Postnim plačam t ^otovtnL
Leto LXV., št. 81 Ljubljana, ponedeljek 11. aprila lojz Cena Đfn 1.—
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InseraU do SO petit UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO PODB D z N IC E:
a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 8.—» večji InseraU petit ijiminv.   „   „. MARIBOR, Grajski trg št. 8 — i---CELJE, Kocenova ulica 12. — -eL 190.
vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« l-iuislja^a, nnaiijeva oiica at. d NOVO MESTO. Ljubljanska c TeL ftt. 26.    JESENICE Ob kolodvoru 101.---
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za tnozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351.
VELIKA ZMAGA HINDENBURGA
Hindenburg je dobil pri včerajšnjih volitvah absolutno večino — Svetovni tisk označuje izid volitev v Nemčiji za zmago razuma nad
demagogijo
-Berlin, 11. aprila. Včeraj so se vršile v Nemčiji ponovne predsedniške volitve. Kakor znano, pri prvih predsedniških volitvah, ki so se vršile 13. marca, nobeden izmed petih kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine, zaradi česar so bile potrebne ponovne volitve. Izmed takratnih petih kandidatov je dobil sedanji predsednik maršal Hindenburg 18,700.000 glasov od skupno oddanih 37,700.000, tako da mu je manjkalo do absolutne večine in izvolitve samo 170.000 glasov. Voditelj narodnih socijalistov Hitler je dobil takrat 11,300.000 glasov, komunistični kandidat Thalmann 5,000.000, a Du-sterberg kot kandidat nemških nacio-nalcev in Stahlhelma. kojega častni predsednik je Hindenburg, nekaj čez 2 in pol milijona glasov, dočim je peti kandidat dr. VVinter, ki je bil za časa volitev zaprt, zbral samo 110.000 glasov. Samozvani voditelj nemškega naroda Hitler ni dobil nlJ Ju uJstotkov glasov, toda kandidature ostalih treh kandidatov so preprečile, da bi bil Hindenburg izvoljen že pri prvih volitvah. Ker so bili pri včerajšnjih volitvah samo trije kandidati, to je Hindenburg, Hitler in komunist Thaknann, je bilo jasno, da bo zmagal Hindenburg, čeravno je bilo prav tako očigledno, da se bo število za Hitlerja oddanih glasov spričo brezprimerne vouine agitacije povečalo i<n čeravno se je že v naprej napovedovalo, da bodo komunisti povečini glasovali za Hitlerja, želeč na ta način izzvati v Nemčiji čim večji kaos. Sigurna zmaga Hindenburga je imela za posledico, da udeležba pri volitvah tokrat ni bila tako velika kakor pri prvih volitvah. Volilna udeležba je znašala 'čeraj potemtakem 83 odstotkov, dočim je bila pri prvih volitvah odstotkov. V splošnem so volitve potekle dokaj mirno, ker je policija z energičnimi ukrepi onemogočila zbiranje hitlerjevskfh napadalnih oddelkov in preprečila tudi komunistične izgrede. Pa dosedanjih vesteh je prišlo samo v Hamburgu do večjega incidenta, ter sta bila v spopadu s policijo dva narodna socijalista ustreljena.
Končni rezultat
Ob 1. zjuira<j je bil objavljen začasni uradni končni rezultat. Oddanih je bi-Io Skupno 36.491.694 glasov, to je za 1.155.421 mani kakor pri predsedniških volitvah dne 13. marca. Dobili so:
Hindenburg 19,359.642 glasova (7a^.012 več kakor zadnjič).
Hitler 13,417.460 (2,078.175 vec).
Thalmann 3,706.388 (1,276.809 manj kakor zadnjič).
Razcepljenih je bik) 8264 glasov.
Hindenburg je torej dob« 1,148.000 glasov nad absolutno večino, čeprav bi bil pri drugih volitvah izvoljen tudi z relativno večino, •
Od skupno 35 volilnih okrožij je dobil Hindenburg absolutno """čino v 22, relativno večino v 7 okrožjih in le v štirih je število glasov za Hinden-burga padlo za 1 odstotek, kar je posledica manjše volilne udeležbe.
Hitlerjevi glasovi so povsod napredovali, le i zgornjem Bavarskem je neznatni- nazadoval. Najbolj so narasli v Berlinu.
Thalmann je povsod nazadoval in je ponekod izgubil nad eno tretjino glasov. Skupni rezultat kaže. da je večino glasov, ki so pri zadnjih volitvah bili oddani za Dfisterberga. pobral Hitler. \ elik del komunistov je glasoval za Hitlerja, vendar pa je ogromno nazadovanje komunističnih glasov predvsem posledica tega, da so se komunisti desinteresiraJi za predsedniške volitve in polagajo večjo važnost na pruske deželnozborske volitve.
Številke prvih volitev
Pri prvih predsedniških volitvah, ki so se vršile 13. marca, je bilo skupno oddanih veljavnih glasov 37,660.377. Od tega so dobili Hindenburg 18,661.736, Hitler 11,338.571, Thalmann 4,982.079, Dusterberg 2.557.876. VVinter 111.470, razcepljenih 8645 glasov.
Zadnji Bruntngov shod
Konigsberg, 11. aprila. V soboto je imel državni kancelar dr. Briining svoj zadnji volilni govor. Bavil se je zlasti z delom vlade v zadnjih dveh letih ter naglašal, kolike žrtve je morala Nemčija prenesti, da je rešila marko. Poudarjal je tudi uspehe vlade v zunanji politiki. Med viharnim odobravanjem je Briining slikal zasluge Hindenburga in pozival zlasti Vzhodno Prusijo, naj glasuje za zmagovalca pri Tannenbergu. Narodni socialisti so skušali shod motiti, vendar pa so jih brez večjih incidentov odstranili iz dvorane.
Višek volilne borbe
Berlin, II. aprila, d. Za včerajšnje volitve nemškega državnega predsednika so razvili Hindenburgovi odbori in »Železna fronta« agitacijo, ki je skoro ni bilo mogoče prekositi Po približnih cenitvah je »Železna fronta« izdala po vsej Nemčiji 15 milijonov lepakov in 35 milijonov letakov. V agitacijski službi je bilo 30 letal, ki so na svojih poletih preko vse Nemčije metala letake nad vsemi večjimi kraji. Kot posebno privlačno propagandno sredstvo se je v zadnjem volilnem boju pokazala tudi godba V propagandi za »Železno fronto« je sodelovalo 10.000 velikih in 100.000 malih bobnov Kakor zatrjujejo, je imela ta volilna agitacija za Hndenburga povsod velik uspeh. Povsod so bili shodi, na katerih so nastopali Hindenburgovi govorniki, izredno dobro obiskana
Narodn; socialisti seveda tudi niso mirovali Delali pa so pred vsem od volilca do volilca ter z lepaki in letaki, s katerimi so razširjali najrazl;čnejse alarmantne vesti. Tako so v delavskih revirjih razširili letake da ie vlada sklenila uk'njenje brezposelnih podpor in da bo svoj sklep objavila tako' po Hmdenburgc>vi izvolitvi za predsednika Kot zaninvvost se mora beležit' tudi deistvo. da ie na narodno-so-cialističnem zboru ▼ Erfurtu iziavil princ Avgust Vilhelm da mu je niegov oče bivši cesar Viljem, izrecno dovolil udeležbo pri   narorfno-social^^^črv s«f*fc»CJft.
Za včerajšnje volitve je bila vsa policija v strogi pripravljenosti, ki bo trajala tudi še jutri dopold/ne.
Do običajne demisije vlade po predsedniških volitvah sedaj ne bo prišio, ker bo Hindenburg tudi nadalje ostal na svojem mestu. Trditve komunističnih listov, da se bo izvršila po predsedniških volitvah pre-osnova vlade, temelje zgolj na kombinacijah. Mogoče je sicer, da bo notranje ministrstvo, ki ga upravlja sedaj vojni minister Gromner. poverjeno drugi osebi, toda izprememba na mestu državnega kancelar-ja je povsem izključena. Bržkone bo državna vlada imela že jutri sejo, na kateri bo predvsem razpravljala o vprašanju zunanje politike in o vprašanju novih delovnih možnosti, za katere namerava izdat' nove ukrepe. V sredo bo državni kancelar dr. Briining že odpotoval v ženevo, kjer bo zastopal Nemčijo na razorožit ven i konferenci.
Nemški listi
o zmagi Hindenburga
Berlin, 11. aprila. Današnji listi objavljajo obširna poročila o včerajšnjih
predsedniških volitvah in jim dodajo tudi kratke komentarje.
Socialno demokratski »Vonvarts« naglasa, da včerajšnje volitve ne pomenijo samo poraza fašizma, marveč še težji poraz komunizma. S tem, da je izvoljen Hindenburg, ki zagovarja ustavne pravice naroda, je odprla tudi delovnemu ljudstvu pot za nadaljno sodelovanje pri državni upravi.
»Montagspresse« označuje kot glavno značilnost včerajšnjih volitev dejstvo, da so komunisti očividno sledili tajni paroli svojega vodstva in po veliki večini glasovali za Hitlerja. Zmaga Hindenburga ni toliko posledica sporazuma med južno in zapadno Nemčijo, kakor posledica podpore socialnih demokratov. Včerajšnji dan je bil najtežji dan za Thalmanna, ki je moral uvideti, da komunistična setev v Nemčiji ne bo obrodila plodu.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariz, 11. aprila. Vsi današnji jutranji listi posvečajo pozornost izidu nemških predsedniških volitev. Ker se je že v naprej računalo z zmago Hindenburga, francoski tisk ne kaže nikakega presenečenja. Iznenadilo je le naraščanje Hitlerjevih glasov.
»Journal« povdarja, da vzbuja porast Hitlerjevih glasov kljub Hindenburgovi odločilni zmagi vendarle skrb za bodoči razvoj položaja v Nemčiji. Gotovo je, piše list, da je bilo za Hitlerja oddanih tudi na tisoče komunističnih glasov, kar dokazuje, da tudi komunisti podpirajo Hitlerjeve prevratne težnje.
»Petit Parisien« piše, da so zmagali včeraj v Nemčiji pristaši reda in razuma nad političnimi avanturisti.
»Petit Journal« pa povdarja, da včerajšnje volitve niso tako važne, kakor bodo volitve na Pruskem, kjer bodo morali trezni elementi napeti vse sile, da onemogočijo zmago Hitlerja.
Angleži čestitajo k izidu
London, 11. aprila. Ponovna izvolitev Hindenburffa je naletela v vsem angleškem tisku na največje odobravanje.
»Ti m e s* vidi.k) v tem izraz odločne volje Nemčije nadaljevati politiko miru in sporazuma.
»D a i 1 y T e 1 e g r a p h« podčrtava hud poraz narodnih soci.i-a-listov kljub temu. da so njihovi glasovi porastli.
»Morniflg Post« čestita Nemčiji k izidu volitev, ki pomeni zmago razuma nad demagogijo, podčrtava pa, da je nadaljnji razvoj Nemčije odvisen predvsem od uspeha pogajanj, ki so v teku o vseh onih problemih, ki vsebujejo nevarnost novih komunistov,
»D a i 1 y Herald« označuje poraz Hitlerja kot zaslugo socialnih demokratov, ki so zopet enkrat pokazali občudovanja vredno disciplino. Poraz komunistov je bil pričakovati v naprej.
Prvo cigansko gledališče na svetu
V Užhorodu v Podkarpatski Rušiti so osnovali v tamošnji ciganski koloniji prvo cigansko gledališče, ki se krasno razvija
Zaščita kmetov v dravski banovini
Spreminjevalni predlog invodfi*1* no$U*»cev dravske banovine k zakonu o zaščiti kmetov, o katerem se bo danes pričela razprava v Narodni skupščini
Beograd. 11. aprila. V zvezi s predlogom novega zakona o zaščiti kmetov, ki ga je predložil Narodni skupščini skupščinski odbor, ki je proučeval zakon o zaščiti kmetov in zakon o maksimiranju obrestne mere, so poslanci dravske banovine naslovili na finančnega ministra in na ministra pravde vlogo, v kateri opozarjajo na lo, da zakon v tej obliki ne bi prinesel za kmete v dravski banovini ni kakili koristi, ker je ustroj denarnega trga v dravski banovini zasnovan po pretežni večini na zadružnih hranilnicah in posojilnicah. Zaradi tega predlagajo, naj se člen 8. zakonskega načrta spremeni tako, da določbe tega zakona ne vejjajo samo za dolgove državi, samoupravnim korporacija m in za dolgove, ki izvirajo iz pri sojenih alimentacij ter kaznivih dejanj. S tako izpremembo bi
prinesel novi zakon velike ugodnosti tudi slovenskemu kmetu, ki ie prav tako v največji stiski in bi preprečil propadanje kmečkih posestev. Poslanci dravske banovine bodo v Narodni skupščini ta svoj predlog obširno utemeljili.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam  2276.28_22S7.64,
BerlJn 1330.86_1341.66, Bruselj 7S7.3J) do 794.35, Cunih 1094.35_1099.Sj. Ix>.n«loa 213.68—215.28, Newvork ček 5594.73 do 5622.99. Pariz 221.87-^222.99, Praga 166.32 do 167.18, Trst 288.43—290.83.
