tudi na potovalno. Arabci so stalni popotniki že iz predavnine. Danes imajo zelo urejeno cestno omrežje, 11 štiripasovnic, ki pa vse vodijo v Bagdad. Po cestah neprestano drvijo novejši japonski avtomobili. Šoferji so neizkušeni (nadaljevanje na 5. strani)
Naša prehrana med delom
PISMO IZ IRAKA:
Selamu alejkum dragi sodelavci in sodelavke/
Srečno 1983
Vsakdanja, vsakoletna voščilnica letos prav gotovo ni ravno konvencionalna. Oblikovno že, vsebinsko pa njen smisel vedno bolj pridobiva na pomenu. Bolj kot kdajkoli prej.
Kajti, ob tej voščilnici ne moremo mimo zaostrenega gospodarskega položaja pri nas in nas v svetu. Političnega dogajanja predvsem v svetu, pa tudi pri nas. Ne moremo mimo položaja in dogajanj v letu 1982, ki ne vlivajo optimizma.
Način, kako bomo mladi v tem položaju strnili moči, smo sprejeli z resolucijo 11. kongresa ZSMS. Svoje obveznosti smo opredelili s sklepi letne konference ZSMS GIF »Ingrad« Celje. O vseh naših nalogah, potrebah in željah smo pisali redno v našem glasilu.
Da je pot k uresničitvi le teh pogojena tudi z na-daljnim razvojem socialističnih samoupravnih odnosov,
so potrdili vsi kongresi. Pri velika.
Politična šola
Tridnevnega seminarja, oziroma politične šole, ki jo je organizirala OK ZSMS Celje, so se udeležili tudi predstavniki naših OOZSMS. Ta šola je bila organizirana kot ena izmed oblik idejnopolitičnega usposabljanja mladih.
Največ govora in verjetno najinteresantnejša tema je bila za mlade slušatelje problem zaposlovanja in štipendijska politika. Razprava po predavanju je potekla tako s strani mladih v združenem delu kot mladih v sistemu vzgoje in izobraževanja. Zelo zanimivo predavanje je podal profesor Jože Zupančič o usmerjenem izobraževanju, katerega glavni namen je bil osvetliti proces in problem izobraževanja na področju srednjega šolstva.
V nadaljevanju politične šole je bilo dosti razpravljanja o razkoraku med mladinskimi organizacijami ter ZK in nekaterih nepravilnostih pri sprejemu mladih v članstvo ZK.
tem pa je vloga mladih zelo P. Ograjenšek
na Dobrni
Udeleženci šole smo z delom nadaljevali po skupinah. V skupinah smo obravnavali vprašanja metod političnega dela, samoupravne odnose v šolah, organiziranost in delovanje mladih v KS ter o mladih in zapopolnjevanju njihovega prostega časa.
Sami smo bili prisotni v skupini, kjer smo mladi v združenem delu razpravljali o metodah političnega dela, ki nam jih je orisal predsednik Konference mladih delavcev pri OK ZSMS Celje, Adi Lipnik.
Politično šolo smo zaključili s poročili delegatov celjske občine — med njimi je bil tudi naš Pavel Grab-ner — na XI. kongresu ZSMS v Novem mestu.
Po zaključku te šole in pri pisanju tega poročila smo si edini, da so takšne oblike usposabljanja mladih potrebne, vendar mislimo, da je število tem preobširno in je s tem porušena kakovost zbranosti udeležencev šole.
Blaž Lilija
Dan republike v mladinskem domn
Za 29. noveber smo imeli v domu več prireditev.
Posebej velja omeniti kulturni program, ki so ga pripravili učenci prvega letnika s tovarišem Lilij em in Jugom.
V nadaljevanju je Ana-tolij Goričan predstavil lik
Dušana Finžgarja, po katerem nosi naš dom ime.
Poleg tega smo izvedli tekmovanje v streljanju ter nastop humorista MAGIC Saturna (Koren Jože), ki nas je dodobra nasmejal.
Rajko Djudarič
Mladost v pesmi, besedi in spretnosti 1982
V počastitev dneva republike in v okviru prireditve »MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI« sta OO ZSMS TOZD Projektivni biro in OO ZSMS TOZD Proizvodni obrati 18. novembra 1982 organizirala tekmovanje v znanju na temo: SOCIALIZEM IN VOJNA«. Tako smo se tudi letos mladi iz Ingrada vključili v že tradicionalno tekmovanje, ki poteka v letošnjem letu v počastitev 90	— letnice
rojstva tovariša TITA in 40	— letnice ustanovitve
slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad in s ciljem, da se še nadalje razvijajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter da se krepi sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Je pa to tudi ena oblik idejnopolitičnega izobraževanja mladih.
