Narodni poslanec Franjo Ž e b o t: Naša gospodarska zveza z Avstrijo. Slovenija je v gospodarskem oziru navezana na najbližjo sosedo, na republiko Avstrijo. Po mojem mnenju bi moralo vladati med sosednjimi deželami tako prijateljsko razmerje, kakor vlada med dvema dobrima kmetskima sosedoma. Pomagata si posebno t gospodarskem oziru, kjer le treba. Iz takega brats kega razmerja in tesne prijateljske zveze imata ha¦ek oba. In obe kmetiji napredujeta, sreča je doma v obeh hišah. Tako razmerje si želimo v gospodarskem oziru Slovenci s sosednjo Avstrijo. Pri nas imamo za naše domače potrebe preveč živine, posebno goveje in Bvinj, obilo vina, sadja, krompirja in drugih takih pridelkov. Nasprotno pa Avstrija vsega tega ne pridela dovolj. Na drugi strani izdelajo tovarne v Avst- riji preveč takih predmetov, ki jih mi nimamo. Na primer: železje, razne kmetijske stroje, platna, sukna, zdravila itd. Tu je sedaj stvar obeh držav, oziroma jugoslovanske in avstrijske vlade, da se sporazumeta glede medsebojne trgovsko-gospodarske zveze. Po mednarodnih pravilih ima vsaka država pravico, na državni meji pobirati od blaga, ki gre preko meje, oziroma ki prihaja od one strani sem, poseben davek, ki se imenuje carina. Če je carina na blago, katero hoče sosed k nam uvažati, visoka, pride tisto blago drago k nam, če pa je carina nizka, ali pa je sploh ni^tedaj je tudi cena za dotično blago nizka. Od visokosti carine, ki jo naloži Avstrija na našo živino, vino in sadje, je odvisno, ali moremo mi prodajati te stvari v sosednjo Avstrijo, ali ne. Na drugi strani pa vidimo, da je od carine, ki jo pobira Jugoslavija od železja, strojev, sukna, platna in enakih predmetov, katere pošiljajo Avstrijci k nam, odvisno, ali so ti predmeti v ceni dragi, ali pa je njih cena primerna. Radi tega je tedaj, ko sklepata dve državi trgov sko-gospodarske pogodbe, najvažnejše, kako se bosta sporazumeli glede carine. Poslanci Slov. Ljudske Stranke smo zahtevali od naše vlade dve glavni stvari: 1. Doseže naj, da bo Avstrija opustila ali vsa| moeno znižala carino na našo govedo, gvinje, meso, vino, sadje in razne poljske pridelke. 2. Naša vlada pa naj zniža ali čisto opusti carino na avstrijske izdelke, katerih mi ali sploh nimamo, ali pa v nezadostni meri. Ti izdelki v glavnem so: raznovrstna železna roba, poljedelski stroji in orodje, blago za perilo in obleko, sol, zdravila, bakrentt galica, umetna giiojila itd. Razumen človek bi mislil, da bosta naša vlada in tudi Avstrija to upoštevali in se pri sklepanju pogdobe ravnali po teh dveh načelih. Ali ker so na obeh straneh bili čudno trmasti, kljubovalni in deloma celo sovražni drug proti drugemu, smo žalibog dobili sedaj trgovinsko pogodbo, ki v marsičem ni v našo korist, posebno pa ne v korist našega kmeta, obrtnika in delavca. Ker so bili zastopniki, ki jih je poslala jugoslovanska vlada na Dunaj k Avstrijcem, in zastopnikf avstrijske vlade med seboj neiskreni in ker med našimi zastopniki ni bilo ne enega Slovenca, ki bi poznal naše razmere, srao dobili trgovinsko pogodbo, ki je za nas slaba. Avstrijci so naložili visoko carino na govedo in svinje, samo pri konjih so popustili, glede vina in sadja so premalo odnehali. Zastopniki naše vlade pa so naložili neznosno visoko carino na železje, stroje, platno in obleko ter druge prej imenovane predmete. Tako smo udarjeni na dve stranl. Kdo je to zakrivil? Pred vsem zastopniki naše vlade, ki so bili poslani na Dunaj. V tej vladi sta ime]<- lansko leto, ko se je ta pogodba sklepala, glamo besedo stari Pašič in brtljavi Ra-Jic. V imenu naše Slovenske Ljudske Stranke, o^lr. Jugoslovanskega kluba, sem bil določen kot poslanec okraja, ki meji na Avstrijo, da govorim o tej i"t> redno važni stvari v narodni skupščini. Potrudil sem se in sem s pomočjo prijateljev-strokovnjakov zbral obširno gradivo za govor, ki sem ga imel dne 8. t. m. Ker smatram, da so te stvari za naše gospodarsko žitje velike važnosti, bom v prihodnjih šteTilkah opisal najvažnejše točke pogodbe z Avstrijo.