INOZEMSKE BORZE.
C ur i h:     Beograd   S.90:     Pariz 20.27. London 19.50, NewyoTK 513. in četrt. Bru selj 71.90. \HIan 26.42 tn pol, Madrid 39. Amsterdam 208, Berlin 121.80, Sofija 3.72. Praga 15.20, Varšava 57.55, Bukarešta 3.07.
Praga, 11. aprila. V Užhorodu, glavnem mestu Pod karpatske Rusije, je bilo nedavno
osnovano prvo cigansko gledališče na svetu Kakor znano, je češkoslovaška vlada v Užhorodu lansko leto ustanovila prvo cigansko ljudsko šolo in kolonizirala cigane, ki so se do tedaj potepali po svetu. Ta kolonizacija ciganov je rodila zelo dobre uspehe in pri Užhorodu je kmalu narastla sprva mala ciganska kolonija v veliko mesto, ki šteje danes že okrog 30.000 naseljenih ciganov. Kolonizirani cigani so se kmalu privadili novemu življenju in med njimi se je dvignila tudi družabnost. Nedavno je bilo osnovano cigansko dramatsko društvo, ki
je včeraj pod vodstvom učitelja ciganske šole priredilo prvo gledališko igro, v kateri so nastopali kot igralci zgolj cigani in ciganke. Mestna, občina je dala ciganom na razpolago mestno gledališče. Igra je izvrstno uspela ne samo glede igralcev, ki so pokazali nenavaden talent za gledališko umetnost, marveč tudi v moralnem pogledu. Gledališče je bilo do zadnjega kotička razprodano, a med odmori je sviral ciganski orkester . Ta prvi kulturni nastop ciganov je izzval splošno pozornost in gledališki kritiki prorokujejo, da bodo cigani ustvarili nov tip gledaliških umetnikov.
V Moskvi se boje presenečenja
Kako zagovarja Molotov oboroževanje Sovjetske Rusije
Moskva, 11. aprila. Na seji centralnega sveta avijonsko-kemičnega udruženja, ki se je vršilo nedavno v Moskvi, je imel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov velik političen govor, v katerem je predvsem podcrtavaj, da mora udruženje razviti energično delovanje za izpopolnitev obrambnega sistema Sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija se nahaja pred važnimi nalogami in mora na eni strani uničiti zadnje ostanke kapitalističnega pojmovanja v Rusiji, na drugi strani pa pospeševati razmah socijalizma. Kar se tiče odnosa je v z inozemstvom, je povdaril Molotov, da mora biti Sovjetska Rusija pripravljena na vsako presenečenje.
Kapitalistične države, ki se nahajajo v hudi gospodarski stiski in iščejo izhoda iz tega nevzdržnega položaja, se vse bolj nagibajo na pot avanturistično imperijalističnih vojn. V vladah nekaterih buržujskih držav se sestavljajo načrti za imperijalistične vojne, pri čemer igra glavno vlogo napad na Sovjetsko Rusijo. Mi moramo biti zaradi tega na vse pripravljeni ter moramo poleg politike miru z vso pozornostjo in previdnostjo pripravljati svojo obrambo. (Ta namišljena nevarnost je seveda samo krinka, pod katero skušajo moskovski mogotci prikriti svoje lastne imperijalistične težnje.)
Nadaljevanje pogajanj z Bolgarijo
V Beogradu se bodo nadaljevala pogajanja  za lik\ kfciciro rivolastrri-škfh posestev ob bolgarsko-jugoslovenski meji
Beograd, 11. ap^Ha. Snoči oh 17.35, je prispela v Beograd bolsrarska deputacija, kd io tvorijo ge. Konstantin Baeov, kot predsednik, kot člana pa areneralnštabni polkovtnik Ivan Markov m policijski načelnik v Sofiji NikoU Manolov. Predsednik delegaoije g. Baoov je nače.mik konzularnega oddelka v bolgarskem zunanjem mnin'strstvu. Delegacija bo dzpopolnJen a s tajnukem bolgarskega poslaništva v Reo-čaradu  g   1 /jubornirjem Koziipovom.
Bolgarska delegacija je prispela v našo prestolnico, da sestavi z zastopnika naše kraljevine konvencijo k pogodba iz leta
3ft30.  Ta  poškodba t*e,  kakor  »nan-o, nanaša ti a Mkvtidaojo preostalih dvola«*tJiiskih (posestev  na obf'h straneh  hol smreko -goslovfvnske roejr.
Na železnnški postaji »o bolgarsko d*-lagarAjo pozdravi.!: elani naše delegacije z z. dr. Maroslav Jankovih, načeta i<k uprav-nega oddelka v zunanjem m n Vb trst?« kot predli n.i k, Nrigadni general Boro1jt*o IHe, komandant dravske di viii jr», Mvujta Simonovih, naceln.ik oddelka za javno varnost v notranjem m»in»',«tjrstrni in Dobro slav Adamovih, nas konzul v Vami kot čla/n-i.
Mednarodna konferenca dela
Beosrad. S. aprila.
V Ženevi se začne 12. t m. zasedanje XVI. mednarodne konference dela, ki je z ozirom na težke prilike, ki vla'ujo danes po vsem svetu, kar največje važnosti. Dnevni red tudi popolnoma odeovarja današnjim rajoni vseplošne gospodarske krize z vsemi njenimi mučnimi posledicami za delavstvo in vsebuje naslednje glavne točk*:
1.) odprava plačilnih posredovalnic nsi delo;
2. ) zavarovanje za onemoglost, starost in smrt;
3. ) ugotovitev minimalne starosti za za-poslevanje otrok pri neindustrijjskem delu;
4. ) revizija konvencije o zavarovanju delavstva proti nezgodam, zaposlenega pn nakladanju in  razkladanju ladij.
Pol ep teh vprašanj ae bo razpravljalo tudi o izvedbi že ratificiranih konvencij, o brezposelnosti delavstva v zvezi z gospodarsko krizo in o ostalih vprašanjih v zvezi z delovanjem mednarodne organizacije dela v letu 19S1.
Te mednarodne konference se seveda udeleži tudi delegacija našo države in je minister za sociiaLno politiko določil naslednje člane: za drugega vladnega de'ecrat Dušana Jeremića, načelnika oddelka za socijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno politiko; za namestnika in izvedenca vladnih d<»lecatov Radoavna Matjašica, direktorja Osrednjega urada za zavarovanje de-brotva v Zaerebu in Mileno Atanackovi* načelnico odseka za varstvo otrok in mater v ministrstvu za socijalno * politiko; za delegata d eloda talcev Gjorgja Ćurci na. gene ralneca tajnika centrale industrijskih kot porseif; za delegata delavstva Bogdana Kre kiča. seneralnega tajnika Zveze združenih delavskih sindikatov Jugoslavije, kot namestnika in izvedenca delavskega deleeata pa dr. Živka Topalovića. generalnega tajnika osrednjega tajništva delavskih zbornic. Priv vladni delegat in načelnik odposlanstva se določi naknadno
Tri tei eetavi našega odposlanstva je zanimivo dejstvo, da je v njem sedaj menda prvič ženska delegatka, odnosno namestnica fn izvedenka, ki bo brez dvoma zlast* pri 3. točki dnevnega r--da imela nalogo. <fa bo zakopala naše mnenje v stvari zaposlovanja otrok kot delovnih moči. Med osta-
limi člani naše delegacije pa je gotovo najbolj znan dr. Živko Topalović, dolgoletni vodja delavstva v Reorradu, ki med drugim sodeluje redno tudi na balkanskih konferencah, katerim je namen čim najožje zbližan je balkanskih narodov in drŽav. Kdo bo naš prvi vladni delegat in načelnik ncSe delegacije, še ni določeno; biti pa mora vsekako mož, ki bo v vsakem pogledu kar najdostojneje in najsmotreneje zastopal koristi našega dela in naših delovnih moči.
Ženevska pogajanja
London, 11. aprila d. Reuterjev urad jm mnenja, da bo poročilo finančnega odbo-ra Društva narodov glavni predane* ?»ooW njih razprav v Ženevi. Po razpravi o tem poročilu bo b./kotne prišlo do obnove konference štirih velesil.
Ženeva, 11. aprila d. Spioeno zanimanje v merodajnih krogih je osredotočeno na Lzre*k>o zasedanj« sveta Orustv« narodov, ki se prične v torek 12. t. m. in na katerem bodo razpravljali o finančni pomoči podunavskim državam, v prvi vrsti Avstriji in Grčiji. Zasedanje bo vocRl franooafei ministrski predsednik Tardieu, ker pripa-dt* Franciji predsedstvo do rednega zasedanja meseca maja.
Obsodba milanskih komunistov
Rim, 11. aprila AA. Pred tukajšnjim sodiščem se je končala razprava proti skupini Komunistov iz Milana. Devet obtoženih komunistov je obsojeno na zapor od 2 do 5 let, štirje komunisti pa so oproščeni.
3tran 2.
>SLOVENSKI   NARO D    dne 11. aprila 1932.
Prvi pri delu za bližnjega
Pametne besede predsednika Ljubljanske gasilske župe
g. F. Zupana
Ljubljana, 11. aprila.
Včeraj dopoldne je imela v Mestnem domu svoj občni zbor Ljubljanska gasilska župa, ki se ga je udeležilo blizu 70 delegatov in vse okolice Ljubljane. Zborovanje je bilo sklicano na 1-510. uro in točno ob napovedani nri so bili tudi že "zbrani vsi delegati. Ta točnost je pač najlepši dokaz za disciplino teh požrtvovalnih preprostih kmetov, delavcev in obrtnikov — pomislimo pa na našo mestno gospodo, kako se najvažnejših zborovanj udeležuje in kdaj prihaja.
2upni predsednik g. Franc Zupan ;z Most je občni zbor otvoril s pozdravom navzočim ter orisal težke čase in minulo leto. ki je bilo polno dela. ki so ga gasilci ljubljanske župe vestno zmagovali z največjo vnemo. Ob hudih časih, nikdar ne smemo misliti, da trpimo, saj smo Sama-ritani, ki jim ie bližnji v nesreči vedno brar. Le za bližnjega naj gori srce gasilca, ki v sili pomaga vsakemu brez razlike. Najlepša disciplina in red vladata v društvih, ker se vsa zavedajo, da tam ni srca, kjer je nesloga. Ce se pa vendar vsilijo v gasilske vrste tud mali spori, recite: »Bodimo prijatelji.« da javnost vidi le pravo edinost in slogo. Mnogo vaj in nastopov je imela župa v pomoč bližnjemu in v čast narodu in državi, ki smo ji dolžni vse. Gospodarska kriza pritiska vedno huje, dolžnost gasilcev je pa tudi. da podpiramo reveže, predvsem pa brezposelne, ter lajšamo njih bedo. Ponosni smo na društvo v naši župi. ki je občinsko podporo odklonilo v korist brezposelnim. Ne glejmo na zunanjost in ne nabavljajmo si v takih časih praporov, temveč darujmo za prapore zbrani denar raje revežem, zlasti pa revnim otrokom!
Grobna tišina po teh lepili besedah razsodnega pravega moža je pokazala, kako globoko so segle v mehka srca. nato je pa tajnik c. Boris R o š. načelnik gasilcev tobačne tovarne in vzorni tajnik tudi več drugih organizacij, obširno poročal o delovanju župe. ki združuje v 29 društvih 1054 članov. Ker vsa drirštva živahno delujejo, je v tehniškem in moralnem pogledu župa v minulem letu prav zadovoljivo napredovala. Večkrat je - uspehom intervenirala za podpore ter je 1<9 društev tudi nadzorovala v administrativnih in tehniških zade-• •'- »stalim društvom pa načelujejo župni funkcijonarji, ki dobivajo direktive neposredno od župne norave. Med prireditvami je najvažnejši samaritansk' tečaj, ki ga je vodil mestni fizik g. dr. Mavricrj Rus. ki sj je zaslužil s svojo požrtvovalnostjo trajno hvaležnost župe. Treh samaritanskih tečajev se je ndeleževalo najmanj po 50 članov. Tehniški in administrativni tečaj bo šele po občnih zborih vseh društev, ker se morda izmenjajo razni funkcijonarji. Čupa ie imela 2 veliki vaji, namreč pri tovarni »Saturnus« v Mostah, ki se je je udeležilo 15 društev z 11 motorkami   in   4 ročnimi
LjutMjana.   11. ■ a
V soboto pod večer se je pripeljal v Ljubljano i>evsk>! zbor mariborskih srednješolcev, ki so adrui*en»i v podružnuci Fe-rdjalnega Saveza, Načekije podružnici prof. Josip P o t o k a r, pov&ki zoor pa *odn prot Viktor Scnweiger. Na koio-drvoru je svorje tovariše sprecMa v«a razigrana in vesela naša ljttbUa/nska srednješolska mladima z ddrektorjem g. Jugom, prof. Pavbičem, načelmrikom ljubtf. PS in nekaterimi dragimi profesorji na čem. Po prisrčnem nagovoru in odgovoru so naša dekleta Marlborčaaie obsula s spomladanskim cvetjem ter jih z živabnjand fcrioi spremila do Delavske zbornice, kjer so se pevci pred koncertom nekoliko okrepčali. Ob 8. uri so nato priredili koncert v Ttoi-onu. Obisk s strani naš* meščanov ni bdi baš velik. Videli smo vendarle polupana prof. g. Jarca, n<ačelnika prosvetnega oddelka g. Maaija in več dragih odoč ntUi oseb. gros poslušalcev pa so da. e ljubljanske srednje šole ta sicer silno hvaležnih, navdušen-ih, neskončnega ploskanja  radodarnih poslušalcev.