Kljub obširnemu gradivu in zahtevnosti teme so ekipe pokazale, da so se zelo dobro pripravile, saj so se zmagovalne ekipe uveljavile šele z dodatnimi vprašanji.
Ekipa Mehanizacije, ki je zmagala, nas je zastopala tudi na občinskem tekmovanju.
Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip OOZSMS: GO Ljubljana, GO Celje, Mehanizacija, Projektivni
Program
KOMISIJE ZA IZOBRAŽEVANJE
Novoizvoljena komisija za izobraževanje pri koordinacijskem svetu ZSMS GIP »Ingrad« se je prvič sestala v mesecu novembru in sprejela program izobraževanja.
Prva izobraževalna tema v mesecu decembru z naslovom »Mladi po kongresu« bo zajela razgovor o nadaljnji usmeritvi delovanja mladih.
Sklep KS ZSMS o izvedbi interne politične šole bo realiziran predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta. Predlagane so naslednje teme:
—	SLO in DS ter vloga mladih (film),
—	proti jugoslov. emigracija na zahodu (film),
—	samoupravljanje v zaostrenih gospodarskih pogojih,
—	zunanjepolitični komentar.
Rajko Dudarič
biro, Proizvodni obrati, IGM Medlog in Delovna skupnost skupne službe.
V kulturnem programu pa je nastopila folklorna skupina Železničarsko —
(nadaljevanje s 4. strani)
SELAMU ALEJKUM...
in površni, saj se jim za pridobitev šoferskega izpita ni potrebno posebej truditi. Vozijo dobesedno »noro«. Desno pravilo in dajanje smerokazov sta zanje večinoma tuji. Neprestano uporabljajo le hupo, zavore in plin. Vse to pogosto pripelje do nesreč. Velikokrat so bili v njih udeleženi tudi naši ljudje. Vendar tu za tujce ni milost: kriv si pa naj bo si-
prosvetnega društva iz Celja, ki nam je	prikazala
plese naših narodov in narodnosti in pa	ansambel
tuacija takšna ali drugačna. »Ce te ne bi bilo, bi ne prišlo do nesreče,...«
Irak je tudi zelo bogat po svoji zgodovini, saj se je tu začela prva civilizacija. O tem pa kdaj drugič.
Vsem vam pošilja lepe pozdrave
Štefka G.
Opomba: Salam aleykum, orientalski, predvsem arabski pozdrav, ki pomeni: »mir vam bodi«, »mir z vami«.
INGRAD.
Pavel GRABNER
Ekipa TOZD Mehanizacija — 1. mesto
Ekipa TOZD GO Ljubljana — 2. mesto
Ekipa TOZD GO Celje — 3. mesto
Razvojna usmeritev GIF »Ingrad« Celje
Ker je med gradbeništvom in drugimi gospodarskimi panogami še vedno velik razkorak, je naša osnovna razvojna usmeritev prehod na bolj industrializirane delovne postopke povsod tam, kjer je to le možno — od grobe gradnje do finalizacije ter proizvodnje gradbenih materialov in elementov. Prve korake na tem področju smo že naredili, vidni so tudi že določeni uspehi. Največji napredek smo dosegli na področju serijske proizvodnje elementov armiranobetonskih konstrukcij in betonskih prefabrikatov na sploh. Tu lahko trdimo, da smo dosegli tako glede kvalitete kot na področju oblikovanja evropsko raven. Problemi so še na področju ekonomičnosti proizvodnje zaradi preveč razdrobljenega gradbenega trga, različnih neusklajenih zahtev investitorjev in nediscipline pri projektiranju, kar vse onemogoča večjo serijsko proizvodnjo in s tem večje ekonomske učinke. Vzrok tej neusklajenosti je tudi pomanjkanje ustrezne zakonodaje, predpisov in normativov, ki bi usklajevali interese številnih proizvajalcev ter interese proizvajalcev in investitorjev do take mere, da bi bilo mogoče tudi na gradbenem tržišču ponuditi serijski proizvod, ki bi bil glede kvalitete normiran in usklajen s proizvodi drugih proizvajalcev.
Za tako usklajenost proizvodov si prizadevamo v razvojnem programu našega podjetja. Izdelki vseh TOZD morajo biti usklajeni z enotnim merskim sistemom in uporabni večnamensko, ker je le tako možno zagotoviti ekonomične serije.
V okviru naše delovne organizacije so razvojne usmeritve naslednje:
—	industrializirana proizvodnja osnovnih gradbenih materialov (pe-skolomi, gramoznice);
—	serijska proizvodnja betonske galanterije, zidakov in cevi;
—	serijska proizvodnja armiranobetonskih konstrukcij za visokograd-nje (klasične in prednapete) ;
—	serijska proizvodnja armiranobetonskih prefabrikatov kot dopolnilo konstrukcijskim sistemom (fasadni elementi, stopnišča, dvigalni jaški, pregradni elementi ipd.);
—	serijska proizvodnja prefabriciranih lesenih konstrukcij v TOZD Lesni obrati;
—	serijska proizvodnja lahkih fasadnih membran in pregradnih elementov za vse vrste objektov;
—	serijska proizvodnja instalacijskih vezij za stanovanjsko gradnjo in
—	serijska proizvodnja tipiziranih kovinskih iz-
delkov za visokograd-nje.
