IJtft na ogled.
V tore* r.trlfk In «oUto i/lujm It »elja v .Mtri.
l-.ru bir/ y. tu t.....ia i    Mit h<1. - k.
... lita ..«.,-,, ,a li trt I. ti .»,.».,
1*0 polil
/a >  ■ I.t.. 10 (I. - k.
/u Ml lita . r. .,   — ..
/a Utrl l-l.i a  ..   U<> ..
Vn-.lnl-ti •> In ..|'UvniJt»" je na ,t .lii.'.i trK'i • 1'"'»-|.l.it/i bUM 't. i**-
O/.iinnllii:
/j ruviJi." ilr. - -1.. i ■ i. .• vrtt» »»• |ilaiajr ti kr., fe »•• luli-n.. l kril,
kr. .'•.....       t.-k.i j k r. I
4 kr. t* *e tisk* .ikmt;
fttt |. .m.'llkc- »u p Ur u -
jejo p" ytwttn. Um) j. |,u,.ti
kolik tat.....|..lj| ii .m k.
lt"V..pi-i  «.• ne irj.iji, ■l..|iiii ni i N l.|.i|,'"Vuljii„ friiikujHjo.
V Miii-ihoni T. ;i|>iil«i 1JS(>H.
TećaJ l.
Maribor
— temna sira!
aprila
liberalna stranka v parlamentu nikakor ne more nas protovati se- j dojili vladi, vsaj je slednja kri od njihove krvi, meso od njihovega 1 liberalnega mesa.
Nn Dunaji bo se bili dvignoli pretekle tedne mogočni liberalni Oporiclja je morala biti in ko bi jo bilo i/, trte   izviti. ,
oblaki, kterih prah •   |>" vgodnih vetrovih raznesen      smo do- fcvila se je: konkordat in katoliška cerkev sta postala grešnik,
bili tudi v oddaljenih  mesticih okušati.   Na Dllllltji se  zida  nova |<trlvlllll S(l je m.lls|1)1|jen0 ,ia 1;lino nakladalo vse. kar se je kedaj
Avstrija. Zbornici, ki stavbo vodite, niste sicer država, vendar v A..stnji gpe8|,0 ali n<J ,-(,() j(> 7.lk|.ivil g0 ?mA potoM] 8e je parlaraentarieni nbsulntizcm v kratkem času svojega bitja lms(. apma(1o? Blagorodna usta odvažno odgovarjajo: „konkordat!" ,„1 ruoitnrhiCnegn že toliko nnnčil, da si kakor on ponosno m. k.iUr (|a ,. nfl M|| nftgj flu!l0Vl)|ki V8nj za zmag0 mol„fj ko sn
prsa trka klicaje:   L' etat c' est n.oi ! (DrŽava ta sem ja).   S to đn|g. ^(uh][ut ;K(|„ j, ,,R j(> Zj,.nl)i|;l Avstrij.. ,Nuj(l
temeljno postav,) in pravnim imenom oborožena, a ne prašaje PO vcljavo v Nemčiji in pri đrugill drŽavah? „Konkordat!" kakor pošteni slavjaiiski opoziciji sta se lotila dunajska parlamenta te- ,,a b. Wlj knt(),jA|.j |kofl st,l]i 8ft Rechbergom, njegovimi predniki Žavnega dela. prestroja Avstrije. |n nasledniki,  ki h«. Avstrijo spravili tje, kjer je zdaj. Kar bi
Prenavljanje sta pričela pri dveh glavnih stebrih vsake dr- bUo g0 takjh vpro8ailji parlamentarni katekizem' ima za vse le edini zave: pri soli in družini. V ta namen osnovani postavi ste dajali 0(jgovor. )tU0„kordat in katoliška cerkev." Nemška temeljitost, pri veliki važnosti predmetov novemu avstrijskemu libendizn.il pri- pfl (i |lfijte1joa   Bgodovina, dnovi navedenih razgovorov niso
like dovolj, razvijati svojo „zmagonosno" zastavo. Zbornici se niste m |vnji (]mvV   M| ^ SMmmen ^ I|mn.
obotavljali dol.ro priliko po svoje rabiti, „Duh svobode"' se je Siril 88terroicn|j      konkor(lal  ne  boniO prevsopihali, vedi in vesti po-
po zbornicah, .h. so stene pokale -  00 ne še kaj drugega, sa.nczuega prepuščam......iskati si v tej borbi svoje mesto. Izreči
Postavi ste zdaj v obeh zbornicah sprejeti. Dunaj po |)0u> LQ 11)((l,unU( (ia po llilsnn wctm pripridanj1 sedajna borba proti škem časnikarstvu na to pripravljen je pozravljal ta izid z "^konkordatu, drugega ni kakor - nova megla hhnnoka, narejena, mernin. veseljem. „Dispositionsfond" itd. je storil svojo dolžnost, ,]jU(U>m pokr|vn oe,, LibcrRy 8tranki sc yeag, .smM,|etf? t() da veselje tudi drugim mestom ni odšlo. Pohvalnice m zahvalnice gama priposnava. Tak«, piše polurađna „Debutte" v Nr. !>l t. 1. i/, vseh krajev so druga drugo prehitevale. - Naša okna s,, ostala L,. jfl ,)((h./en (kolllcnI,,.lh regnifina a|, ,, (iOInišljevana. ne bomo temna, iti ne le okna, tudi - - srca. |g0(lijj ^Zdravnik bez diaguOKel) l'a ko bi tudi bila gola domišlija,
ali smo prijatelji prave svobode.   Vsako njeno zmago bomo k^ yM ^ y,   ^ bolc/ni „iso niin)j llcvarmj| " jM
pozdravljali kakor zmago lastno, zmago človečanstva. Nasprotnik (,n ((m, Nov(lfiki ni,t.m mnogokrat huje razdirajo, kakor resnične, nam morebiti reče, da prave svobode ne poznamo. Lahko mogoče. Ako i|namo ,„ ,,,, domiftljeno bolezen pred seboj, potem nam Domače nam priležne smo v Avstriji še malo vživali, hl j I j« ()stilja ,e jcdm, Z(il.,vi|o , Z(lrava |(amct pokri gi oč|n. 0(|sfl,niiino vvazani se nismo privadili, za ...p. nimamo razuma: Avstrija je ^ ,.() hr/ |.nl)I<()n,at Kilkor ^ bJ gfl tak() MMen travnik, slaba sola svobode! Da bi je pa tudi ne poznali, kdo bi so na.,. k; [m ^m Mn]ka ^ m^ (,a {m „ Beneu, yQ$ čudil, če se Z nezanpnostjo do vrata popnen.o videč, visoko nn h- y sv()jt;m ^  v/(i| mm{ ^ y n)ke |n %M
beralni gredi možčj, ki zo svoje žive dni nesvobodo zalivali, natraž-lliltvo gojili in širili - očete samodižja zdaj preroke svobode! Komina Btint odiosa. (Imen se je izogibati).