V uvodni besedi je prof. Potok ar osv-sal važni vzgojni pomen petja, na srednji šoli, predstava! prihod mariborske pevske mladine v Loubloano kot dolžen pokkm slovenski prestolioi, koncert pa naj bo tudi dokaz o plodnem knltumem deta, kzi ga vrši mladina ob severni meji. Ob svojem prihodu na oder je bi* zOor burno pozdravljen hi voe je napeto pričakovalo prvih zvokov. In kar smo nafto sliSaK, je bilo mnogo več, kakor smo pričakovali, in mnogo, mnogo več, kakor mi aneremo. Predvsem ne zmoremo v okvara naših srednjih šol tako organfexiraoe«a m strumno edinega, zbora, kakor so to T razmeroma zelo kratkem Času zmogJfl Mariborčani v naročjn Foritfafcnoga Saveaa. V njihovem zbora so združeni najboJkj&i pevci realnih ginmaaio, «crte#išč in trgovske akademije. Pri nas se dijaka teh zavodov po stari štuKienftovskn tradiciji še vedno nekoliko postrani giedajo.. Ničesar podobnega m v Mar*bom. Pri nas smo glasben.] n&te&i voi brez fasjeme sita« učeni, vsi hočemo Mti prvi, v«; smo najboljši anri-gerotri in vrhovnega nodotrva pri zboru, ki M •* osnoval po Mariborčanov,
brizgalnami. druga vaja je bila pa na Barju pod vodstvom načelnika g. Verbinca. Pri obeh vajah so se vsa društva prav pohvalno izkazala, prav tako pa tudi pri nenapovedanem požarnem alarmu, ki sta ga nenadoma vprizorila predsednik g. Zupan in tajnik g. Roš na Brezovici, ko so se vrli Brezovčanj tako postavili, da so bili vsi člani društva s priprego in orodjem takoj na mestu in ie že v 10 minutah tekla voda! Na občnem zboru Jug. gasilske zveze župa na žalost ni prodrla z vsemi predlogi, vendar je pa upanje, da se tudi ta vprašanja urede. V tekočem letu bodo glavne gasilske prireditve razen gasilske parade 8. majnika na dan sv. Floriiana še 3. julija v Stožcah ob proslavi 25 letnice društva, istega dne pa obhaja svojo 35 letnico društvo v Mostah, a 10. julija bo velika poi-dnevna proslava 60 letnice društva na Viču z blagoslovitvijo krasnega doma. ki stane 600.000 Din. Svojo .30 letnico obhaja 7. avgusta društvo na Jezici, 10. julija bo pa občni zbor Zveze, a 17. julija delni župni zlet v Kamniku. 29. julija pa blagoslovitev nwtorke na Orlem.
Ko so delegati tajnikovo poročilo z odobravanjem sprejeli in se dogovorili radi prireditev, je poročal agilni blagajnik g. Zdravko M i k u ž, šolski upravitelj z Brezovice, da je imela župa 5406 Din dohodkov in 4056 Din izdatkov in ima torej vsega premoženja 1350 Din, ker župa pač ne prejema podpor. Ker so dohodki mali. župa tudi ni mogla mnogo izdati, vendar je pa storila vse. kar je bilo mogoče. Na predlog preglednika g. Lotriča iz Zg. irske je bil absolutorij sprejet sočasno.
G. P r e s e t n i k. načelnik iz Šmartna ob Savi, je razsodno utemeljeval predlog za lastno zavarovalnico, ki naj ga župni delegati predlože na občnem zboru Zveze, ter navajal tudi potrebne vire. češ. da zavarovalnico gasilci ustanavljajo že 10 let. pa še vedno nič ni. Podrezati je treba s tem predlogom, da vsaj zvemo, zakaj starešinstvo Zveze  ustanovitev zavlačuje.
Predsednik g. Zupan >e izraz1'! svoje dvome, da bi občni zbor Zveze ta predlog sprejel, obenem je pa povedal zgodovino dosedanjega delovanja za zavarovalnico, ko je bil denar na razpolago od zavarovalnice čeških gasilcev, ki ima že 156 milijonov premoženja. Niti tedaj ni bila zavarovalnica ustanovljena, sedaj je pa še mani upanja zaradi gospodarske krize, vendar pa župa predloži predlog Zvezi. Po debati o tem perečem vpraašnju, kjer se je pokazala tudi splošna nezadovoljnost z »Gasilcem . so bili za delegate za občni zbor Zveze soglasno izvoljeni gg. Presetnik. Mehle in tajnik Roš. končno je pa predsednik rešil še polno drobnih internih vprašanj in informacij ter vsakemu društvu poklonil lepo sliko gasilskega patrona sv. Florijana, ki so jih vsa društva sprejela z največjim veseljem kot drag spomin na svojega vzornega župnega predsednika.
ne bi prepustili za nobeno ceno kaakršne-imi koH v rosni ci sposobnemu tovarišu V Mafl-iboru glasbenih učiteljev tudi ne manjka, in prav v©i so na svojem mestu no. prasv vsi pomagajo onemu, ki ima zato največ volje m v vodstvu takega zbora tudi največ avtor .'tete in znanja. prof. Scb weigerju. Zato uspeh tudi n: izostal Upam. da bo g Scpweiger z razumevanjem vzel na znanje tudi par odkritosrčnih, poučnih besed, zarad.i katerih bri mi kdo drugi, učenejš! skočil takoj v frizuro. Pevski zbor Mariborčanov šteje okoii 100 pevk in pevcev. Dočim so ženska glasovi zveneči, mladostni, vendar t«» dozorevajoči, so moški gJasovi, kakor novsod v ta-k-fh zborih, še dokaj nerazviti .in zlasti v basih manj izdatni. Vendar se pa strnejo t prav prijetno celoto. Zelo mri je všeč iskrenost, navdušenost petja, nevernotna sigurnost, č.isrta intonacija. gladko izgovarjanje. eetudV. , našim ušesom ne pričajo nekateri severno-slovens-kj vokali. G. Schweiger je iz zbora teh»ično izčrpal vse, kar se je pri tem pri prostem programu dalo. Zlasti je lopo njegovo dinamično hzdelovamje. Manj mri ugaja semtertam nepotrebno sekanje besedila In napevov. To diši po cenenem iskanju cenenih efektov. Dinđoa napeva naj ostane Čista, gladka, izgovarjanje naravno. Učimo se od naroda! Scweiger dirigira zborovska, t. j., on kaže z rokami besede, sloge, pavze in to zelo tfustrativno. Morda s tem pevec iagwbi čut enotnega ritma In »en. or. v orkestru takoj čutil pod eksakteim ritmičnim dirigiran jem zapnščenega. G. Schweger je cei, obšaren program na&tu-diral imenitno, no, od programa, ki so ga odpeli ti pevci, se bo vendarle treba posloviti. Marsikaj, kar smo stišati, ne prenese koncertnega menila, nrtti po glasben-:, niti po tekstovni plasti. Torej več riporoznost i pri izboru pesmi. Morda je marsikaj za nekritično deželo dobro, za nas ml in stremeti je treba .po visokem. A kar je odlično: tri. pevci, to vodstvo je ven-der, sodeč po tem, kar smo slišali, v stanu in z lahkoto resrti mnogo, mnogo bolj komplicirane, v resnici umetniške naloge. Oeumi tratiti! energijo izključno 1« za malenkostne stvari, ko pa je skoro doetd, če jSc  zapojemo  nekoliko, a  vse ostalo raz-
položljivo lepo znanje porabimo za višje cilje. Lepo je sicer preprosto narodno blago, toda imamo je razkošno odet« tudi v koncertno, visokoumetndško oblik«. In pa naša umetna pesem! Podrte jo, ker j« zmoret-, izključne lahke nar. pesmi pa prepustite zborom, ki preko nje ne sežejo. Seznanimo ž njo našo mladino, da jo iKi spoštovala, vzljubila, a pokažimo ji tudi v.išje, težje dosegljive u metali se smotre. Sicer pa je z lahkoto mogoče vzporedriti k narodnemu programu tudi program umetne pesmi, mešanje obeh pa bi le pripomoglo k zanimivosti in pestrosti programa. V tem ozira je deloma šest moj] h dekliških duetov s klavirjem prijetna prekintilo dolgo vrsto narodnih narodnih napevov. Spremljala jih je na klavirju gdčna Minka Zacherlova nesebična, zvesta pomočnica Schweigerja in pev. zbora. Prijetno sta pre.kin.ila zborovsko petje dva sol*sta, šestošolec ViKtor Jenko im osmošolec Herbert čerrič. k: sta poleg čednega, četudi ne še dovolj šolanega pasovnega blaga pokazala silno mnogo pevsKe ambicije. Tudi ta dva je spremljala gdčna Zacherlova. Koncert, dasi je bil njegov program zelo dolg. vendar ni oftro-dil poslušalcev. Ki kar niso hoteli! preneha t i p losk at i. ta ko. da je b ur j a o» lobr a v an j a dosegla višek celo po zadnje točki, po Tniglavu«.
Mariborskim m!adim pevcem prav iz srca čestitam k nepričakovanemu uspehu v Ljubljani, ravno tak« seveda g. Viktorju Schweigerju. In zopet so nas i zveai ljubljanski pevci. sedaj srednješolci. nekaj uaučvii. će s pridom, ne vem. Pokazali so nam čvrst primer složnega, smotrenega, nesebičnega, plemenitega in uspešnega dela. primer močne, lepi umetnosti služeče,  idealne  mladinske organizacije.
KID pripravlja kolektivno pogodbo
Ljubljana, 11. aprila.
Včeraj :n danes so se širile po Ljubljani vesti, da so tovarne KID z danšnjim dnem zopet pričele delati, a vesti so na žalost prenagljene.
Glavno delo zastopnikov podjetja in delavstva je posvečeno izdelavi kolektivne pogodbe. Prvi del, ki obsega splošne določbe in posebne določbe in vse k tem določbam spadajoče akordne in mezdne tabele, ie že red giran in končnovcljavno zaključen. Kar se tiče ostalega materijala za redakcijo nove kolektivne pogodbe, je tud" ta materijal že pripravljen in ga je treba samo še redisrrati. kar se bo zgodilo šc v teku tega tedna, nakar bo nova kolektivna pogodba razmnožena in v i/v'rm"kih podpisana najkasneje v štirinajstih dneh. Nova kolektivna pogodba izredno izčrpno in obsežno obravnava vsa vpr^sranja ter zato zahteva sestava te pogodbe precej časa. Glede osnov tudi za vj»c ono, kar še ni definitivno redig ranega. r*a je že dosežen popoln sporazum. Obenem s kolektivno pogodbo, ki bo urejala ^se odnošaje v smislu novejša obrtnega zakona, bo i-zdelnn rudi poseben sporazum, ki bo določal pogoje, pod katerimi bodo delavci v bodoče upravičeni do plačanih dopustov kot nadc-mestiko za nedeljsko delo.
Opozorilo
davkoplačevalcem
Davčna uprava za mesto v Ljubljani ri/rflaša:
Dokler se ne izvrši nova odmera zemlja-rine. zitfradarine. pri<lobnJne. rentnm-e in družbenega davka za tekoče leto 1032, nrvo rajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta to je tt leta 1931, Od tega 50 izvzeti samo oni davčni zavezanci, k: so nrijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o neposrednih davkih V
V smislu člena 74S nravkar omenienega zakon« o neposrednih davkih m niega p«ra-vilnika. dospel ie 7. aprila 1012 že v plači«
drugi obrok zgrada rine. pridobnine. renrni-ne. družbenega davka, pavšalne«! davka na poslovni promet in vojnica. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 75. maja 1932.
Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega davka, »e mu od neplačane vsote zaračunajo 6^r zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno.
Zemljarina despe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1932 :n dne 1. novembra 1Q32 s«cer se bodo istotako zaračunale 6°^ /anmdne obresti in se bodo neplačane vsote pri«ikio izterjale.