Realizacija teh razvojnih smernic je odvisna v veliki meri tudi od pogojev na tržišču in celotne gospodarske politike na sploh. Prizadevanje za usklajeno proizvodnjo bi moralo zajeti vse proizvajalce ne le s področja gradbeništva, temveč tudi vse vzporedne panoge. S tem bi dosegli bistveno racionalizacijo proizvodnje ob oblikovno znatno bolj pestrih izvedbah kljub serijskim proizvodom. Danes pa ima vsak proizvajalec svoje mere in svoje detajle tako, da so kombinacije izdelkov različnih proizvajalcev onemogočene.
Zato si bomo v okviru naših dejavnosti prizadevali z interno standardizacijo in tipizacijo, v mejah naših zmogljivosti, doseči tako stopnjo enovitosti v serijskih proizvodih, da bomo lahko bolj racionalno gradili.
Če na kratko povzamemo so naše osnovne težnje pri razvojni usmeritvi naslednje:
1.	Industrializacija proizvodnje v najširšem možnem obsegu od pridobivanja osnovnih gradbenih materialov preko grobe gradnje do finalizacije.
2.	Merska, konstrukcijska in oblikovna usklajenost vseh prefabrikatov, da tako dosežemo racionalizacijo proizvodnje ob čim večjem številu različnih kombinacij zaradi raznolikosti zahtev tržišča in oblikovnih variacij. To nameravamo doseči z interno standardizacijo in tipizacijo za vse lastne serijske proizvode.
3.	V okviru DO doseči disciplinirano in racionalno projektiranje ob vsestranskem upoštevanju prihranka materiala in energije, tako v fazi gradnje objektov kot tudi v fazi koriščenja (dimenzioniranje in oblikovanje, poraba energije med gradnjo in v času uporabe objekta, stroški vzdrževanja, uporabna vrednost, trajnost prilagodljivosti ... ipd.)
S temi ukrepi želimo prispevati k splošnemu razvoju in stabilizaciji našega gospodarstva.
Elza Crepinšek, dipl. inž.
POSVETOVALNICA
PREDLOG PRERAZPOREDITVE DELOVNEGA ČASA ZA LETO 1983
V skladu s 66. členom Zakona o delovnih razmerjih je lahko delovni čas med letom neenakomerno razporejen, tako, da traja v določeni dobi več kot 42 ur na teden, v drugi dobi pa manj kot 42 ur na teden. V letnem poprečju pa delovni čas ne sme presegati 42 ur na teden.
Na podlagi zgoraj navedenih določb zakona, je delavski svet delovne organizacije, na svojem izrednem zasedanju dne 10. decembra letos, sprejel predlog o prerazporeditvi delovnega časa za leto 1983.
O predlogu bodo dokončno sklepali delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupne službe v mesecu decembru.
Po predlogu bi delali v januarju, februarju in decembru 8 urni delavnik in na delovno soboto 26. februarja. V ostalih mesecih pa bi bila v vseh TOZD, razen Projektivnega biroja, prva delovna sobota in podaljšan delavnik v sredo za 2 uri (8 -j- 2). V decembru bi delali le do 23. 12., ostale dni bi nadoknadili z urami po podaljšanih sredah.
Delavci TOZD Projektivni biro in Skupnih služb bi delali skozi vse leto ob sredah po 2 uri več in delovno soboto zaradi kritja letnega fonda ur.
Celotna delovna organizacija pa bi delala namesto ponedeljka 31. 10., ki je pred praznikom, 8. 10. in namesto ponedeljka 28. 11., ki je prav tako pred praznikom , v soboto 5. novembra.
Dopusti
Za vsak delovni dan je navedeno v koledarju koliko ur traja. Če je delavec ta dan na dopustu se plača toliko ur, kolikor ur se dela na ta dan po koledarju. Če je podaljšana sreda, ki traja delavnik 10 ur, se plača dopust 10 ur, če je delovna sobota se plača 8 ur. Dopust se še naprej določa bruto — neto (to pomeni, da se delovni dan šteje 7 ur, tudi sobote, ki pa se odbijajo).
Bolniški stalež
Prav tako delavec dobi na dan bolniškega staleža plačano toliko ur, kot da bi delal. To velja za obračun bolniške do 30 dni in nad 30 dni bolovanja.