Naša okun in srca so ostala temna, ker smo pri celem BVobodoljubji dunajskih parlamentov zadnje čase pogrešali potrebne resnobe in državne modrosti.
Kar smo do zdaj še poznali v Avstriji liberalnih strank
(ktere so sc liberalne pripoznavale), imela je še vsaka ad majorein *
seno iz trupla!
Postopanje državnih parlamentov pa tudi ni oprto na državno modrost. Tz neštetih skelečib ran krvavi onemogla Avstrijo. Lahko bi jih jeli naštevati, težko bi bilo končati. Njeni zdravniki na Dunaji pa so ji vsekali novo, široko režečo rano, predno so zacelili le jedno: Spravili so si celo katoliško cerkev v opozicijo. Dasi-ravno slovenskemu časniku ni dovoljeno sklicati se na zgodovino,
libertatis glorian. svoj predmet opozicije, tarčo, kamor se je streljalo , če j«! zmanjkalo drugega državnega gradiva. Ta je bila na-
vadama vlada. Bez opozicije tedaj že vsled zgodovinskega poročila •
1 J * B   1 lin srca so ostala temna
Bedajni liberalizem biti ne sme.   Ob sebi se umejc, da vladajoča
znemo se vendar naše državljane opominjati na intensivi.ost in nasledke cerkvenih opozicij proti državam! Nas vsaj, ki smo zvesti prijatelji Avstrije, je v srce zbodel ta premislile: naša okna
(D. d.)
Ustekk,
Klike i/ Celja.
V Col ji l. Aprila ii. Moj prvi dopis v naš novi časnik naj fiostit-Ijivc bralce njegove  soznani  malo /. nasilni političnimi in dni/.liinskimi razmerami.   Iskati imamo v Celji (Ive stranki, namilim Blovensko, ktera sicer ni ravnu velika po številu, ali nioena po svoji složnosti in .....ralimsti.   Ona delajo kakor pridna sramežljiva in pohlevna gospodinja brez hruša  in  vrise.i, vendar uspešno,   ker \saka reč,  ki se naslanja na temelje večnih zakonov preje   ali pozneje   znmglVJO.   Druga je nemško liberalna, in sicer 80 to pro-gresisti v nar daljnem  pomenil besede.   Vsak veter, hodi sj od ktere goder strani, ž njo maha. če le prilieso naj novejše „Fraze" i/, dunajskih cisnihov. Sedaj je jihova parola: BDer Goisteszwang ist «regu.  Živin, že vec let med ■prebivalci tega čudnega mesta, ali opazil sem neskončno malo duha pri mo-|žib, ki nosijo veliki zvonec.   Da bi ga imeli, bi ga rahljali za djanja dušev-\m • ali  pri nas životari slabit duševno življenje.   Vi v .Mariboru imate dva slovenska časniku, skoro hmlete imeli dva nemška, imate že politično in gospodarsko društvo, pri nas pa se vsa delavnost, politična in kulturna rnz\ija pri: nKrilgerl Bier".  Mi razsvetlujemo in napravljamo ncakelfugu (tako je jii.pnčiki nemSkovajoča slovenska družina besedo: fakelzug), če se nam iz punaja telegrafirje, imamo „Festessen", tako da bi drogi dan se lehko / rodanim gnojem pomagalo naši slabi srenjski kasi, smo „urdeutsebu, ću avno naše štaeunarske tablo mekečejo : eček, skv, šek, ini, ek, nč, olj, kar o brez dvitn.be s.ilVi\i Bt^škandinavskega jezika.   Veliki zvonce nosijo pri ka« dolge brade. Belmndujejo jim nekteri kteri imajo dovolj: riiekstiindov in
Pausantov".  \' tobačnih pvodajali.icali se protresuje vsakdanji „trič, trač"
večidel ml oseh, klele hi že oli s mi mogle hiti pri mizi BVOJOga poklica , pa jih še tudi oh 10. tožko najileš. Naš no\i minister Dr. liiskr.t je apolo-val v Bvoji okrožnici na „g8wi8senhafte 7erwendung der Arheitskraft" dober ulOŽek lii se svobodno enkrat 1; nam pripeljal, in vidil bi, kako mi\ozovlake
štejemo, po ulicah zehamo, Bopet m. um pogledamo, če hi že bilo "/4na dve. Barantija pri nas ni takošna, kakor v Hambm'gu, naši velikotržci nas terpin-čijo z ..aiisschiissoiii", mi pa ga moramo /a dobro robo kupovati.