Davek nov;h davčnih zavezancev in da-* k za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan. ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok. Plačati pa se mora 30 dni po rročrtvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer ▼ onem znesku, ki je po zakonskh rokih že do^nel v plačilo.
.Splošni \<^r davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjig! opravljenega prometa, dospe n se mora plačati za T. četrtletje 1*>32 najkasneje do 30. anrila 1032.
Obvezanca skupnega davka na poslovni, promet, ki so se izjavili, da bodo plačeval; ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, on: pa, ki so se izjavili m plačilo davka po napravljenih računih morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dn; po preteku vsakega meseca.
Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega poluletja t eda] za 1. polletje do vštetega 14 avgusta 1T>2.
Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samca, ki so ga pobirali službodajalci in sicer:
1. državne in samoupravne institucije.
2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in
3. ostali delodajalci, če zaposlujejo me-
sečno po\ixrcčno nad 20 zaposlencev. morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke m sicer s tem. da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo.
Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali službodajalc: odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini m sicer najkasneje do 15 dne po preteku vsakega meseca.
SoŠeol
Glavna skupščina SK J
\ čeraj se je vršila v Beogradu II. redna letna skupščina SKJ, ki so ji prisostvovali delegati sokolskih žup iz vseh krajev države, pa tudi zastopstvo češkoslovaškega in ruskecra Sokola. SkupSčino je vodi! podstarostu K. Gantr!. Sprejeta je bila načelna resolucija, da je vse delo v sokol-stvu osnovano na prostovoljnem pristopu v sokolske vrste in s prostovoljno podreditvijo sokolski disciplini, zato naj se pa vodstvo SK.I tega načela tudi v bodoče vedno drži.
Na glavni skupščini je bilo sklenjeno, da bo pokrajinski zlet v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola prihodnje leto obvezen za vse župe dravske banovine in za sosedne župe. Na pokrajinskem zletu se bodo vrSte tudi medzletne tekme za kraljev meč. Sprejet je bil predlog sokolske delegacije iz dravske banovine, da se zniža savezni porez od 10 na 5 Din letno.
Dečja akademija Ljubljanskega Sokola
Sokolska deca matičnega društva v Narodnem domu je priredila v soboto zvečer v svoji zelo okusno okrašeni telovadnici izvrstno uspelo telovadno akademijo ob veliki udeležbi staršev in prijateljev mladine. Spored, ki je obsegal 10 točk. se je pričel z dvema pni v posrečenima deklamacijama ob toplem priznanju občinstva mlad*' m a deklamatorjema. Ženska deca je najprej izvedla prav dobro rajalne vaje in na koncu zaplesala kolo. ki se je v naših telovadnicah že popolnoma udomačilo. Obilo zabave in smeha so vzbudile igre moške de-ce. zlasti natezanje vrvi. Prav dobro izvedeno in zelo posrečene so bile sirmrltane vaje moške deoe na dveh bradljah s sprem-
I.ievanjem klavlrpi. .Mlad' telovadci so želi obilo priznanja. Ženska deca je nato love*"* deloma proste, deloma rajalne vaje prav skladno in strumno po glasbi ju-goslo-venskih narodnih pesmi. »£kratje» moške dece so zadivili občinstvo ter odobravanja ni bilo konca ne kraja.
Gotovo najboljša točka sporeda so bik-vaje moške dece s puškami. V telovadnico je prikorakala četa dece pod vodstvom 41etnega vodnika Permana rvana. ki je na vojaška povelja mladega vodnika izvedla pozdrav in razstop ter na štetje izvedla feri proste vaje brezhibno in odlično. Da so morali mlacH vojaki vaje ponovit; na Željo gledalcev, je samo ob sebi ra-zumljivo. Nato je zopet nastopila moška deca z najrazličnejšimi preskoki in skoki ter žela zasluženo pohvalo občinstva. V okusnih zelenih oblekcah je ženska deca zaplesala valček skoraj brezhibno, nakar je moška deca zaključila akademijo z efektnim dr. Muniko-vim »Naprejem« z vzorno in odlično izvedbo. Občinstvo je mlade telovadce nagradilo z burnim odobravanjem.
Uspeh dečje akademije je bil v vsakem pogledu odličen ter zaslužijo sestire vadi-teljice in bratje vaditelji vse priznanje in pohvalo. Starši Ln prijatelji mladine pa so se lahko na lastne oči prepričali, komu lahko zatrpajo svojo deoo, ki bo na temelju T V rifeve in j ugoslo venske ideologije vzgojena v trdne in odločne z**ačaje v korist domovine, kralja in sokolstva. Po tej poti naprej! Z-cVravo!
Narodna "tadališče
DRAMA
Začetek >b 20.
II. aprila, ponedeljek: Gospoda Glemba-jevi. Red B.
12. aprila, torek: Zaprto.
13. aprila, sreda: Kvadratura kroga, premijera. Izven.
14. aprila, četrtek: Zaprto.
15. aprila, petek: Kar hočete. Red D.
16. aprila, sobota ob 15.: Zdravnik na razpotju. Dijaška predstava po znižanih cenah. _      Ob 30. Kvadratura kroga. Red E.
*
Opozarjamo na nocojšnjo predstčt\*o izvirne hrvatske drame Gospoda Glemba-jevi. ki bo drevi ob 30. za red B.
Premijera Kataje\*e komedije »Kvadratura k rogat bo v sredo 13. t. m. Zabavna in duhovita komedija je vzeta iz sodob nega življenja v Rusiji in rn?y>ri\v\j£i o zakonu. Režijo vodi pn;i'. šest. Predstava vrši izven abonma. Opozarjamo na njo vse ljubitelje drame.
OPERA Začetek ob 20.
11. aprila, ponedeljek: Zaprto.
12. aprila, torek: Židinja. Red C.
13. aprila, sreda: Robinzonada. Red A.
14. aprila, četrtek: ČaidaSfca kneginja. Opereta. Igrajo Jeseničani na korist pomožne akcije na Jesenicah. Izven. Znižane cene.
15. aprila, petek: Zaprto.
16. aprila, sobota: Scvijski brivec. Red B.
Židinja. V torek 12. t. m. se poje v naši operi velika opera Židinja. Posamezne vlogo so v rokah gc. Gjungjenac in gc Ri bičeve ter gg. Ivič, Banovec  Tanko in Rum pel.    Opero    dirigira    kapelnik  dr. Svnra Predstava se vrši za red C.
Ofienbttchoio komično opero Robin zonada ponovi naša opera v sredo dne 13 t. m. v običajni zasedbi. Predstava se vr^ za red A.
Dobrodelna predsiava v naši open V četrtek   14. t. m. gostujejo v naši operi
člani gledaiiškeva odra z Jesenic. \ prtaori 1 \ bodo operetv. »('umia.ška knjcginja«. Jesen čani pripeljejo prav vse s s^boj in zvajajo vse z lastnimi močmi. To velja za solist«, zbor, statiste, balet in OfkestOf   Ker je čisti dohodek predstave na:n t*n /-« jeseniško akcijo, smo prepričan;, da se ho ljubljansko občinstvo v polni i       v i Ju oci lo.   Za predstavo   veljajo znižane operne cene.
Koledar.
Danes:   PonedOk   11    Bprfbi k.i' ni:   Leon  I.  Rada, pravosl:: g Današnje prireditve.
Kino Matica: Ck>spodična. Dapače« apoj.
Kino Ideal: črni šakal.
ZKD: >Pesmi je teooec« ob L4.ll v kinu Matici.
Koncert prof. Mirka Puglja ob FLlharinonični dvorani.
Dežurne lekarne.
Danes:   Dr.   PtecofeL,  Duu;, %ki in Bakarčič, Sv. JaKoba trs 0.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 11. aprila. Na Vidovdanski  cesti   je   nastal danes ponoči nenadoma bud prepir med mladimi fanti. Med prepirom so bili seveda vsi glasni, tako da so divji glasovi privabili v M žino stražnika.  Stražnik  je  kmalu zwd<-l za  predmet  prsprni  med   fanti, pa   je ta predmet v obliki ženske vzel s »eboi. Bila je 251etna Amjek G., bivša shižkmja. doma iz okolice Kamnika, ki ima na vesti že ne grebe ki jo iSec tudi sodišče.
V notranjosti mesta so včerai prijek nekoga Alojzija Mlinarica rz Prlekije. ki ima čudovito srečo, da bodi okrog po ulicah, se skloni m že najde lopato, sekiro oN k«i slione-ga. Tako je v zadnjem času naseJ okrog 10 lopat in sekir. Saj tako je pripovedoval. Pofrcijske poizvedbe pa so dognale, da je Mlinaric našel lopate in drugo, kar K prodajal potem v ofcoHoi mosta r*znim ljudem, v gramozni jami Stavbne družbe na Ljubljanskem polju.
Na Mirju sta bila aretirana včeraj 27k-*r>4 Hasan B. ter Konrad N., ki sta opre/ovala okrog bis m se skuSaia vtmotapKfi v stanovanja, ki so jrh stanovalci zapustili, ko so odssli na sprehod. Nakana pa se jima ni posrečila, ker sta se naenkrat znašla v zaporo.
Natakarica A. PodksnikovA v daknatirv ski gostimi ▼ Kolodvorski ulici ve posta a včeraj žrtev prebrisanega žeparja .^4*le^n«g« srerfcana Silerl ja, doma >z Primoria. Žef*a - ^ ie v ugodnem trenutku pr.slonil k njej t*r H v gneči hitro pote^ml iz žepa debelo denarnico. K sreči pa >e njegovo početje opazoval odfla izmed gostov, ki je Skrlia po-jjrabil v veži in ga »ztočtI srnaesniku. Denar je doibnla natakarica na/a i. Skrij pa je romal v luknjo.
Na Aleksandrovi cesti t hisi **t. 16 pri neki stranki zsaposietva shaSkinja Antonij* Gadova se je ponoči ziastrupUa s plinom m sicer po nesreči. Pozabila je v svoji nobi zapreti plinski ogrevamik in so domači našli zjertraj sKiž*cinjo že nozavestno. Prepeljali so jo z reševalnim avtom nemudoma v bolnico, kjer so jo skušali oteti. V« rnrd zdravnikov pa je bil zaman in je nesrečna Ga lova dopoldne zastrupi ienji pod Vogla.
Esperanto
Društvo farmacevtov na. japonski mecfl-
cniaki fakulteti v Tokiu je izdalo velik slovar zdravil z nazivoalovjem v japonščini, angleščini, francoščini, nemščini, latinščini in esperantu. — Vzhodno kitajska železniška družba v Haremu je ubjavga svoja meteoroiodtat opazovanja, rezultate opazovanj svojih stanic leta 1922 do 1929. v dveh zvezkih t ruščini in esperantu. — V učiteljskem seminarju v norveškem mestu Elversunu imajo tečaj esperanta za učiteljstvo. — Izmed Goetheje\nh literarnih del so bila prevedena v esperanto >IfJ-»enija«, »Faust«, ^Herman in Ek>roteja«, ^Trpljenje mladega Wertnerj&« in Se vee. drugih. »Tfi geni jo« so trpri 7.0 rili med TV. mednarodnim kongresom esperantistOV V Draždanah 1. 1908. Pariški espe ran tisti pripravljajo za letošnje počitnice 24. svetovno manifestacijo esperantistov. Mladina do 17. leta ima pravico do legitimacije za 30 frankov in do brezplačnega ^Kongrea-nega glasila«, ki že izhaja za udeležence kongresa pod uredništvom znanega francoskega humorista R. Schvvartza V Kelmorajnu je izšla te dn. druga Številka zelo poučne esperantske revije >Lingva Kritiko«. Njen glavni urednik je prof. dr. B. Migliortm iz Rima Revija priobčuje razprave in beležke o slovnici esperanta, o esperantskerc slogu in slovarju. — Švedski učitelj esperanta K. Tunon je organiziral tečaj esperantskega jezika na univerzi v estonskem mestu T a rtu. — V italnan-?kem mestu Brescili se vršita sedaj dva esperantska tečaja na tehniki, dva pa v zavodu Magistralen in v društva stenograf ov. — Madžarska narodna liga esperantistov v Budimpešti ima člane, ki zelo marljivo dopisujejo v esperantu z inozemstvom. Na zadnji seji lige je bilo ugotovljeno, da žive dopisniki madžarskih esperantistov omenjene lige v 500 evropskih mestih (nad 1000 dopisnikov) v 40 azijskih (okrog 100), v 47 amer^h (75), v 20 afriških in 20 avstralsk.h. Madžari znajo sploh dobro izrabljati esperanto za p ropa dan d o svojih narodnih interesov. — Kongres češkoslovaških esperantaatov bo od 14.—17. maia v Oiomtieai Va proffra-mu je med drugim imenovan V w izmed ulic i-Uli ca dr Zamenhofa«. poashoo svečan bo pa trenutek. *o se zt>.?r<- jde'«cfce»-ci kongresa,   da vsade drevo  * fH*peranto-t.