Neopravičeni izostanki z dela
Vsak neopravičen izostanek z dela mora biti pose-
bej prikazan in za vsako tako kršitev delovne obveznosti mora biti podana prijava disciplinski komisiji, katera izreče primeren ukrep. Za neopravičen izostanek ( z ukrepom) se štejejo delavcu ure, katere pa ne dobi plačane.
Prazniki
Obračuna se toliko ur, kakor da bi bil delovni dan (8 ali 10 ur).
Delavci, ki delajo polovični delovni čas bodo morali ob podaljšanih sredah delati 5 ur in tudi na delovne sobote.
Prerazporeditev delovnega časa je za vse delavce obvezna. Vsak delavec
bo moral mesečno doseči kvoto ur. Iz te kvote so plačani vsi prispevki oziroma obveznosti, ki izhajajo iz pravice do dela.
Delavcem, ki med letom sklenejo delovno razmerje, prerazporejen delovni čas ne bo vedno omogočil 42 urni tednik.
Primanjkljaj pa ne bo tako velik, da bi vplival na obseg pravic iz dela (pokojninska doba). V takih primerih ni potrebno nadomestiti primanjkljaja ur.
Dosledno izvajanje prerazporejenega delovnega časa ne zahteva nobene nadomestitve letnega fonda ur.
Štefan Gruškovnjak
**************************************
ČESTITKA VOJAKA
Vsem zaposlenim v DO GIP Ingrad Celje želim v novem letu 1983 veliko de-
lovnih uspehov, zdravja in sreče v zasebnem življenju, vojak Miran Terglav, V. P. 6653/4,	22400
Ruma.
**************************************
Prišli - odšli
V	mesecu novembru je bilo na novo kadrovanih 23 delavcev, od tega sta se 2 vrnila iz JLA.
V	istem obdobju je odšlo 31 delacev, 5 v JLA.
UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko:
MURŠIČ Stanislav, rojen 18. 10. 1929, zidar na TOZD Žalec. Delo je združeval od 8. 9. 1954 do 9. 11. 1982. Stalno bivališče ima Kapla 50, Tabor.
MITROVIČ Mirko, rojen 10. 1. 1935, gradbeni delavec v Ljubljani. Delo je združeval do 20. 9. 82. Stalno bivališče ima Gornja Šnje^otina 3, Pribinič.
Starostno:
ČOH Matilda, rojena 10. 11. 1926, čistilka v Rogaški Slatini. Delo je združevala od 17. 8. 1970 do 6. 11. 1982. Stalno bivališče ima Zg. Negonje 9, Rog. Slatina.
Na novo življensko pot so stopili:
Muhič Enver in Klarič Pe-jo iz Celja,
Zenkovič Adil iz Medloga,
Podhraški Anica ter Ve-kuš Drago iz Skupnih služb.
Naraščaj v družini so dobili:
Šabič Djevad hči Amela iz Celja,
Zivkovič Slavko hči Slavica, Sambol Branko hči Mihaela, Frlič Milivoj sin Zdravko, Foštagič Hasib hči Nisreta, Dončič Rajko hči Petra, vsi iz Medloga.
Marija Pšaker
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta IVANA CIZEJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraženo sožalje. Še posebno pa se zahvaljujem ožjim sodelavcem za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ivan Cizej z družino
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje mame se zahvaljujem vsem delavcem skupnih služb in TOZD GO Lublja-na za sočustvovanje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem vsem, ki so pospremili drago mamo na zadnjo pot. V teh težkih dneh sem spoznala, da se prijateljstvo najbolj pokaže v nesreči in žalosti.
Hvaležna Joži Kos
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame ANE CAFUTA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Cafuta z družino
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta ANTONA MAJCNA se iskreno zahvaljujem vsem delavcem TOZD IGM Medlog, ki so na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sočustvovali z mano.
Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in se od njega poslovili ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Zinka, sin Branko, hči Simona
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
ŽIVAHNO OB KONCU LETA r— Živahno ne le na cestah in v trgovinah, ki so že zdaj ob vsakem trenutku polne, marveč živahno tudi v družbenopolitični dejavnosti. Človek ima nehote vtis kot da je treba še pred koncem leta imeti pomembna zasedanja in na njih sprejeti prav tako velike sklepe. Tako bodo v času od 23. do 29. decembra skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Celje, na katerih bodo med drugim sprejemali programe in finančne načrte za 1983. leto. Pri vsem tem je pomembna ugotovitev, da gre pri interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v prihodnjem letu, vzeto v celoti, ne pa za posamezne skupnosti, do znižanja prispevne stopnje.
SKUPNI OBČINSKI PROGRAM — Na zadnji programski konferenci občinske organizacije SZDL v Celju so med drugim sprejeli skupni program družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti. Največja pozornost je v tem aktu posvečena izvozu, prenovi celjskega gospodarstva, raziskovalnemu delu in inovacijam, pridelovanju hrane, preskrbi, zaposlovanju, kadrovski in štipendijski politiki, varstvu okolja, socialni varnosti, izobraževanju itd.