Z dobičkom iz Blabega ulja in založenega sukna jahajo naši Merku-roviči po ned.'lah po lepem svetu in hvalijo: „allvatra", daje tako vsnii-len in dobrotljiv, in jim daruje /a vsako nedelo kluse liakrove, ali pa toliko
praha, da za.....rejo kut „Sonntagsjiigeri'- — strelati — v drevesa in mlu sa .
teleta in  žrehrta.   Kmet   sicer z glavo kima zavolj poškodovanja in poliuj-
ševanja — p;, revež, kako se bode branil v svobodni državi zoper svobodne — strelce. Ravnokar sini se potožil, da pri nas slabo stoji, z dušno delavnostjo. .Skoraj Iti bil pozabil na edno struko literature, ktera pri nas lepo cveti i.1 to jezinnalitičnodopisovalstvo. Naših dopisovaloev jovečsort, nekteri pišejo, dadohijo za vrstica TJ krajcarjev, kar jim ravno prav pride za pol funta mesa. Zupa sicer ni mastna, zato skrbijo že naši mesarji, kteri ziuironi zgubivajo, ]ia človek če za njimi dvadeset let pohaja vendar nikdar nič ne nahaja Zraven 12 krajcerov še nji... vrže kakošna dnina ravno toliko, zakotne jtisarije tudi še kakošnu dosetioo, da je zadosti za „Kriigeii", iz kte-rega pride navdušenje. Zadržaj korespondenc^ vam je tako znan, ker tudi berete „Tagespošto'1 in neue Jrcie" postavim: „danas je ušlo ■> jetnikttv iz ječe, ker jetničar ni jih ču) rožlati", ali pa, ..tam so sirovi kmeški tantje so
UA
C33D
v nradovče. Prod nr-Uoliko dnovi jo poslal nas okrajni Mltop ibomid po-tUncei pi.Mii,... da in •<• mižala tarifa pri cesarskih mitnicah na Vranskem in Baviasken mosta in naj l»i pehale posebne mitnične pravice, ktere ribra celjsko mesto.
i radni dunajski časnik razglasa, da j......lar potrdil postavo, ppkteri
se smejo obstoječi neposredni In posredni davki s prikladan)i vred po rlose-dajnih dnvkarskih postavah pakirati le do koma junija^nesca, —
DeŽol n a avl p u d in i.j a.   Kakor je ruti. hode se nova politična
organizacija, kedarjo držaji »bor t načelu potrdi, ukazamti vpeljala. Deželnih zborov   naša u-lavnn  \lada  ne hode dovoljenja prosila, dasiravim to
deželni redi jasno in izrekoma tirjaja Bati se je namreč, du bi nekteri deželni zbori n toj politični organizaciji nič vedeti ne hoteli, ali da l»i seji vsaj vstavljali.
SliSi so. da je manjšina gosposke zbornice sklenila papežu v posebnem pisma Bvojo vdanosl naznaniti. Posebfta depntarija, kteri bi bil knez .hihloiiovvskv na čelu, bode pismo papežu izročila in se ima že te dni na pot podati.
Službeno Be je javilo na Dunaj, da je papež zbranim kardinalom izrekel svojo željo, da bi bil kardinal Monaparte njegov naslednik, /nami je navada, da BO zeljo papeževo, če se tičejo njegovega n.elcilstva, načeloma ne spnhnijojo. Na drugi strani je paziti tudi na to, da hi vtegnola mladost kardinalova njegovo volitev ovirati in da ga je z.e iz političnih vzrokov skorej nemogočo voliti. —
X Dunaju bo se preteklo nedeljo sklicali Ceski delavci v zbor, da bi osnovali slovansko delavsko društvo . kakor imajo tako društvo tudi nemški delavci.   Tini  zaduiin pa  lli  bilo po volji, kajti oni so do toga časa imeli
|s/l0 slovanskih delavcev v -svojom nemškem društvu, ki bi vtognoli potem odstopiti in pristopiti k češkemu driistvu. Zato BC zalotijo, da hočejo napovedan zbor motiti, pridejo res nepovabljeni v velikem številu k zboru v zbi-raliiče čeških delavcev.  Predsednik osnovalnega odbora Klobnčai Peter j«
pozdravil zhor v češkem jeziku in izklicni „Slavo" kralju, na kar vsi naroči Cehi s slavoklioein odgovorijo. Krojač Riska je potem razložil namen dru-st\a. ki je \  tem. da se pospešuje duševna iu telesna korist vseh   v Dmiaji
živečih Ceskih delavcev. Razpravljati se ima v Češkem jeziku, kajti brta materinskega jezika se delavec ne more izobraziti niti napredovati enako z drugimi narodi. Na to vabi k obilnemu vpisovanju iu predsednik potoni j imenuje zbor skončan. Nemški delavci pa zaženejo vik in krik, češki odidejo in zapustijo razkačenim nasprotnikom gledanje — za njimi, ki so svoj posel opravili in razglasili, kde sejo treba vpisuti, kajti vpisani potom dolnjo svojo \>topnico iu nepovabljenim gostom se lahko brani ncpriličen vstop.
Denarstveni predlog. Minister Bresti predlaga v Dunajskem državnem zboru, naj se v letih 1868, 18119, 1870 prodajo nektera nepremakljiva državna posestva, tako da v državno blagajnice priteče vsaj Ufi milijonov goldinarjev. V predlogu so tudi fužine Zoniške, cenjeno za 500.000 gld., Maria-Celjske 600.000, posestvo pri Postojni 80.000, pri boki 50.000 gld. Zanimivo je, da se bodo prodovala imanja brez dovoljenja deželnih zastopov. —
Vrednik češkemu listu „ Svobodi" gospod Bazak, je zarad nekterih sestavkov bil obtožen iu v težko ječo na 10 mesecev obsojen. Pri končni razpravi si ni vzel nijednoga zagovornika, tudi sam se ni hotel zagovarjati, kazoč na sedajno tlako slovanskega časnikarstva.—
P. II.
Oglas.
w
občinstvo naj blagovoli ozir jemati na mojo novo mizarsko zakladnico in posojilnico na stolnem trgu v Mariboru . knezovi,tdiski stolici nasproti.