Dosedanji kongresi će&kosKrvaJ&cih esperantistov so bil: v Brnu. Ufe*reu. Rratialfc-rl in Teplicah - Sanovi.
Zakaj se ne ženijo.
— Pravijo, da se nameravaš oženiti, prijatelj.
— Res sem se mislil, ko sem pa rodi sam podpisal proglas intelektualcev proti napadalni in obrambni vojai, sem si premisli!.
Mariborski pevci
v Ljubljani
Koncert pevskega zbera mariborskih srednješolcev fe
dosegel nepričakovan uspeh
Stev. * I
»SLOVENSKI   N A R O D«, dne 11. aprila 1932
Stran 3.
Dnevne vesti
— Zborovanje zagrebških hišnih posestnikov. Včeraj so zborovali v Zagrebu hišni in zemljiški posestniki. Sprejeli so daljšo resolucijo, ki v nji zahtevajo, da se opusti vsako maksimiranje najemnin, češ. da že itak padajo in da je dovolj praznih stanovanj ruidalje naj jih država zaščiti prod brezvestnimi najemniki, ki nočejo plačevati najemnine, da se jim odprše 3 odstotni davek za oddajo stanovanj rn lokalov v najem, da se vzame za podlago obdavčenja prijavljeni taktični kosmati dohodek, ne pa samovoljna cenitev ter da se znižajo odnosno odpravijo ra/ne občinske dajatve.
— Iz državne službe. Upokojen je načelnik oddelka za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike ing. Vojko Kopriv-nik; iz državne službe ie odpuščen pomo/iv oHcijal pri direkcij: državnih železnic v Ljubljani Josip Pleš.
— Razpisani službi. OUZĐ v Beogradu raspisuje mesto pogodbenega /dr-ivmka-uraimka v L'ančevu. Prošnje je treba vložiti do 1. maja. Mestna občina v Banjahdd razpisuje mesto hidrotehnika. Prošnje je treba vložiti do 30. t. na.
_ Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Litij" je prepovedalo rudarju Antonu Drnovšku Zagorju /ahajanje v krčme za dve leti.
_ Opozorilo udeležencem natečaja za
idejno skico planinskega doma na Iriškem Vencu. Društvo Fruška gora v Novem Sadu ofavečča vse udeležence natečaja za izdelavo id» jnih sk>e za svoi dom na Vencu, da zaradi velikega števila vposlanih osnutkov ocenjevalna komisij« ni magla v določenem roku končati svojega dela. Ke/ultat ocene bo objavljen v kratkem.
— Na zagrebški univerzi 4466 študentov. Vpisovanje na zagrebško univerzo je končano. Vpisalo se je 4466 slušateljev aii okrog: 600 manj. kakor v zimskem semestru. Na filozofski fakulteti jih je 1355, na juridični 12ol, na teološki 176, na medicinski 395. v veterinarski 333. na tehniški 5o4 :ri na gospodarsko šumarski 380.
— Smrtna kosa. Strojnoga stavca Narodne tiskarne g. Josipa Sedeja je zadel težak udarec. Včeraj mu je umrla soproga ga Viktorija Sedej, vpokojenka tobačne o-v«arne. — Simpatična, blaga dobra žena je bil, stara šele 52 let. Pogreb bo jutri ob lo. i/ Krakovske ulice 1(). Bodi ji lahka zemlja, te/ko prizadetemu možu naše iskreno sožalji!
—* Vreme. Vremenska napoved pravi, da J bo spremenljivo oblačno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Naj-v:^:a temperatura je znašala v Splitu 16, v Zagrebu in Skopi ju 15, v Ljubljani 14.4. v Sarajevu 14, v Beogradu in Mariboru 13 stopinj.  Davi je
ljami 763.6, temperatura je znašala 7.6.
— Ker so mu odrezali nogo. V soboto zvečer si jc hotel v Sarajevu končati življenje brivski mojster Ivan Sop. Moža je že dolg" bolela noga in zdravniki so mu rekli, da jo bo treba amputirati. Sop pa o tem ni bot-1 ničesar slišati. Zdravniki so j^a po dolgem prigovarjanju pripravili do tega. da se je dal narkotizirati, potem so mu pa nogo amputirali. Ko se jc zdramil tz narkoze in vide!, da je brez noge. jc pograbil nož in si norel prerezati vrat. Bil je pa tako oslabljen, da se jc samo lahko ranil.
— Zaradi košarice krompirja ubil brata. V uiriuku pri Mostar ju se jc spri Mate Rami jak s svojim bratom Franjom, ki je bil lačen, pa je v sili vzel nekaj njegovega krompirja iz kleti. Mate se jc zaradi te malenkosti tako razjezil, da je brata zabodel. Nesrečni brat. ki je v bokiici kmalu po prevozu umrl, zapušča žjeno m dva otročička.
— Tragična smrt 121etnega dečka. V petek dopoldne so našli blizu Vinkovcev ob vod: truplo neznanega dečka. Gre za 12-leteega Mijo Horvata, ki je odnesel 31. marca mlade pse. da bi jib utopil, za njim je na odšla tudi psica. Mlade psi oke je vrgel v vodo. psica je pa skočila za njimi. Deček sc jc znal za psico m jo hotel potegnit; iz vode, pa je sam padel v vo lo in utonil.
— 2eni odgriznil ušesa. V vasi Ravenski Lemcš blizu Križevcev se je odigrala \ tuši kmeta Gjure Valjaka tragikomična drama, (ijuro je bil ljubosumen na svojo lepo ženo Jano in neprestano ji je očital nezvestobo. Žena ie pa moževo sitnost mirno prenašala, kar je moža še bolj jezilo. Večkrat h" je zagrozil, da ji bo spačil obraz tako. da je ne bo nihče več pogledal. In svojo grožnjo je deloma res izpolnil. V soboto je prišel domov in začel ženi zopet očitati, da ima ljubavno razmerje z drugim. Zakonca sta se začela prepirati in med prepirom je mož ženi odgriznil ušesa, potem ie pa dejal smeje: »No, zdaj si pa dovoli grda, da te ne bo nihče več pogledala
Iz Ljubljane
— !j Zasluženo odlikovanje sivolasega komponista p. Hugolina Sattnerja. V soboto opoldne je prišel mestni župan dr. Dinko Puc v franed^kanski samostan v četico P- Hiugolina Sattnerja in mu jc vpričo župnika dr. Romana Tom in ca in zastopnikov naših pevetol-h društev izročil red sv Save EfL razreda. Imel je lep sovor. ki je v njem povdarjal neumorno deJovanje H udolina Sattnerja in podcrtava! njegove zasluge za slovensko slasbo ter ni u k odlikovanju čestital in Izraz:! željo, naj ?a bog ohrani še mnogo let v čast slovenskemu narodu in ponos slovenske glasbe. Odiikovanec se je v vsej svoji sKrouuiost.i guijeno zahvalil in prosil, naj župan sporoči njegovo zahvalo Nj. Vel. kralju. V imenu Huibadove župe JPS je odiikovancu čestital žunni pevovodja Zor-ko Prelovec ter povdarjal njegove zasluge za slovensko pesem. Odlikovancu Uwti naše  naj iskren ejse čestitke!
— Ij Krasno nedeljo smo imeli, solnČno, jasno weme, ki je spravilo vso Ljubljano na noge.    Meščani so jo mahnili Cz me-
sta, po vseh bližnjih hribih jih je bilo dovolj, tiste pa, ki so ostali v mesto, so se V6aj gibali, svež zrak jim je pregnal zar spanost Moćan zapadni veter je očistil ozračje, da so se hribi In ©ore približali Ljubljani. Kamniške planine so bile kri-staLno 6;ste, s naših priljubljenih razglednih točk se je odpiral krasen razgled daleč na okrog, na zahodu do Julijskih Alp. V mestu smo se zabavali s sportom in v Tivoliju na veseli enem prostoru se je že začela sezona. Kaže pa, da ljudje ni]so preveč vneti za to, res čudno zabavo. Priznati je pa treba, da so mnogi ostali zvesti cvičku m dalmatincu, iz vseh okoliških gostim je donelo petje, ljudje so se pač tudi pod streho veselili lepega vremena.
—Ij   Koncert  Mirka  Puglja.    Drevi oh 20.  nastopi  v Frlharmon.ični   dvorani kon certni pevec- prof. Mirko Pugelj. G Mirk<> Pugelj    je naš!  koncertni    publiki dobe; znanec i'zza svojih zadnjih koncertnih nastopov   Posebnost  vsakega njegovega *on-cvrta   je  skrbno   izbran   interesanten spo red.    ki se naslanja v  prvii vrsti na fran vosko glasbo.   To  velja  tudi  v precejšnj: m r   z-i  njegov  letošnji  Končen. Izvaja* bode razne arije  in pesmi iz starejše -n novejš'-   francoske   literature.   Poje So-tiii-maima in  Schuberta. celih  rlel  pa zavze majo  klasična   Bachova    dela   s sprem!/' vaiv.icm  violine,  v.iole  in  oboe.    Pri kon certu  sodelujejo  prof.   Karel   Jeraj. Jaru slav Janeček   (oboist)  in  pianist Marijan Lipov še k.  Opozarjamo  na  koncertni program, Ki ima  tiskano razlago arij. ki «e P".i»'jo  v francoščin«!   Obisu  toplo priporočamo. Predprodaja  v  M-a te no Knjigarni
Čokolada je čokolada. Ta trditev je ravno tako smešna, kakor če rečemo, meso je meso. Kakor ni kravje meso enako onemu pitanih volov, je tudi med čokolado in čokolado razlika. Izborna čokolada so nove specijalitete *Kavita , »Mlekita«, »Maslita« in j Grenkita<, ki jih izdeluje tovarna MIRIM.
Na splošno željo publike film »Pesmi je konec« še danes ob J4 8. popoldne. Wil]y Forst je ljubljenec naše kinematograf, publike, to je pokazala sedaj njegova pravkar od ZKD prevajana opereta »Pesmi je konec«. Vse dni predvajanja je publika kar vrela v kino in z največjim zadovoljstvom gledala svojega oboževanca. se zabavala in se naslajala ob lepih šlager jih. Da se ugodi vsem tistim mnogoštevilnim, ki so bili doslej ovirani, ogledati si lepo opereto, bo ZKD ponovila film s-Pesmi je konecc še danes, in to nepreklicno zadnjikrat ob 3,i 3. popoldne v Elitnem kinu Matici. Vsi, ki se barometer v Ljub- ! hočejo dobro zabavati, naj tega sporeda ne
zamude!
— !j Trboveljski mladinski zbor. ki e pred nedavnim Sašem z velikim napebom nastopu na dveh koncertih v Beograda, priredi 17. t. m. dopoldne ob 11. uri. Opozarjamo, da Imajo mladi pevci tokrat popolnoma nov program. Predprodaja vstopnic v  Marci cm knjigarni.
—Ij »Svoboda« in ->Zarja« priredita v sredo, 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice X. delavski prosvetni večer. Sodeluje delavska godba »Zarja«, Ciril Stu-kelj predava o temi »človek in knjiga«; Ferdo Delak in Boris Božič reeitirata dve peemi. Milena Ve rb i če v a in k on s. Drago Bunger zapojeta več lepih sokvspevov. Jože Brdnik zaigra na roc* *»olo skladbo napisano za ta večer od domačega skladatelja .los. Skorpika »Podoknica«. Lm^tniska plesalka Katja Delakova bo zaplesala dva zanimiva plesa »Vihar« in -»Odlomek iz cirkusa«. Stanko Bitežnik pa bo poročal n-kaj veselega. Vstopnice po 4. 3, 2 Din.
—Ij Okružna streljačka družina v Ljubljani obvešča Članstvo, da se vrši danes ob 20 uri sobno streljanje pri »Levu«, Gospo-s-vets-ka cesta.
Szoke Szakali
kot glavni junak sijajne komedije
NEZNANI GOST
—I j Tenis - odsek Atene vatb: vse prijatelje tenisa k vpisovanju, kri se bo vršilo odslej vsak torek od 145. do 17. ure,, v damski   sobi  kavarne  Emona. 247-n
—Ij Zanimiv večer v restavraciji Zvezda. Zakonca Zotovič, Beograjčanom dobro znana komika, priredita jutri zvečer v restavraciji »Zvezda« zabaven večer s šaljivimi govori in kupleti. Začetek večera bo ob 21. Vstop prost.
—Ij Dar za podporo reduciranim železničarjem. Gospod Miroslav Gregorka. višji železniški uradnik, je izročil v pisarni Rdečega križa znesek Din 2.113.23, ki ga je darovalo »Društvo železniških uradnikov s fakultetsko izobrazbo v Ljubljani« v svrho podpiranja odpuščenih že+aničarjev. Iskrena hvala plemenitim darovalcem!
—Ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 16. do 31. marca: obveznica ratne štete serija 32°o št 0164 in listek, glaseč se na ime Vrtačnik, ženski snežni čevelj, listnica x vsebino 25030 Din, penkala nalivno pero, ročna torbica z izkaznico dečjega doma na ime Ootman Pepca. zlata zapestnica. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 15 dežnikov. 3 palice. 4 aktovke. 6 parov galoš, 2 klobuka, 5 parov rokavic, 2 par otroških čevljev. 2 otroški čepici, na-.hrbtnih, taiblica čokolade, kolesna sesalka ženska naglavna ruta. ženski slamnik, moški suknjič, hlače, par nogavi in britev, 2 vrča za mleko, ročna kosara z vrečo, pletena košarica, 2 moški srajci, pločevinasta škatla, moSki suknjič, svilen« šerpa, ženska obleka, torba z loncem, 6 komadov ovratnikov. 6 lenjig, par ženskih nogavic, rjav površnik, jedilni pribor, zrezljana no-silnica, apsji nagobčnik, vrečica orehov, par manset, ročna torba, moški plaJč m torbica z malimi predmeti. — Na drsališču Ilirije so se aašli v teku zimske sezije tile pred-
meti: 4 denarnice z vsebino 1 do 4 Din, pletena otročja ročna torbica športna veri žica in par otroških rokavic.
—Ij Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije v času od dne 16. do dne 31. mtrva: 2 zlati zapestnic), zlata zapestna ura na zlati zapestnici, nikeljna-sta ura z lato verižico, listnica z vsebino 695 Din. zelena papiga, zastavni listek st. 1558 od zastavljene zapestnice, moški dežnik, orig. spričevalo v slovenskem in prevod v italj. jeziku, izdtno po tvrdki Pogorele, tula kapica od palice z napisom 20. aprila 1927 v. C. zlat porotni prstan, črn plet s franžami. ročna torbica, v njej 20 Din. ključ in malenkosti, denarnica z okoli 540 Din, zastavni listek št. 13604 o zastavljeni srebrni cigaretni dozi. listnica, v njej zastavljam! listek.st. 4212-32. vojaško uverenje iz leta 1927 in 230 Din gotovine, listnica z vsebino 720 Din, ročna tor-bkra, v njej denarnica z 4 Din, listnica, v njej 10 Din. spričevalo, sokolska I gitima-cija. oboje glaseče na wne kumše Josip. Neki državni nameščenec je izgubil 1. aprila vso plačo v znesku Din 1240.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, skujša-nju, bledici .obolelosti žlez .izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci aobro prenese ».Franz Josefovo« i^renčico. »Iran/ Joselova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovina n.
Iz Celja
—C Akcijski odbor strokovnih organizacij za pobijanje draginje se Je osnoval iz zastopnikov odborov v atoli strokovnih organizacij javnih, privatnih nameščencev in delavcev v Ce.ju Napoveduje takojšnjo akcijo za raHande previsokih stanovanjskih najemnin. V ta namen bo organiziral veliko javno zborovanje v celjskem Na-roinem domu v neleijo 17. t. ni. ob 9. uri dopoldne.
_c   O   čarovništvu   na   Slovenskem, o
raznih zan'ur. vili ćarov irskih procesfn D o razn'h duševnih zablodah ? srednjem veku sploh bo predaval poju tri šn jeni i1 arvrila oh 20. na tukajšnjem ljudskem vs«' učilišču v risataiej deške meščanske j<V:< v Vodnikovi ulici dr Vladimir Travaer iz Maribora. Vabljen'!
—c Izgubljen dežnik. V torek "». t m popoldne okras 17.4? je bCl e/sriibljrn po Kralja Patra cesti o<J Gorenjakove nosni ce do Gfovnega Tr^a svBen damski oei nik, vreden 900 U:n. PoStes naj-ditelj na; 5a odda pri celjski mestni poL:.
—s Smrtna kosa. V celjski javni bolnici ie umrl 7. t. m. 73-JetnJ ol>činski shi-s:a Franc M.i'oč iz Rogatca. Naj v min' počiva!
_ Akademska  smučarska organizacija.
Jutri v torek. 12. t. m. so bo vršil II. red-ni občni sbor Akademske smuearak« ocgfa-nizacije in sicer ob 1 S. uri na univor/.:. soba 69. s sledečim dnevn:m radom: . i. Odobritev zapismka sadn^ega ooonesa zbora. 2. Poročž'a a» Ujfrifci nc?a odbora, b) rev^aorja. 3. Ab^^iutor-.j funkci.*ona--jom Samostojni predlog. 4. Votftve. Slučajtosti Vabimo vse akademike sma-ča.rko in smiičarje. da gotovo pridejo, ker je to v njihovem interesu: dokn-l se bo program ?n prihodnjo sezono in istočasno predložilo pravilo za loombiBLiraao aka demsKo prvenstveno tekmovanje. Estočas-no oozivasno vse odbornike in poverjenike na kratek sesta.nek, ki bo jutri ob pol 1N v isti sobi. Odbor.
Rakova pot
okrog sveta
V Budimpešti ie obtičal brez denarja Američan Plennie L. Wins:o. ki je nastopH nred letom dni v svojem rojstnem kram Fnrtv. o,nhu v državi Te\as rakovo pni rjfcrrjg sveta. Naiprej se ft naootil v Boston. >Ta pavnikn. k.ier le delal, se je prepeljal cez oceim d--Hambarga, potem ie nn krenil preko Nemčiie. Češkoslovaške in Avstrije ter prisnel v Bnđfir*!>e?5fo. kier ie /aenkra* obtičal VVin^o hodi ves Čas rakovri not. Če mu »osreči zbrati v PM i^11 nešH n^cai dennr;a krene nrekv) Indije in Kitaiske v? Tnnnnsko. kjer se vkrca na parnik. Po Dovratku v Ameriko namerava napisati soomine.
Wingo je izjavil, da ni posebna težko hoditi rakovo pot. Njemu je zadostovalo šest mesecev vežbanja. V Te-xasu ie imel hotel, ko ie pa z njim propadel, je sklenil napotiti se peš okrog sveta. Ker pa zdaj tako potovanje ni nič posebnega, ie sklenil hoditi rakovo pot. X začetku ie zaslužil dobro, ker ie .posojal svoje telo za -reklamo. V Ameriki so podjetja prav rada inseri-rala« na njem. V rTvropi se pa ljudje še ne morejo ogreti za ameriške reklame. V Evropi imajo ljudje žal mani denarja, kakor v Ameriki, pravi \Vingo.
Ko je nehal pošiljati ženi denar, je vJožila tožbo in zahteva ločitev, češ. da jo je zapustil. Po 18 letih zakonskega življenja ie bil to za moža hud udarec. Zdaj, ko ji ne morem več pošiljati denarja, pravi Wingo, mi pa očita nezvestobo. Ženske res ne zna>o biti idealistke. Na potovanju iz Texasa do Madžarske je raztrgal 11 parov čevljev. Zdaj je poslal ponudbo ameriški tovarni za gumijaste podrplate in se ji ponudil kot potujoča reklama. Odgovora še ni dobi. Vprašanje ie, če ne bo ta čas pozabil hoditi rakovo pot. kajti v Budimpešti mu policija ne do-voli, da bi se vežbal._
Dobro bi bilo.
— Ce bi tvoj oSe videl, kako se ve-des, bi osivel.
— Saj to bi Wk> dobro.
— Kako to?
— Ker je plešast.
Obubožanje
tudi med vpokolenc!
11* redni občni zbor Društva državnih vpokoiencev in vpokojenk za dravsko banovino
Ljubljana,  11 aprila. Tudi upokojencem so začeli rc/ati tan ke kose knrba. Borba za obstoj se poos~tru-je vedno bolj v vseh slojih. Včeraj so zibrab državni vpokoiervci in vpokojenke v lepem številu na 11. rednem občnem zboru svojega društva v dvorani Delavske zbornice. Obem abor je pokazal, kako trdo «e bore ivpokojerrci m bomo eksistenco, da jc njihovo stanovsko društvo živa potrt ba, «*aj >e obubožanje  tudi  med nirni od dne do dne očitnejše.
Društveni   predsednik M.   Lilleg ie
otvori! občni zbor a pozdravom ei:i pi >ot-ne. posebej je na pozdravil predsednika NahavT jalne zadruge drž. usluibcneev n upokojencev i». svetnika Žujona. n.ikar je smatrajoč za prvo dolžnost nazdravil Xj. V, krulju in pr■•eital ud.inostno br/ojavUo Po uvodnih formalnostih je spre^ovor 1 na kratko o križih in težavah vpokojeneev m o delovanju ter toJojafa društva /a izbolj sanje njih eksistenčnih prilik. OJhor ni /amud'1 nobene prilike, da bi ne opo/Jrj;i! na pristojnih mestih na bedo vpokojencev. Zavzeli so se tudi. da ni bilo društvo ra/-puščeiu), saj je nepolitično in se zavzema Ie za stanovske interese članstva. Cim brv j se sla;bš*i;u splošne Kvljcnafcc prilike tem bolj se k-aže potreba po eim močnejši or-iiuni/aciji opokoje-neev. Toda v ostalih pt>-kr;tjinah drža\e ni se pravega organizacijskega gibanja med upokojenci, edino v Sarajevu je res močna organizacija, ki iro* u-' sekcij, in ki je preuredila pravila po inicijativi ljubiianskega društva. Vojvodina se še orcam/ira. v Beogradu je oh bilo društvo ra--pu:č-no, a se bo kmalu us-tflno-vilo novo tako. da bo končno 'ahko prišlo do zaeze društev vpokojencev.
Tajnik g. A. Spende je obširno poroča1 o živaiiiiem društvenem delovanju. Poročilo sc nanaša na delovanje od junija lani do tega občnega zbora, torej mi '^mesečno dobo.
L mrlo je .V> članov, njih spomin so prisotni polastili, rednih sej je bilo *S. Vseh številnih nasvetov članstva, kaj m kako se naj vse ukrene, odbor qj mogd apoStevati ker so bili iz umlj.vih razlogov nei/vdlji-v. Pač pa so storili vse. kar so mogli ter interveniral na vseh koncih in krajih da tc mizern: položaj vpokojencev vsaj nekoliko omili Prosili so pomoči pri ministrih gg, dr. Kramerju in Pu-eiju, pri poslineih. predložili spomenico senatorjem itd.
Proti koncu scptetnbra se je pokazala potreba, da pi-šljeio v Beograd se deputacijo. St(*pili so v .s-ttk z vsemi sorodnimi organizacijami v drživi, da bi nastooili skupno v Beogradu. Nekatera društva bo pooblastila i juhi vi >ko, da jih lattOfNL, druga so pa  posla1« delegate.
V Beogradu so potrkali na vsi '.rata, kjer se jim je obetalo koli<Tkrtj unaoia, da jim lahko pomagajo. Posvetovali so se s poslanci, ntervenirali pri predsedniku Narodne skupščine, pri predsedniku senata, finančnem in prometnem ministrstvu itd. »pri slednjem . /aradi vo/ni.h ugodnost, kakršne uživajo aktivn' državni us!u-žhen-' ci). Povsod so bili ^prejeti z razumevat \cm in povsod so jih odpravili s tok*žljiv'«nj obljubami. Skliceval: so se pa seveda na te""ko gospodarsko dopres'jo. pod katero ječi ves svet ni da jc pač zaradi tega težko kaj storiti v izboljšanje njih položaja. V vsej državi da je mnogo preveč uradn štva, ki ga nP morejo kar x.\ko reducirati potrebne so pa delne redukcije ter morajo s tem pae računati tudi upokojenci.
Društvo jc tudi pokrenilo z drugimi društvi akcijo' za /nižanje stanovali ^k h najemnin ter v to s-vrho sklicalo protestni shod. Sodelovalo je tudi ob priliki volitev; razposlalo je upokojencem več tisoč letakov. Sploh je storilo ob vsaki priliki naci-jonalno dolžnost.
Tauiik jc h koncu naglasi!, kako potrebno je. da se vsi krepko oklenejo organizacije, kajti le v njo lahko upajo :«i se ji zaupajo Treba je pa tudi. da se društveno delovaje osredotoči v zadružništvu, da si upokojenci pc«naigajo kolikor mogoče sami.
Po tajnikovem poročilu je spregovoril g. inspektor Wester. omenjajoč pohvamo društveno delovanje, češ, da je storilo vse, kar je moglo. Očrtai je prav krepko tedanje tc>ke življenske prilik e upokojencev. Društvo je namreč storilo vse, doseglo pa ni ničesar. Upokojenci so tudi reducirali svoje zahteve na minimum, zato so upali, da sc bodo obljube izpolnil vsaj v skrčenem obsegu.