ZADNJA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V LETOŠNJEM LETU — V predlogu dnevnega reda za ločene seje zborov pa tudi rta skupno sejo z delegati občinske izobraževalne skupnosti 23. decembra, je bilo več izredno pomembnih vprašanj. To ne velja samo za poročilo o uresničevanju usmerjenega izobraževanja v občini, marveč tudi za program dela skupščine v prihodnjem letu, za poročilo o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne in ne nazadnje za uresničevanje družbenega dogovora o varstvu okolja v letu, ki ga zaključujemo.
Med petimi predlogi odlokov, je bil tudi predlog o svetu občine. Gre za nov organ, oziroma za organ, ki ga poznamo že v zveznem in republiških merilih in ki bo zdaj zaživel tudi v vseh občinah. Gre za politično posvetovalno telo v občini, katerega člani na sejah sveta ali posamično obravnavajo določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine in dajajo o njih mnenja in predloge.
BOGAT PROGRAM HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA — Celjsko Hortikulturno društvo, ki je letos praznovalo dvajseto obletnico obstoja, je tudi za prihodnje leto pripravilo bogat delovni program, ki zajema več zanimivih in strokovnih predavanj, demonstracije raznih opravil v vrtovih, sadovnjakih, pri brajdah in podobno, prav tako delo z mladino, še zlasti v akciji za urejevanje okolja in vrsto zanimivih izletov. Društvo, ki mu predseduje Jože Benčina, ima nekaj več kot tisoč članov in sodi med najbolj delavne ne samo na Celjskem, marveč tudi v širšem merilu.
Obujamo spomine NOB
BIL SEM SE OTROK
Naš Franc Klemen, rojen 1928. leta, je zaposlen v TOZD Projektivni biro od 1974. leta kot arh. tehnik.
Imel je komaj petnajst let in pol, ko ga je Hitler poklical v nemško vojsko. Bilo je v maju 1944. leta. Odšel je v partizane in prišel je na Dolenjsko. Sel je s kurirji po njihovih skrivnih poteh. Ko so pri Litiji morali čez Savo, so jih z zasedo presenetili Nemci. Bil je v kopalkah, ko je bredel Savo in za povodec vlekel konja, ki je nosil obleko, hrano, orožje in drugo. S konjem sta sicer srečno prišla na suha tla, toda, vse, kar je nosil konj na hrbtu, je ostalo v vodi. Imel pa je še eno smolo: konj mu je stopil na nogo in ga hudo poškodoval. Odnesli so ga v Šmartno pri Litiji, kjer se je zdravil in tudi okreval.
»Takoj |za tem sem odšel v Belo Krajino. Zopet sem zbolel. Zdaj sem dobil tifus. Zdravil sem se v partizanski bolnišnici, ki jo je vodil dr. Lunaček.
Pozneje sem odšel na okrevanje v Žužemberk. Ranjenci v bolnišnici pa so me prosili, da sem jim nosil knjige in druge reči, ki
Jože Hrašar
V avgustu letos je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni član kolektiva Jože Hrašar. Povsem upravičeno lahko rečemo dolgoletni član, kajti že v januarju 1946. leta je začel delati kot izučen tesar na Cmakovi žagi na Gomil-skern, ki je bila kot zarodek — osnova današnjega Ingrada. Se istega leta se je namreč to obrtno podjetje pripojilo k Okrajnemu gradbenemu podjetju v Celju, ki se je nato preimenovalo v Beton in kasneje v Ingrad.
Naš Jože je v letih od 1947 do 1949 dokončal de-lovodsko šolo in kot de-
so jih potrebovali,« se je spominjal.
Ko je že skoraj povsem ozdravel, je bil spet na poti. Nosil je nek tovor in z njim vred padel v grapo. Zlomil si je roko. Tako je bila njegova pot v partizanih dostikrat prepletena z raznimi nevšečnostmi, poškodbami itd.
»Tako sem tudi zaradi tega veliko trpel. Svoje so dale bolečine. Tudi izčrpanost. Sicer pa, bil sem še otrok.«
In znova oživijo spomini :
»Bil je božični večer 1944. leta,, ko sem odšel z ranjenci v Kordun. Peljali smo se z vozovi, tovornjaki in hodili peš. Ščitili so nas kandidati za Titovo gardo in tisti, ki so se odpravljali med letalce. Med temi fanti je bil tudi član našega kolektiva Stane Gaberšek.