Ona se priporoča velečastiteinu p, n. občinstvu, da ima jako lepo izbiro mizarske oprave pohišne z opnami prevlečene (tapecirane) in ne prevlečene: omare, predalnike, mivalnike, ponoćne, postrežne omarice, postelje, mize dvoranske , igravne, z ugodnim izvlakom; mehke klopi, balsake, divane, sofe; zimnice na pero in brez peresa; garniture, poprek vse v to vrsto spadajoče izdelke. Tudi je v ti zakladnici vse pohišno iu kuhinsko orodje, tudi koši, cenje in druga pletarija.
Da se ostrega novim šegam, so mizarski časniki v ogled, ki vsak mesec na svetlo prihajajo.
Cena je čudno nizka, ceniki, če se zahtevajo, se pošljeji Zastonj. Tapecirsko delo iu popravo, kakor tudi vse mizarsko delo se prevzame in oskrblja kakor naj hitroj iu naj boljši kup. S poštovanjem
Janes Laher,
mizar za stavbo in pohištvo.
kupec /; iTianufaKtiii'iiiiii blagom
v Mariboru
na oglu grof Brandisovega grada na Zofijiiicni trgu, slovenski crkvi nasproti,
prodaja iz svojega celo iz nova izbranega skladišča raznega blaga po zdaj novi in naj iii/ejsi ceni:
1 vatel (laket) širokega belega pavolnega platna, vatel po 15, 17, 19, 21, 23 kr. I    „      „ „     ne beljenega pavolnega platna, vatel po 14, 16,22 kr.
1    „      ,, .,     ne beljenega naj težejšega molinos-a, vatel po 24 kr.
:y4 vatla ,. „     modro (plavo), zeleno, žolto tiskanega platna,
vatel po 30 do 35 kr.
1 vatel (laket) širokega modrega kambrign, vatel po 26, 28, 30. 32, 34, 36 kr. 1    „      „ .,       bistra za obleke, vatel po 36—ČO kr.
Po naj nižji ceni se tudi dobiva različna lepa roba za hlače, satinglo , \acb vrst suk/io. tako tudi pavolnc. volnate iu zidane rute (robci) po novi šegi; tudi robo za podstavo in de mnoga druga roba, ktera spada v ta oddelek.
V Mariboru 28. Marca 18G8.
Dunajska bor/a
l. aprila 1808.
Državna posojila.	Denar	Blago
u°'t nvstr. vr.....	53.00	60.15
6% lirflztlaiaii' ....	58,—	58 10
5*/, posojilo  na davke		
plnčlj. %.....	BI.50	!>l 7.0
•'"in posojilo  nn dnvke		
plaelj. 7<..... 5»0 lšill siclir posojilo .	8S.N0	89.—
	70.-	72 —
S8/, 1805    „ „	7C 75	77.25
5*/, narodne  obvesti jao.		
m jul. mesen ....	63,80	03,—
.", narodno obresti aprila		
	63,76	62.90
	5l) 70	66.40
O'/o      n      obrCltt maja		
mesen ......	57.65	.r. 7.7
4'/,"/• nietolihe ....	60.60	511.',.".
4'/.          „ ....	44.76	46,—
3%         „ .... -"/,%       n ....	88 50	:i4.-
	•.'7.50	2 h r.u
1'/.           » ....	tuo	11 46
Sastavnice,
5% narod. bmik.   .   . .
„    », avstr. vr.
4% gnl. kred. zavod. . .
5V., ogrsko.....
!>',„ nv6tr. potemolj, krčil.
srobr........
5°/, nvstr. poiomolj. kred.
nvstr. vr......
.ri% reško byp.....
5%*/i Itsjsr. branil, drast !>",'/„ nvstr. liv|i. bank. .
Srečke
lse.4 dri. sreči;.. 106 gld. 1860  ,      „     606 „ 4%1864dri.„      100 „ 1839   „      „      .   .   . .
(/Oinske obr......
Kreditne......
4% Don. 1'nrolii'odne . .
4'/t*', Trlaike . i oo gld. 47.    ....    BO „ Bndinske   • .   40 „
Knsn Ksterba/.n 4o „
.. Sahna   . 40 „
_ ,, Pallfy-n . 40 ,,
Ivni/a Clnrv-a    . 10 ^1.
08 18 08.86
8S so 89.—
—.- 70.—
00.60 91.—
08.86 98.76
89.50 60.—
9i!.— 97.—
06.66 90.—
m.*..5u 86.06
s'.'.2o 82.06
74.7:. T6.95
l7J.nO 172,-
19,60 20.—
181.76 183.-
98.— 88.60
120- 121.-
M..r)0 65.— .
2U.— 30.60
181.— 186.—
,'14.— 84.60
26.7; 80.35
"_'7..".0 L'8.60
Orofa si. Oabois-a 40 gl, Knezu VVindisobgrAtsa
......20 gl.
Orofa VValditeinn . 30 ., ,,   Keglevich-a 10 „ Rndolfovo  ...   10 „
it.oii.nc in obrlnljake
akcije.
Narodna Imnkn .... kredit. 1 uvod "200 gl. avstr.
vr.........
Kredit ogrik. 40% . . 0 av. etkompt. 1). fitio gld,
uvstr. vr......
Angl. avstr, 1».....
Angl. ogrsk, b. 200 gld.
nvstr. vr......
Avstr, poxemlj, kr. zav. . Triaiko kom. b. u 500
gld. nvstr. vr.....
PeSt. kcio. li. A 000 gld.
av. vr.......
Don parobr, b. o 600 gld.
avst. vr.......
Ceske esk. b. 300 gl. av. vr. Moravbk. „ 300 „ „ „ Lloyd . 600 gld. st. d. Dunaj, »op. ml. ion gld.
uvetr. vr......
Avstr. pltn. zav. 300 gld.
avstr. vr......
Pi št. must. veriž.. BOO gld. Oni. nyp, li. ii 200 gld. sr.
Pni, žel. olir. drušl. . . Avstr. b.Vp. I>. u •-'(KI nld.