Odteftilaja od pokojnine za pen/ijski fond ne more odobravati. Predvsem je pa naglasa 1. kakšna beda vlada med upokojenci   n da so bili vedno vajeni reda
Skušnje zadnjega časa so iztreznile upokojence in uradništvo. zato bo v bodoče nastopalo složno za svoje imterece. Razmere silijo tudi upokojence h kolektivi-stičnermi sodelovanju.
Govor g. ins/p. VVestra so navzoči večkrat prekinili r živabnim odobiravanjem.
Govoril je še g. dr. Požar, vlad. svet v pokoju ki ni povsem soglašal z načinom društvenega delovanja, nakar je podal predsednik g. Lilleg stvarna in nazorna po as niU glede odboro*vrh ukrepov. Naglasil je tudi, da bi upokojenci imeh laihko že izenačene pokojnine in bi L 1923. ne izpadla iz zakona za državno uelužbenstvo člena 239 in 240 — če bi že tedaj nastopili vsi složno zi- svoje pravice.
O blagajniškem stanju je poroča: bla gajnik g. R. Debelak. Vseh prejemkov ie bilo 63.944 Din izdatkov pa 38.746. prebitek znaša torej 25,197 Din. Članstva je skupno v imeniku 15%, a okrog 200 jih je zaostalo na plačevanju Članarine.
Predlog za absoiutorij 'e bil spreier soglasno, nakar i iptfOg oonl g 2igon. keko umestno ter koristno bi bilo ako h bili vsi upokojenci r'jni Vabavijahc 'adru gc drž. ua4. in upokojeneev
G. Lilleg je pripomnil da jc dolžnost članov njihovega društva, da pristop«jo k zadrugi.
V novi odbor so bili soglasno /voljeni gg,: predsednik .M Ultag, i. podpredsednik
Fr. Vedrnjak II pprajllBlltflhrifc h V d-mar: odborniki: J Wester. J. Stritar. K Debelak, prot \'adn jal. Alojzija Jantžie Fr. Arko A. Spende. V Srejnar. lrr Kmet in A Minkus; nam''stn>ki: L. Perfco, Fr. Simčič. Fr Sirnik. Iv. Stiene, H. Kobid« in J. Dovgan: pregledovale^, računov: Fr 1,«»-ričnik in ML Kovač.
Pri raznoterostih je poroča! tainik o i 4 pravilnika o uporabi ljudskega dela, k' ji izšel Um v »Službenem listu«, po katerem trpe upokojenci krivivo, k^r morajo plačevati več kuluka kot aktivni uslužbenci. Ta ko n. pr. je dvomi svetnik IV. a sVužbenega ra/reda plačal aktiven 288 Din. upokojen pa 402 Din
Zborovalci so se raaflj v upanju, da s^ mora kmalu obrniti na bo!jtsc. saj se na slabše že ne more ve?.
HafrcŠfše, najtraine^c rato u najcenejše!
Izhod
iz gospodarske krize
VseiuiHlski profesor iz Frankfurta a. M. Henrik de Man. znan po svojih razpravah si^cija?neg:a značaja, je predaval v četrtek zvečer v Prajri kot gosi socijajnega zavoda o sedanji cro-spodarski krizi in preosnnvi sosrx>dar-stva po točnem načrtu. Njegovo predavanje ie vzbudilo v Pragi velko ?a-Dknanjc in poslušat so sra prišli mnogi odlični H cdstavniki češkoslovaškega EOSpodarsktfp in kuhurneica s-veta, med n;'m! tudi miglst^T Czecb.
Sedanja svetovna gospodarska kriza izvira po Manovcin mnenju rz no-rran.ie5:a ustro:a družabnega reda in ni ciklična. Izraža se v oblati neskladnosti m.d .adprndukc;: in aeaKfoftnfen konznniom. njeni vzrok-* šx> pa prenas> Seoje kapitalistfčnejra družabnega reda, usta...ev a1: nme.'itev izv<va v nek; v'::! stične dr/ave, postopni pre-lifd !•: monopolnemu s:ospodars«v!i, brezposelnost koi posledica mehanizacije in racijonabzacije proizvodnje ter duhovna kriza lć za tipanja po vnem svetu. Man vidi izhod iz krize v pre-osnovi gospodarsJva. k; se mora voditi bodoče p<> točnem načrtu, pri tem se Je pa treba ozirat: na potrebe kon-zunten; .. in na koristi dela, ne pa samo na dobiček oodj kov. Tako ft> spju. n" nL'Tiir>sroče. Treba .ie sa-
mo premagati medna, /dne politične ovire, organizirati soctjafni kred* ter nadzorstvo države m spravki v red delavske mezde.
(O o spod de Man .ie menda zadtra le^. prespal ari na premalo č^ta. sicer bi moral vedeti, da je cela šestina sveta svoje irospodarstvo že pTeo&n<o/ala na načelih, ki se nic u o njih neka' sania.)
Szoke Szakali
kot glavni junak sijajne komedije
NEZNANI GOST
Idealna žena
Dostej smo poznali samo lepotne konkurence, zdaj pa dobimo Se druza ženska tekmovanja in sicer jzlede dobrih lastnosti. Prva država. Id je pr -redila tekmo idealnih ženskih lastn je Madžarska. Tekme se lahko udeleže dekleta, ki po svojih lastnostih odgO-varja.io idealu k ženitvi pripravljenih fantov. Zmagovalka dobi nevestino opremo v vrednosti 50.000 Din. To pa se ni vse. kajti od dobre žene se ne zah:e\ajo amo idealne lastnosti, krovec mora znati tudi dobro gospodin'it Vse kandidatke morajo položiti Se iz-pft iz kuhe vodstva gospodinjstva, ročnib del. šivanja, tujih jezikov, pedalo Tik°    odbe in plesa.
Predsednica IzpraSeva ie komisije ie neka ^ rlJ^neStanska aristokratka. Poleg razpisane nagrade dobi idealna žena Se dinlomo. fsev^da je Se veliko vpraSan.ie. če bo bodoči mof res srečen in zadovoljen z dekletom, ki odnese na tekmi prvo nagrado.
Stran 4
♦SLOVENSKI  NAROD*, dne 11. aprila 1932.
Stev. P!
Mie d' Aghonne:
(pustoCovike
Roman
Roger je redko spremljal mater in sestri v salone, ki so bile njih ljubljenke. On je bil zelo navdušen za prostost, poleg tega je pa imel krog znancev, ki ga je vedno bolj širil in ki ga je nerad zapuščal; med znanci se je počutil dobro.
Gospa de Marillac je bila s tem zadovoljna. Saj je zadostovala sama za predstavljanje svojih hčerk, saj ju je znala sama dovolj dobro ščititi in uveljavljati povsod, kamor je z njima prišla.
Zgodilo se je v salonih neke mlade Američanke, ki se je njen mož tiščal v kotu pri peči, da dokaže vsemu svetu, da tam zares čepi zakonski mož. Mau-rice de Cizeret je šel z gospodično de Marillac plesat in zdela se mu je tako dražestna, da je takoj vprašal gospodinjo po dekličinem imenu, potem pa še, kdo bi ga mogel predstaviti njeni materi.
Dogodki so se razvijali tako hitro, da je bil Maurice de Cizeret enkrat ali dvakrat povabljen na čaj, pa je že mislil, da sme poslati tem damam za novo leto bonbone, rože in svojo vizitko.
Ta trojna uslužnost mu je kmalu prinesla novo povabilo.
Mladenič se je oprijel te priložnosti in neke sobote — ob sobotah je gospa de Marillac sprejemala posete — ko so bile izmenjane prve fraze običajne družabne uglajenosti, je stopil Maurice h Georgerti.
Maurice de Cizeret je imel vedno mnogo znancev in prijateljev. Znano je bilo, da je bogat, in večina mater, ki so imele za možitev godne hčerke, se mu je na vse načine prilizovala.
Toda tistega večera je bila Geor-getta lepa ko sen. Njene velike oči so zrle tako nežno, da Maurice ni mogel premagati vroče želje ostati z njo nekaj časa sam, in dekle, ki je očividno že čakalo na ta zaupni pomenek, da bi moglo izliti vsa svoja čustva, kijih je bila polna njena duša, se je odločilo in odkrilo vse, kar je imelo v srcu velikega, plemenitega, plamtečega in dobrega — Georgetta je imela same vrline in mikavnosti.
Vedela je," da je mladeniču nedavno umrla mati in tako se je torej dotaknila te skeleče rane, rekoč:
— Ah, kako hudo je biti na svetu sam in kako globoko sočustvujem z vaimi; srce me boli, ko vidim nemo bolest, ki vam odseva tz obraza.
— Zares, — je odgovoril Maurice, — zelo sem nesrečen in globoko sem vam hvaležen za sožalje.
Tisti hip je gospa de Marillac memla, da mora poseči v pomenek rin dejala je z jokavim glasom, držeč roko na srcu:
— Da, žalostno je, rzgubhn njo, ki je nas rodila in nam dala vse, kar je imela v sebi najboljšega. Pridite večkrat k nam, gospod de Cizeret. Čeprav smo jaz in moji hčerki do gotove meje dame velikega sveta, vendar itmamo zelo rade rodbinsko življenje in visoko cenimo plemenita čustva, ki
jih vzbuja v človeku, in vi najdete pri nas vedno najiskrenejše in največje simpatije. Posečajte nas, gospod de Cizeret. Pridite večkrat... Sredi trdo-srčnega in lahkomiselnega pariškega sveta bi bili zelo zapuščeni, če bi ne našli tu gostoljubnega kotička, kjer vlada prisrčnost. Ne trdim, da vas bomo potolažile. Sin nikoli ne mote preboleti izgube ljubljene matere. Pač pa bomo govorile z vami o dragi pokojnici in prizadevale si bomo dokazati vam, da bodočnost ne more biti tako mračna, kakor se vam morda zdi.
Potem je gospa de Marillac lahno, skoraj materinsko pokimala mladeniču in pri odhodu ošinila hčerko s pogledom, ki naj bi Georgetto v marsičem poučil. Hči je materin migljaj dobro razumela in po dokaj dolgem pogovoru z Mauricom de Cizeretom se je vrnila pod roko z njim v salon.
Nežna Georgettina ročica, naparfu-mirana in dražestna, ki se Je opirala na mladeniča, je mam:,-» Mauricove oči in jih priklepala nase bolj kakor se je spodobilo po materi žalujočemu sinu.
Od tistega dne je Maurice de Cizeret često nosečal dame de Marillac in kmalu ni nihče več dvomil, da so vzrok teh pogostih posetov krasne Georgetti-ne oči.
Gospodični de Marillar je bila zelo prijetna zavest, da se zanima za njo mladenič, kakršen je bil Maurice de Cizeret. Sicer ji je pa pomagala tudi •mati tako, da je bil Maurice v času, ko se pripravljajo Parižani in Parižanke na počitnice, že do ušes zaljubljen v Georgetto in bil je ves obupan, ko se je rodbina de Marillac pripravljala na pot k moTju.
Gospa de Marillac je imela nežno m sočutno srce.
— Pojdite z nami, — je dejala Mau-ricu, — morska obala je za vse in vi ne boste edini med našimi zvestimi, ki se z njimi tam srečamo.
Še istega večera je Maurice de Cizeret zapustil Pariz in prav nič ga ni skrbelo, kaj je v takem primeru važno, namreč posebne letoviške obleke, ki je v njih hotel nadaljevati svoje ljubimkanje s prelepo Georgetto.
Imel je pa srečo, da je našel v Ro-geru de Marillac najboljšega družabnika in najuslužnejšega tovariša. Nekaj ur pred odhodom mu je dejal:
— Odhajam, ne da bi si bil preskrbel vsaj letoviško obleko. Ali ne bo preveč, če bi vas prosil, da mi storite prijateljsko uslugo in stopite k mojemu krojaču?
— Z veseljem, — je odgovoril Roger, — saj mi ni treba niti naročata, kaj vse naj preskrbam; saj dobro vem, kaj potrebuje mož vašega družabnega položaja, če mu ie kaj na tem, da bi bil eleganten.
— Ah, dragi moj, življenje mi rešite s tem, — je odgovoril Maurice in hvaležno stisnil Rogeru roko.
Roger se je na take reči imenitno spoznal; izbiral je, odločal in naročal, potem je pa vprašal vsakega trgovca:
— Koliko ste pa pripravljeni dati mi za moje naročilo?
Dobavitelji so ga že davno poznali in vedeli so, kako pridobiti si njegovo naklonjenost. Zato so vsi odgovarjali tako, kakor je bito prav lepemu Rogeru, a on se je pri odhodu zadovoljno smehljal, češ:
— Požurite se, to je nujno ...
Na morski obali so stiki tako lahki in skoraj tako stalni, da se intimnost močno poveča. Tako je bilo tudi med gospodom de Cizeretom in damami de Marillac.
Mladenič je kaj kmalu spoznal, da tako ne gre več, da je treba Georgetto zasnubiti.