Kot rečeno, sem bil še otrok in zato poln skritih želja. Namesto, da bi odšel z ranjenci, sem skočil s kamiona in jo mahnil za našimi zaščitniki preko Subotice v Zemun. Prehodil sem Posavino in Podravino, se ustavil v tedaj že osvobojeni Virovitici itd. Mladi letalci so me navdušili za sinje nebo in letenje. O, kako sem si želel postati pilot!
V Zemunu so me dodelili v štab rajonskega avio baziranja in to v propagandni oddelek. Sodeloval sem pri tehnični organizaciji tiska. Med drugim smo kot prvi natisnili zgodovino VKPB (vsezvezne komunistične partije boljševikov).
Iz Zemuna ismo se premikali proti osvobojenemu ozemlju, proti Zagrebu. Vsem so bile težke bitke in težave vseh vrst. Končno sem Iprispel v Zagreb v letalsko oskrbovalno enoto. Moj cilj — postati pilot se mi je uresničil. Dodelili so me v Vršac, kjer sem ostal do demobilizacije v maju 1946. leta.«
In vtisi, ki jih človek ne more nikoli pozabiti?
»Da, tovarištvo med borci, organizacija ljudske oblasti in njena učinkovitost. Se danes bi lahko bila za zgled. Delovala je v težkih razmerah, dosegala izredne uspehe in imela je med ljudmi veliko zaupanje!«
Zapisala: LEA ,CMAK
upokojen
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA NA IZPITU
Da so delavci NZ ter posameznih enot CZ usposobljeni za svoje delo, so dokazali v zadnji elementarni nesreči, ko je voda poplavila nekatera gradbišča v TOZD GO Laško.
Sama akcija na gradbišču v Boštanju, Hrastniku in na drugih objektih je trajala od zjutraj pa do pozne druge ure naslednji dan. S hitrim ukrepanjem teh enot je nastala minimalna škoda.
Posebna zasluga za dobro opravljeno delo gre Smercu, Bojanoviču, Kiki ču, kooperantu Lučiču ter njegovim sodelavcem, Mi-lanezu in Stanojloviču, kakor tudi komiteju za SLO in DS, ki mu predseduje S. Vale.
lovodja začel svoj delovni in življenski boj za boljši jutri. Prav gotovo bi se težko spomnil, skozi to dolgo 36 letno obdobje, vseh objektov, večjih in manjših, ki so zrasli v različnih krajih pod njegovim vodstvom. Dobrih 15 let je združeval delo v TOZD GO
Za uspešno akcijo imajo zasluge tudi nekateri naši kooperanti in vaščani, ki so se samoiniciativno vključili v reševanje nastale situacije (tudi s svojimi vozili).
KK za SLO in DS GIP Ingrad in IO KOOS izrekata zato vsem sodelujočim v akciji posebno priznanje.
F. Ramšak
PLAKETA SLOVENIJA AVTA ZA INGRAD
Po sklepu delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Slovenija avto so 25. novembra letos podelili plaketo GIP Ingradu za zasluge in delovni prispevek v združenem delu in gospodarskem razvoju SOZD Slovenija avto.
Žalec in svoje bogate izkušnje prenašal na mlajše delavce.
Ob tej življenski prelomnici, odhodu v pokoj, mu vsi njegovi sodelavci želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu njegove družine in vnukov. Sodelavci TOZD GO Žalec
NOVICE
Se en odziv
V prejšnji številki glasila ste prebrali v članku »Preizkus humanosti« primer odziva članov kolektiva za nujno darovanje krvi. Potreboval jo je član kolektiva Jože Lorbek iz GO Celje po hudi poškodbi na delu. Enaka akcija zanj je bila ponovljena 16. novembra. Odziv je bil ponovno odličen. Akcije so se udeležili vsi, katere smo klicali, še več, tudi tisti, ki so sami ugotovili, da imajo želeno krvno skupino.
Kri so darovali:
Breda Plazar in Dragica Vrenko iz DSSS;
Alojzija Kukovič in Ivo Prodan iz Projektivnega biroja;
Franjo Papič iz Mehanizacije in
Janez Ašič iz DSSS (Irak).
Navedeni delavci so s svojo krvjo ponovno pomagali pri zdravljenju sodelavca Jožeta Lorbeka. Iskreno se jim zahvaljujemo!
PRIZNANJA KRVODAJALCEM
V letošnjem letu je 11 članov kolektiva prejelo odlikovanje za darovanje krvi. Podelitev je bila 26. 11. 1982 v Dijaškem domu K. D. Kajuha v Celju. Odlikovani so bili za 5—, 10—, 15.-, 20- in 25-kratno darovanje. Prejeli so priznanja in značke, za	25—kratno
darovanje pa zlato plaketo.
5—kratno
Brane Drevenšek in Ahmed Muhič iz GO Celje,
Zdenko Prislan iz PB.
10—kratno
Ivan, Cigrovski in Alojz Klemenšek iz GO Celje, Pavel Grabner iz PB.