Bavrn, iolesn, 1000 a it. d. Drisvn. ., 200 gld.sk d, .liižno „ 200 „ nv. d. Kli/. žab. Iolesn. 300 gld.
Rt. d........
Knrol. LudOV. železu. 300
. gld. st. d......
CrnovUke lelein. 800 gld.
srb. d.......
teške ziih. železu. 900 gld.
avs. d.......
1'urduliske železu. 800gld.
st. ti........
Denar Blago 34.35 •-'4.7:.
17.50 18.50
»1,-14.75
15.35
14.25	15.75
705,-	70G-
188.70 79.50	188.80 80.50
585.— 119,—	585.-110 50
Uli.75 170.—	97.25 178,-
445,—	455. —
488.—	490,—
123.-189.— 290.—	125,-191.— 299.—
440.—	445.—
275.-	280.—
	885.-78
808.— 61.— 17'.' sil 251.— 109.SO	206.— 62.— 173.'JO 851.90 170.00
189.-J5	139.75
204.75	206.—
178.—	178.50
14U.—	140.50
189.—	139.25
ltndolfove železu. 300 gld.
srb. 40°'0.....
Krdeljske žtdezn. 306 jjld.
srb. d.......
Frano, Jož.  žolezn. -'oo
gld. srh. d.....
liuštilir.  železu.   500 ^>ld.
st. d.......
Topliike ielesn. -'00 gld.
st. d........
GrnSko-Kotlncb železu. '-'('0
gld. avst. vr.....
Ogrsk. sevrn. železu. L'00
gld. avst. vr.....
Dolina  piHina  sa odvez«! /.emljišč
ii"/,. stnjnrskn.....
5% krnnjskn koroškn in Primorska.....
5% lirov. slavonska   . .
5% češka......
5% moravska ....
6% galiskn.....
5°/0 tirolskn.....
5V„ gorn. av8trij.   .   . .
0°/o dol.      . ....
5% solnogrnškn ....
5°/0 »leska......
5% ogrska .....
5% temeš. bnn.....
570 erdelj8ka.....
57o bukoviuska ....
Prejalvene obligacije
(PriorltftU-Obl)
5% Kliz. znb. želez. 100
gld. st. d......
8°0 državi., želez. . . . 8% južii. ielei.....
5°/u sevrn. „ iivst. d. . 5°/, glogniške lok 100gld.
av. vr.......
5% češke zali.   žel. 100
gld. srl)......
5% Fardubske želez. 100
gld. nv. vr......
5% Knrol Ludov. 300 gld.
av. vr.......
I lenar 80.'.'5 141.—
158,-285-090.— 115.-70,—
Blago
80.50 141.501 158.50
700.-117.— 78.—
88.50	89.50
87,-	98.—
70.50	71.—
01.60	03.60
89.—	90.—
64.—	04.50
95.—	98.—
80.50	87.—
—.—	85.50
60.75	07.36
87.50	88.50
7l'.'.0	78.-
70.75	71.25
00.75	07.25
64.—	66,-
99.50 115.50 97.-86.—	1O0.— 110.— 97.95 86.60
	74-
83.50	84.—
_	85,—
91.—	91.50
b*f% Don. parobr. 10O gld.
st. d........
6 1» Lloyd 100 gld. st. d. 5% Lloyd.  porobr. 100
gld. st. d......
5% češ. žel. obrt. 800 gl
srh. d.......
5% Lovro-Cen. 800 gld.
srbr. d.......
5°/0 erdelsk« ti 200 9rc. d. 4'/.//,, Grnške-Koflaeh 150
gld........
5,/ fiesk, sevr. želez. 300 5»/,Rudolfove žel. 300 gl.
srb........
5%Fr. Jož. žel 200 gl. .
Ilenjice.
Amsterd. 100 gld. bol. . Avglb, 100 gld. juž. vr. .
Berolin IO0 tol.....
Frankf. ion gld. juž. vr. Hamburg 100 m.   .  . .
London 10 fiit. stol.   . .
Marieille 100 frnk.   . .
Pnriz 100 „ . . . liukarest 31 dni . . . . Carigrad „    „ .   .   . .
fi'oiov denar.
~t)ennr I Blago
93.— 94.-—.— I 90.-
Krone......
Novi zlati (cekini) . .
Stari zlati.....
Napoleondorii . . . Frfderikdorji .... 1." 11 - u i imperijall ■ •
Angl. sovren ....
Zav. tolar.....
Pruska ItiiHiin asignacija
Srebro......
Brebr. kuponi   .  . .
90.75	91.26
76,—	70.—
81.25	81.75
_,_	78.—
86.—	80.50
81.50	82.-
84,—	84.25
07.—	97.25
05.90	90.20
86.16	96.40
85.25	85.50
105.45	115.00
45.80	45.80
45.85	45.85
	
5.47% 5.47'/, 9.23'/, 9.53 9.45 11.55 1.69'/, 1.091/. 118,— 118.—
5.48'/, 5.48', 9.24'/, 9.58 9.50 1.70'/, 1.701 1.70'/, 110.35 118.25
lzdatelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič.
Tiskar l.diiin d Janžič.
Politinii razgled,
Gognoska zbornica, sla bo obiskov a nn. sprejme DOosno vi zbornico poslancev pottUTO o olnnkii za amortizaciji dolžnih pisem za odvezo zemljišč.
na dalje postavo o pristojnosti in postopanji pri amortizaciji privatnih dolžnik pišem, konečne postavo o priseganji pri sodniji, *
Zbornica poslancev je v svojih šojah od 9, in .'!. april protrososahi in sprejela inedversko postavo in odobrila postavo o konknrsnem rodu. Iz zadnje seje imamo omeniti proinjo trenje Komolske aa Goriškem, ki prod naj bi se privatno premoženje ne nadačilo, naj bi so davek raje pobira] od cerkvenega premoženja. Minister pravosodja predlaga dve po-.tavini osnovi, o porotnih sodbah za tiskovne pregrehe. l>r. Breste! Bi je.kakor se tuje
\ Pešti izprosil povo\jeiye, da -sme svojo predlogo o davku na premoženje
oporeei. (»gorska vlada v Peiti je že pričela / - deficitom. Mednje dni so se v zbornici objavile nektere ilnarstvene potrebščine, \sled kterili bodo
stroški prevagovnli dohodke;   Sreča deficita je rano začela!