Georgetta je bila angel njegovih sanj. duša njegove duše, boljši del njega samega tako, da m" razumel, kako je sploh mogel živeti brez nje. Predno jo je pa zasnubil, ji je dejal:
— Ljubim vas, moje srce je utripalo vedno samo za vas in dokler bom živ, bo Georgetta moj edini malik.
Dekle je odgovorilo tiho, toda nežno, med poedinimi besedami je pa ljubko vzdihovalo:
— Tudi jaz vas ljubim, Maurice; toda moja mati mora nama dovoliti, sicer se ne moreva poročiti; brez njenega dovoljenja vam ne morem dokazati, kako zelo vas ljubim. Da pa ne boste preveč malodušni, vam moram povedati, da se poročim samo z vami, pa naj se zgodi karkoli in naj odloči moja mati tako ali tako.
— Zakaj bi pa vaša mati nasprotovala najini poroki? Mlada sva in ljubiva se. Mar ni to najboljše jamstvo za srečno bodočnost?
— Verjamem, — je vzdihnila Georgetta, — verjamem, prijatelj moj. Ne zadostuje pa, da sva o tem prepričana midva, temveč je treba prepričati še mojo mater.
— Dovoljujem si pripomniti, — je nadalieval Maurice, — da sem bogat, kar nikoli ni napaka v očeh roditeljev, pač je pa to za nje tem večja sreča, ker vas bom lahko obsul z vsem. kar potrebuje mlada žena.
Govoreč o teh stvareh sta se izpre-hajala v senci visokih drevoredov. Georgetta je prepustila svojo roko Mauricu, a on jo je poljubljal vroče in nežno.
Predno sta sc razšla, je dejalo dekle razburjeno:
— Da, dovolim vam. le vprašajte mojo mateT, če me hoče dati vam. Ce pa ne dobiva njenega dovoljenja, poj-dem v samostan, da, Maurice. da ...
In bežeč od njega se je Georgetta obrnila k mladeniču in mu poslala s končki svojih prstkov dražesten poljubček.
Maurice se je hitro vrnil domov, da bi bil sam s svojo dušo, polno oboževane Georgettine podobe.
O sladke sanje, ki jih je sanjal Maurice vso noč, čeprav skoraj sploh ni zatisnil očesa!
Drugi dan, v času, ko je dovoljeno priti k dami velikega sveta in ko je gospa de Maritllac razpela svoj šotor na morski obali, jo je Maurice prosil, če bi mogel govoriti z njo o važni zadevi.
Gospa de Marillac je dobro vedela, kaj je napotilo mladega gospoda, da je prišel k nji tako oficijelno. Kot vzorno vzgojena hči ji je bila Georgetta povedala vse, kar se je bilo zgodilo zvečer.
Prvi šaljapinov zvočni Siliti
Slavni ruski pevec je izpremenil svoje stažiranje o zvočnem filmu in nastopi v filmu „Don Quichot"
Na Šaljapmovi mizi leži cel kup ponudb ta predlogov zlede nastopa v zvočnem filmu. Od vseh strani vabijo slavnega .uskega pev^a, nij se vendar končno že odloči za sodelovanje pri zvočnem filmu in zavrže svoje predsodke. Ponudbe dobiva iz HolKvooda in iz drugih sedežev filmske industrije Evropa in ^merike. Med drugimi je tudi   GriffitHr*-        nudba.   Zna....m.iti
Slaba vest.
O vas sem slišal zadnje čase zelo mnogo.
— Neumnost, meni ne more nihče ničesar dokazati.
ameriški režiser je iskal igralca za kraljevo   vloeo.  Nekdo mu je omenil
^./.japina. Griffith je prvič slišal ime ruskega pevca v zvezi s kinom in na predlog svojih prijateljev mu je poslal pcaudbo. saljapin je pa njegovo ponudbo odklonil, češ, da je itak že preveč .poska. Drugo ameriško ponudbo je spremljala obijuba milijonskega honorarja, pa tudi to je £aliapin odklonil.
Uredniku pariškega »Pour Vous« je ^aljapin izjavil: »Prvi koraki zvočnega filma so napravili name slab vtis. Zadnje čase je pa zvočni film tehnično tako močno napredoval, da sem morai svoje mnenje izpremeniti. Poleg tega pa nerad gledam za film predelane opere, kakor tudi filme, ki imajo namen potisniti v ospredje samo enega igralca pevca, da stoji v filmu ves čas v ospredju.
!>ele sedaj se je Saljapin odločil nastopiti v zvočnem filmu. Priznava odkrito, da je njegov filmski boter Chaplin. S tem je pa tudi omejena Chapli-nova zasluga. Chaplin ne more sodelovati s Šaljapinom v filmu, ker je pogodbeno vezan na filmsko podjetje »United Artists«. Pač bo pa dajal §a-ljapinu prijateljske nasvete. Chaplin je bil trsti, ki je povedail, kateri film bi baljapinti najbolj pristojal. Gre za film »Don Ouichot« in kot režiserja je priporočal Chaplin Francoza Jeana de Limoura, ki je dolgo de lova J v HolJv-woodu. Scenario piše Paul Moran. ki se hoče čim bolj približati Servanteso-vemu besedilu.
Poročali smo že o prvem Saljapi-novem zvočnem filmu in omenili, da
se pripravljata istočasno dve verziji, francoska in angleška. Interieurc bodo filmali v angleških ateljejih, evterieure pa v Franciji. Film »Don Ouichot« ne bo prav nič spominjal na znano Masse-netovo opero, temveč bo samostojno pesniško delo. V pogovoru s francoskimi novinarji je Saljapin izjavil:
»Filmanje me zelo zanima 2e pred dobrimi 25 leti sem igral v ruskem filmu vlogo carja Ivana Groznega. To je bila seveda še primitivna filmska produkcija. Dosegla je sicer uspeh, toda jaz z njo nisem bil zadovoljen. Pozneje sem dal kinu slovo in se posvetil gledališču. t>ele zvočni filmi so znova obrnili mojo pozornost na kino. Na gledališkem odru nastopam že 40 let. Znam ne samo peti, temveč tudi igrati in plesati. Mislim, da bom lahko plesal tudi v filmu. »Don Ouichota« sem pel v Massenetovi operi in to vlogo imam zelo rad. V splošnem pa z gledališčem nisem zadovoljen. Svojo karijero sem napravil pri gledališču, vendar pa nisem zadovoljen z nobeno svojo vlogo. Zdaj hočem poskusiti z zvočnim fH-mom in če se mi prva vloga posreči, bom nastopal samo v zvočnih filmih.«
Fedor Saljapin nastopi 20. t. m. v pariški komični operi, kjer bo pel ■Don Oichota« v prid brezposelnim. V Pragr priredi Saljapin 26. t. m. koncert v dvorani »Lucerne«.
neveste
Na Tasmanovih otokih, ki so znani kakor Tahiti kot otoki ljubezni, morajo biti vsa zaljubljena in možitve željna dekleta tetovirana, drugače jih fantje ne marajo. Operacija ie dokaj neprijetna, tetoviranje spremljajo silne bolečine, toda tasmanske •lepotice se za to ne zmenijo, glavno je, da dobe može.
Operacija obstoja v tem, da namaže čarovnik in operater v eni osebi dekle od kolen do bokov z nekim črnim mazilom, potem ji pa začne s posebnim rezilom vrezavati v kožo različne podobe, navadno fantastične podobe kač, kuščarjev ij) krokodilov. Ves tetovirani del telesa je pokrit z ranicami, ki skele tem bolj, ker prodira v nje maža. Ranice potem toudo za teko, tetoviranka dobi silno mrzlico, rane jo začno strašno boleti in večkrat se pripeti, da mora plačati tetoviranje z življenjem. Ce pa srečno prestane vse muke in ozdravi, dobi moža. Fantje si izbirajo neveste po tetoviranju; čim lepše je tetovirana, tem preje dobi moža.
Pedagog:.
Isokrates je bil znamenit govornik. In prišel je k njemu mož po imenu Kreta, ki jc bil prava politična klepetulja. Prišel je s prošnjo, naj ga Isokrates nauči govoriti.
— 2e prav, toda ta mi "Kos moral plačati dvojni honorar, če hočeš, da te naučim lepo govoriti, — mu je odgovoril Isokrates.
— Zakaj pa? — se je začudil Kreta.
— Ker te moram naučiti dveh umetnosti, molčati in govoriti.
y1 J*
VEZENJE Z/ VES, PERILA, MONOGRAM^V
ENTLANJE. AŽURIRANJE. PREDTISKANJE »BREDA« ZEPN1 ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DFTLA
Hotel Bellevtie, Omiš uri Splitu
Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkrUjuje vse
Prebiti nekaj dni v hotelu Bellevue se pravi koristiti zdravju. Dobra urana, zdravilna pitna voda v soban, električna raz- a in kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjene.
Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte.
Kompletna penzija Din 55.— do Din 75— na dan.
+
Po hudem trpljenju je Vsemogočni danes poklical k sebi mojo nadvse ljubljeno ženo, odnosno sestro in teto, gospo
Viktorijo Sede j
upokojenko tobačne tovarne
v starosti 52 let, previđeno s tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojnice bo v torek dne 12. aprila t. L ob 16. uri iz hiše žalosti, Krakovska ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. aprila 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI MOŽ in ostalo sorodstvo.
✓soka beseda SO pjur. Plača **» lahko tndi v znamkah, ta odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamka m — ndeoiKiHnma       Najmanjši otfla* - «—
D EN 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23JT
PULT
razne stelaže in škatle, vse v dobrem stai.^u, prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda.
1474
L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno.
GOSTILNA, ŽAGA, MLIN pripravno asa trgovino, pri državni cesti, čez 2 orala zemlje, električna luč, kjer stoji dnevno trikrat avto, poceni naprodaj zaradi nesreče lastnika. Pojasnila daje Fant Križane, Maribor, Koroška cesta 90. 1520
ODEJ
vseh velikosti iz vate in puna izdelujem. — Rožna ulica 19.
1464
ČEVLJI
NA OBROKE
TEMPO«.  Gledališka   ulica t
(nasproti opere)
19t
KLAVIRJI!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih inštrumentov. Prodaja najcenejša na najmanjše obroke. Najcenejša izposojevalnica! — VVARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 1512
YOUGUKT
bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T
STANOVANJE V MESTU
1—2 sob, kuhinje in pritiklin išče miren zakonski par brez otrok. Selitev lahko takoj ali s 1. majem. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Zanesljiv plačnik 1444«.
ZNANJA ŽELI 42 let star oženjen obrtnik-sed-lar, v zakonu nezadovoljen, s kako ločenko, vdovo ali omože-no, v zakonu nezadovoljno ženo. Dopisi, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upr. »Slov. Naroda« pod »Srečno snidenje 1523«. Tajnost strogo zajamčena.
Najcenejši nakup:
KONFEKCIJA — MODA ANTON P R E S K E B, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14.
22/T
PRIDNO ŽENSKO boljšo, dobro kuharico, iščem kot pomoč v gospodinjstvu. Težja dela opravlja postrežnica. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1521
VEČJO DELAVNICO
iščemo. Ponudbe na upravo >SL Naroda« pod >E>elavnico 1510«.
ŠIVILJA
za damske, slamnate klobuke se išče. Pismene ponudbe s plačilnim zahtevkom na M. G rilec, Zagreb, Jelačičev trg'15.
1514
KOMPRESOR
manjši, za visok tlak, za motor na plin in stoječi kotel za komprimiran zrak v dimenzijah cca. 650 do 900 m premera in cca. do 2500 mm višine na 12 atm. z armaturo ravnotako na komprimiran zrak in plinske cevi, bodisi železne ali lite, v dobrem stanju, 150 do 170 mm notranjega premera, kupimo takoj proti gotovini. Cen j. ponudbe na Tehničko poduzeće, Zagreb, Ljubljanska ulica 3. 1515
PEKARNA
se odda. Verjc 85, p. Medvode.
1511
»OPALOGRAF«
prodam ali zamenjam za velik pisalni stroj. Prodam tudi mali pisalni stroj r Geniatust. Krač-na-Poljčane. 1513
GASILSKE STROJA
cevi itd., registrirne blagajm* poceni prodam. Najmodernejši radio-aparati se event. zamenjajo za stare aparate in detektorje z malim doplačilom. — Franc Ks. Oblak, Dolenji Logatec. 1518
CELJENE TRTE
prvovrstne, rizling, sflvanec in traminec, prodam. M. Jane žir-, Zupelevec, Brežice. 1516
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
kleparskih del
za nebotičnik in objekt HL
Proračuni se dobe od 11. t. m. dalje v vložišču podpisanega zavoda med uradnimi urami za Din 20. Zapečatene kuverte z ofertami ie vložiti do dne 18. t. m. do Ifcli ure dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Gledališka ulica štev. 8/III.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Urejuje Josip ftepaaćio. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za upravo ta maerarm dal usta: Oton Chnstat, — Vsi t ^ubij&ni