15—kratno
Marjan Dimnik iz LO
20—kratno
Janez Ogrizek iz PO in Franci Ramšak iz DSSS.
25—kratno
Anton Krušeč iz DSSS in Peter Rorič iz PO.
Odlikovancem iskreno čestitamo!
M. G.
PLAKETA GIP »OBNOVA« LJUBLJANA
Gradbeno industrijsko podjetje »OBNOVA« Ljubljana je 17. decembra proslavilo svojo 35-obletnico obstoja. Ob tej priliki so podelili plaketo tudi GIP Ingradu Celje za pomembni prispevek k uspešnemu razvoju njihove delovne organizacije.
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
* * * * * * * * * * * x * * * X X X X X X X X X X X X X XXXX X X X XXXX XX X X X X XXX X X X X X XXX XXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
v združenem delu
Obveščanje
Organizatorji obveščanja, uredniki glasil, novinarji, člani komisij za ob vešča-nje pri občinskih svetih Zveze sindikatov in sindikalni aktivnosti so se 10. in 11. decembra zbrali v Mariboru, da ugotovijo naloge za učinkovitejše delovanje sredstev obveščanja v združenem delu, saj je od teh precej odvisno ali se bo samoupravljanje bolje uveljavljalo.
Uvodno razpravo o nalogah po 10. kongresu zveze sindikatov Slovenije je imel Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Poudaril je, da se lob zavedanju resnosti in zahtevnosti naše ekonomske situacije, zahteva največja aktivnost in odgovornost, s tem pa je tudi opredeljena vloga obveščanja v združenem delu, ki jo še marsikje podcenjujejo.
V zaostrenih razmerah gospodarjenja mora dobiti obveščanje še bolj pomem-
bno in odgovorno vlogo. Prava informacija postaja pogoj za odločanje, zato je ne smemo nikjer pogrešati. Vprašanje je, ali običajno niso posredovane informacije delavcev zgolj sporočilo ozkega kroga strokovnih služb, ki si lahko monopolni položaj nad informacijami podrejo za svoje podjetniško obnašanje. Takšne primere je potrebno vsekakor preprečiti, tu naj imajo sindikati bolj odločno besedo in naj nikomur ne dovolijo monopol nad informacijami.
Na sploh morajo sindikati prevzeti odgovornost za bolj organizirano samoupravno obveščanje.
Nadalje je predsednik slovenskih sindikatov opozoril organizatorje obveščanja v združenem delu na zelo pomembno dejavnost ob letnih bilancah v začetku prihodnjega leta. Razprave o uresničevanju plana pridobivanja in delitve
dohodka morajo upoštevati tudi tisti del dohodka, ki ga delavci odvajajo za skupne in splošne družbene potrebe. Tu se pravzaprav pokaže, v kolikšni meri delavci obvladujejo dohodkovne odnose v svoji temeljni organizaciji zderužene-ga dela.
Po razpravah udeležencev o stanju, kje smo in kako naprej pri obveščanju v združenem delu, je član predsedstva centralnega komiteja ZKS, Jaka Koprivec, govoril o informativno propagandni dejavnosti v sedanjih razmerah, predsednik republiškega komiteja za informiranje, Marjan Šiftar, o novostih na področju družbenega sistema informiraja in javnega obveščanja, urednik Delavske enotnosti, Franček Kavčič pa o dopisniški mreži in sodelovanju z uredništvi glasil v združenem delu.
Vili Šuster
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X
X
X
*
X
X
X
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
X
X
*
X
*
X
X
X
X
2
X
X
VOJAK V OKlSPNčM voauo
ITALIJAN.
POLITIK,
(tlOVANNl)
HM®
TEKMA PKl
VTAR-m
HR.*ih
>
1ETTAVIL IH NAKJSAL viuiu^*,
Sladki
Lesen
nauk o
TOPLOTNI k K« HANLU LNfRLOI
TEUSNI
tTKAlNUL
NASILNA
TATVINA
vAf-se,
taeninli
FK. Pisec oroLTILIK ilomanov
AASTUN.
Doliča
tomno
KIKAV)
ITAK«
I166L0-
VALTC.
Diilcv
UHSLSKI
udor.
N*i ALf. CMVCAIL Vbont)
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Fg.-NEM.
K.IPAR.
čttANj)
KSILAHUC«
IHDUSTtlV
U»oje
KATICAM
HUM ČATevec
oznaka
votle
so lokov MiHAIL
N At at
?IVIL-re
HeK.VIT.IT lUKAKTtV IN
PlOSKAIL)eV
FILMSKA
/SltALKA
6MLDN6R.
LOT 1.6 SLAK.
m
MAUK., &OZANCH KIP
PTIC <«A heROA
XZ
1ENSKA
v e* e*, na
TNAL ta AtuniNO
CANKAR.