člani levičnegn shodišča so v posebnej konferenciji izrekli, da so kakor vselej tudi zdaj se mnenja, da je Ogrska svobodna in neodvisna dežela,
kini podložna nobenemu drugemu narodu, nobeni drugi deželi; torej I«, napenjala  (levica)  vse postavne siodstva, da se odstranijo  vse postave,   ki so
v protislovji z omenjeno neodvisnostjo ogrske domovine; delegacije in minsiter-stvo se morajo tora j odpraviti, one postavne naprave pa, kterili potrebujejo za svojo varnost, se morajo oživotvoriti. Obveljati namreč mora ogerska armada, neodvisnost ogerekih denarstvenih In kupčiskih zadev in diplomatična pripoznava neodvisnosti ogorske.      Lepe nade za državiuo celotol
Iz 1'cšta se pise: V oddelku za posvetovanje o razglaševanji postav so zahtevali zastopniki potamnili narodov, da se imajo razglašati postave v vseh deželnih jezikih.   To zahtevanjo je gotovo Opravičeno iu pričakovati
jo bilo, da se izpolni, tem več, ker so vladni listi zopet in zopet zagotov-ljali, da se ho v zadevni) jezika vse pripoznavalo. Deakovci pa so se določno na rob postavili proti željam romunskih In srbskih poslancev, češ da jih je
še tedaj volja postave v rumenskoin In srbskem jeziku razglašati, kedar bo oznanovala Angleška tudi Sotski in irski.
'lajno BVetovalstvO v Tulerijnh je spoznalo in izreklo, da za zdaj časi niSO po tem, dobi se mogla Francoska kaj vtikati v zunanjo zadeve: začasno zadostuje, ako se pazi. kako se bodo evropske lioinatije razvijalo. Knak sklep se je boje sklenol tudi glede liotrajnih zadev; tudi tukaj hoče Napoleon čakati in gledati, kake nasledke ho imela nova postava o tisku, zborovanji in vojaški organizaciji.
LordBtanlejr poprasail v angleški niži zbornici o zadevah otoka Krete, jo odgovoril, da sicer ustaju ni se potlačena, d.i je pa vendar nekoliko potihnila. Ingloska hoče storiti kar je inogoee /a krščansko ljudstvo. Angleška vlada i> razglasila uradni izkas o upravnem lotu, ktero se je končalo 31. marca. Vsi dohodki skup 50 znašali 69,flO0.2i9 fant sterl, Irsko vprašanje še ni ločeno.  V sledečih spisih bomo skušali Rvoje bravce ž njim seznaniti,
iisiio *prnianjo«
Učeni 80 tudi v Bolnci našli madežev in marog. Kolikor nienj so še le človeško iu nazemske 'tvari brez madežev  iu napak.   Posebno državam
se dnešnji den jako slabo godi.  Ni je od Jance kijanga tje do Oregona, in
Od Kapa tje do (irenlanda skoro dežele, l.lera hi mirna in lirozh ointitij živela, ne glede na našo ubogo Avstrijo, razkosano in iz. stotoriiib ran krvavečo. Celo Anglija, ta uzor dnešnje konstitiiciiuialue dobe ni svoboilua in rešena hudih viharjev in nevarnosti, ktere diplomati in nediploniuti imenujejo v pra ša nj a.
V Kitajskem iu v /uporni, deželah dolgih kit, bojujejo se monarhi ■.svojimi vazali, iljainijaini; združene države sevorno-amerikamike borijo se s hudim duhom nesložuosti; amerikansko državico se spirajo med seboj /a prednost iu nadvladanje; Francija stoka pod jarmom krutega samodržca; Pruski orel so bije z. raznimi pticami srodno- in južnonemškimi, in ubogi mož za Bosporom kliče Boga in  preroka  nn  pomoč,  iu Anglija, ponosna
r—f—T^T"*"-^^^n—iww»«i«Lw. w«aam———K—MMimBi
krvavo stopli. kar jo temu druga krivo kot pomanjkanje kulture, kakor to, da šola še je zmironi v črnih rokah" itd. komaj že čakajo naši literati na vsaki list, v kterem berejo plod svojega duha. in če so edneniii ali drugemu kakošno zasolili, so sladko sinehlajo, iu vprašajo: „Sio, haben Sie sclion ge-leseu , vvas lieute aus Cilli in der Tagespost steht, dns ist klassisrh I" I »ruga vrsta sodelavcev žurnalističnih so doktrinari. Oni razglasu jejo nova načela, po kterili hi se imela država osuovalovati . s,, to državniki . da sta Pitt in Fox muho proti njim, dasirnvno vso politično izobraženost imajo iz. \Yelekerovoga Staatslcxika. Drugi rešujejo gocialna vprašanja, in ni jim pO volji tbeorija; da bi ubožec moral delati pri bogatcu. Sopot nekteri pa le redko y novi Pressi rnzglašujejn svoje verozakoiiske ideje, služita jim večidel NVislici uiiis in Keuerharh za izgleda, neslana trdenja tih lnodernih 1)0-goslovcev prekuhajo in prcžvekajo, IV možake jezi, čo zutra zvon k molitvi budi. in v sveti jezi povzdignejo iz. spanja zbujeiii suho svojo pest proti raz-širjavceni prazne vere. Nekteri dopisujejo, da zastonj dobivajo časnike, ti8C naučevajo uvodne članke iz glave in večer V družbi kožarskih politikov imajo veliko besedo. Tudi nosijo \ lainilie te časnike delajo politično propagando, iu so veseli če so zopet boljo razširili oliko in omiko. Tudi hoim»riste imamo, ali ni originalov , teiuoč plagiatore, \Yeberov, „DomokritoB" se prodaja za lastno blago, iu ker je ta mož prece „cynieus" . tako jih „stadioni eaui-num" zelo zanimiva, Glejte tako naša! ..gons humana ruit - pu ni —pet vetitum       temOČ       lieitiun netas 1
vladanca tolikih zemelj in otokov, dregeta od straha pred majhno Irsko Kamor se oko ozre, povsod zapazi borbo stare in novo dobe. povsod vidi prorojenje in pronieiijenje. povsod se snuje temelj novemu razvitku v jasen dokaz, da na našem planetu ni mini,  da se /eiiilja v resnici sine, — kar Irnjazljivci tako neradi verujejo,       da se kuha nov  ve k.   BoŽO daj, da bi
bil srečen in hlagonosenl —
Kdor misli, da jo Anglija že vrhunec svojega razvitka dosegla, ta se silno moti. Anglijska ustava s" ni porodila skoz noč iz glave kake niožke ali /enske Minerve. Tej ustavi se vidi trud. se vidi delo, se vidi neka starost na lici,   V onih rečeh, kakor n. pr. o mejah najviše oblasti in narodove
praviic m boljše iist;ne morebiti na celem svetu.  V tem pogleda je vse
tako točno določeno potrdilih zakonih, z rekami krvi pridobitih. da je težko najti prepira. Tudi osobna varnost je dobro / zakoni zapečatena. Ali v mnogih drugih rečeh, namreč V OZiru verske ravnopravnosti ali v ozira  SVObode vesti,   v tej  zadevi je še mnogo,   mnogo puhlega in silnega.