IVAN
C|OVORN\IC
I*4on
PIlc^NAN-
vrvo
te^TCNEk
T l TALKA . tri ŽulcLLAU
MEHKA
TOnOVIKA
LESTVICA
NM) L^i-NA 'ŽvteHcA
L
•S
NOETOVA
LAtOA
RIŽEVO
ŽfiANDc

HLADNO
naš e
lCTALSKO
?or)eyjG
JAtosr
NAS
PREBIVALKA
AFR-ttLe
6R.ŽAVG
Lee A PlU OCNICA
Metrn.ovii'
SLoveN. P/CMS)CA I <111 ALKA ( Rl Nft)
ERI>I3
MONGOLSKI
PoC.LAVAfl.1
TELESNA
KULTURA
POLASKA
CVETICA
X X X X X X- X X X X X X X X X X X X X ****** X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X- X X X
IZ ARHIVA
Leta 1973 je prvi Ingradov avtomešalec pripeljal beton na gradbišče stanovanjskih blokov na Lavi
V. CIJANOV MEMORIAL
Sahisti Ingrada pripravijo vsako leto hitropotezni turnir v počastitev spomina na tragično preminulega sodelavca in šahista Ivana Cijana. V soboto 18. decembra se je za prehodni pokal potegovalo 14 ekip, ki so dosegle sledeč vrstni red:
1. Ingrad I (Jože Zorko, Milan Ojstrež, Tone Strei-cher, Tomo Studnička) 43,5 točk, 2. EMO Celje38, 3. Kograd Dravograd 35,	4.
MIK Prebold 33,5,	5. In-
grad II (Franc Brinovec ml. Vinko Marinški, Srečo Pi-šorn, Milisav Mandič) 30, 6. Kovinotehna 29, 7. Pionir N. mesto 28,	8. Rudis
Trbovlje 22, 9. Klima 21,5, 10. PAP Ljubljana 20,5, 11. JLA, Enota Celje 20,5, 12. Hidroelektra Zagreb 17,
13.	Gradis PE Celje 13 in
14.	Juteks Žalec 11 točk. Dva dni prej pa so se
šahisti Ingrada pomerili med seboj in se uvrstili takolb:
1. Jože Zorko 14,5, 2. Milan Ojstrež 14, 3. Darko Plahuta 11,5, 4. Franc Brinovec 10,5, 5. Tone Streicher 10, 6. Tomo Studnička 9,5, 7. Vinko Marinški 9, 8. Srečko Pišorn 7,5, 9. Milisav Mandič 6, 10. Blaž Lilija 5,5, 11. Ljubo Krk 5, 12. Ivo Borovšek 4,5, 13. Mlakar 4, 14. Stane Turnšek 3, 15. Mirko Tkalec 3 in 16. Stane Šafarič 2,5 točke.
Pokale trem najboljšim ekipam in prvim trem posameznikom, je podelil Franc Berginc, podpredsednik športnega društva GIP Ingrad.
Udeleženci turnirja so bili zadovoljni z organizacijo letošnjega turnirja, za kar ima največ zaslug delovna skupina iz našega Mladinskega doma D. Finžgarja, ki so skupaj z našo šahov-skos ekcijo priredili to tradicionalno tekmovanje.
Vili Šuster
PROSIM, NAPISI: ISKRENA HVALA...
Obe roki v mavcu, čez telo še ves povit, a v očeh že sijaj — Jože Lorbek z veliko volje okreva v celjski bolnišnici.
»Najhuje je že mimo, za Silvestrovo bom mogoče že doma!« šepetaje pripoveduje in se takoj spomne: »Prosim, napiši v glasilo namesto mene« — pri tem z očmi ošvrkne še ne-
sposobni roki — »napiši, iskrena hvala vsem, ki so mi s krvjo reševali življenje.« Vlažne oči mu izražajo globoko hvaležnost, pokimam mu.
Zdaj pa ne znam napisati z besedami tiste zahvale, ki sem jo videl v njegovih očeh, zatrdim lahko le, da je bila prisrčna, iskrena.	Vili Šuster
IZID ŽREBANJA
Za novembrsko nagradno križanko je prišlo 33 rešitev. Žreb je določil, da nagrade prejmejo:
300.00	din Alojz Dorn, Mehanizacija,
200.00	din Helena Jevnišek, Skupne službe,
po 100,00 din pa Igor Novak, Skupne službe, Borut Gajšek, Proizvodni obrati, Metka Glančnik, Skupne službe, Zoran Bezlaj, V. P. in Anica Čonč, Skupne službe.
Tudi za novoletno nagradno križanko je na voljo sedem nagrad.
Rešitve pošljite do 15. januarja 1983, na uredništvo Glasila.
KARIKATURA