Tega nas najbolj prepriča najnovejše in najvažnejše vprašanje anglijske ustave resnobno irsko v praš a n j e.
Irci ali Irlandci niso kakor Angličani.  prebivajoči na angličanskeni otokll, zmes keltskega  in  nemškega pokolenja.   Irci so Kelti, skoro neprimerni s tujo krvjo.   Ali dnešnji den jih ne  loči več- starokeltski jezik od ; svojih tlačileev. nego dva druga mogočna faktorja v životu narodskom : zgodovina in vera.
liceje veselega, živahnega, plemenitega urava. Macaulay, imc-| uit ni zgodovinar nngličanski piše o njih, da so Irci med severnimi narodi lia.jživalinejši. najpodtduiejši prebivalcem srednozemskega morja. Njih lastnosti j so take, ki delajo človeka bolj zanimivega nego srečnega. Da so ! sedaj v takoj revščini, tako rekoč pravi ,.kronipirojedeži". kakor jih Mole-IS C ho 11 popisuje, temu niso sami krivi, nego krutost njih preobladaleev i angličaiiskili.
Dolgo časa so Irci srečno na svojem otoku živeli, pečajo se s poljedelskem in živinorejo, Anglijski vladarji iz rodovine Plantagenetov proti koncu 12. stoletja so prvi začeli jiodjarmljevati irski otok. ali s slabim uspe-
hom; končno jih je Oliver Orninvvell s bil. Od tega časa se najbolj šteje nji celo do iluešnjega dno razprostrlo.
Kar Irca najhuje boli iu tlači, krivični  načini  poljskega najeinništva.
BVOJ0 železno roko podvrgel in nsl.i-i stiskanje iu tlačenje,   ktero se je
to je tuja angličuiiska duhovščina in Pri vseh verskih horaotrjah, kterih maloktern država toliko šteje, kolikor anglijska, je Irec zvest ostal svojoj stari veri katoliški. Ali no glede na to. mora Irec angličansko duhov -stvo spoznavati in pasti, mod tem, ko lastno katoliško stradati vidi. In ta krivična razmera še traje  dnešnji den v najkonstitucionaliiejši državi Evrope.
Druga velika krivica, ki se Ircem godi, je, da jim vlada ne pripušča samodejnim kmetovalcem postajati.  Žuli iu trud so v dobiček gospodarjev; Baro pa Irec zn se kakor nobeden narod vbofteu ne more \i,e a., pinje v človeški družbi doseči.   Omika in  materijalno stanje  sta bi v preozki zvozi.
Te razmere irskega naroda so že muogim anglijskim državnikom dosti srama in skrbi zadele, Zo več nego trideset let -,i svobodni iu človekoljubni možje na Angličanskeni prizadevajo, teh napak ubogo Irsko rešiti, in ravno sedaj se ta stvar v angličaiiskili parlamentih snuje.
Dizraeli. sedanji prvi minister anglijski. BOČe Ircem več privoščiti kakor katoliški univerzitet. Gladstone, Dizraelov, nasprotnik, namerjo pravice angličanskegn duhovništvo nn Irskem podreti, duhovnike pa do koma življenja preskrbeti. Znamenita borba bb ima v kratkem rešiti; ali tudi končno, to je še zelo dvomljivo.
Irsko vprašanje jo Angliji vže sedaj nevarno, pa Še moro nevarnejši po-.tati. kadar bi kaka vojska zoper Anglijo se vnela. Kajti bcev je okol. o milijonov, in že zdaj so Angličani mnogo zarotnikov irskih, lako imeno vnnill lenierjev zasačili iu      kratko malo obesili.
Zanimivo pa je irsko vprašanje tudi b stališča človeško izobraženost ali liuinaniteta. Zato hočemo po toni kratkem uvodu razvoj te zadeve pazili zasledovati
I) o p i s j.
" Z Prage, 2, aprila.   (Narod  češki i n  narod slovenski. Konkordat.       Novi davki.)   Vsi časniki praški so z veliko radastn prinesli vest, da bodo v Mariboru izhajal federalist ični, oposicioiialni list „Slovenski narod".    Vriskamo veselja videči,  dn  \ boji proti „nazidtlačitelji. nismo sami, radujemo se. da nov neustrašeni borivec potegne meč za obramb' pravic, za osvobojenje potlačenih narodov slovanskih, med ktorimi so si Celi in Slovenci v trpljenji naj podobnejši. Narod češki je razdrobljen po Češkem, pO Moravskom in po Sleskeni.   V vseh teh deželah obdajajo ga Nemci sk> raj okoli iu okoli; Nemci obljudili BO tudi razširjene otoke sred prcbivalsti; češkega, iirinoli so se v mesta iu širijo se pri nas v javnem in društvene! življenji.   Ravno taka pogubna moč sužnje tudi Slovence: stanujejo na j laneni Stilskom, na Koroškem, v Kranj i, v Istriji in v Priniorji.   Nemci jil st isk n je jo od severa, od zapada in od juga;  Nemci gospodujejo   po mestil in izpeljavajo gospodstvo svoje na ujmo materjaliiega iu duševnega Življenj slovenskega.   Kazim tega se jo pa bratom Slovencem še bojevati tudi z It' lijani in deloma tudi z Magjari.   Odtod tedaj izvira, da seje porodila f S'ovencili blagonosna misel zjediniti vse to za se malo močne dolke v jedu mogočno upravno celoto, da bi narod slovenski z druženiini močmi z kn' postijo odbijal od sobo mnogobrojne svoje neprijatelje,  .ledna glavna točk v našem (češkem) programu je ('obe, Moravane in Slezake v jedno oelov
ktera bi bila zastopana po tako imeiioveni generalnem z.horu, zjediniti. obratili taktiki dunajsko vlade pa se je zelo silno delalo na Moravskom pro Cehom, kar je imelo nasledek, da so nas brati Moravani vzeli na sum in |' j vsaki priliki ponavljali: nočemo generalnega zbora, vi bi nas stiskati hoteli
od nas korist imeti!   Od leta ISfiO vender seje začelo na Moravskem že Dr. Toroana, ki pa ima premnogo opravkov  na Dunaji. <h bi m mogel
■n« mnenje.  Rauretrjeni Moravani podučujejo marljivo svoje rojake, i" ukvarjati s takimi stvarmi1  Nečem daljo govoriti ., tem, naj si wik misli,
livost toga. tla smo Cehi in Moravani jeden narod j« na Moravskem ie »80« kar mu je drago, kakor ima si mi mislili svojo. Do drugih advokatov m pa
olniia.  Zato >o pri ugodio priloinostl oglasi Moravani sami inosnamjo po- nihče obračalni, toraj se niso mogli hraniti posla, /a kterega jih nihče ni pro-
■vje, poil kloiimi bodo hodili v Prago na /hor generalni. Moravani BO poka- sil.   Ubrnoli so so pa /o prej nekteri zatoz, nei do vrloga rodoljubu iu -li\-
atili /o iedenkrat, da hočejo spadati k koroni Seski in sicer na veličasten neznanega zagovornika g, Dr, Raslaga
ki jo ros prevzel zagovarjanje VSeh
nju in takrat namreč. Uo se je po pnisKI vojski peljala korona svetova« lavska zatnž.enecv  in   prišel nalašč-  iz.  Brežic v Ljubljano.   I »a je izvrstno iipelja]
k Dunaju v Prago.   Kdor je jednako trpljenje in jednake potrebe, tam se naj svojo nalogo, ni   treha praviti in njegova iz. golega svetega domoljubja iz.vi-
moi porodi vzajemnost in zato morem zagotoviti brate Slovence, da uživajo rajoč.i velikodušnost, ki jo jo pokazal pripoznavati se mora javno.   Slava iu
med Cehi  naj voće simpatije  izmed vseh Slovanov   iu da narod Oski, ako rast vrlemu možu. njegov spomin ostane vsem živo v hvaležnih pisil, vtisnjen,
da, tudi z dejanjem pokaže ljubav SVOJO, kdar se temu nameni prilika. Vsled sklopa slavnoga c.  k.  mmbterstva naznanilo jo  v včerajsni
Druga reč. okteri se hočem s Vami zmeniti so postave konfesionelne seji mestnega odbora deželno predsedstvo da ima doždaj županova opravili
lih so na Duiiaji posvetujejo in z. kteriini so nemški ..liberalci" že toliko opravljajoči   predstojnik  g. Pajk vodstvo magistrata, kakor tudi vmi opravila
■ napravili.  Naše ljudstvo imenuje vsaktero tako stvar iu vse. kar je lokalne policije izročiti prvemu maffistrntnema svetovalcu g. Gutmanu.
I log
okt lin.
zvezi, konkordat.   Ljuba »PreSSO" si je dala pisati z. Drage, kako so
s tem bi se potrdilo to da vprašanje v zadevi župana Dr. Coste se
od  Češki   raduje o ..liberalni-   zmagi   V  zbornici gosposki  iu  z. koliko DQ utegne biti tako hitro rešeni.
oslovo je pozdravil pad konkordata. Ne verujte krivim prerokom! Celi narod Češki se ne briga za Dunaj, obe ..liberalni" zbornici, -nekoliko Slovencev poseda, in celo ..novo ero" še toli! sneg.  Verjemite mi  če bi ljudstvo naše ne moralo plačevati velike davke za
Maribor. V Mariboru se te dni podpisuje zaupno pismo ali adresa (torih žali Bog, tuđi na gospodsko zbornico zarad prijema nove zakonsko postave, ktero pismo no, kolikor za lanski tukaj ponatisnemo, ker nasledke nove zakonske postave imenoma in pojedince našteva, (ilasi se: Visoka gospodska zbornica. Prebivalci Mariborski te parlamentarno in nihiisterske „l'reikumšti", da bi ga vse to gospodovunje si ne morejo kaj. da ne bi izrekli globoko občutene hvalje za srečno in važno Kmškill kričav cev malo zaniinivalo. Cesarstvo so nam razcepili. kdo je glasovanje dno 21. sušca t. k. po k t on mi je visoka gospodska zbornica priji storil V Heust. Na Dunaji so si napravili nemško ministerstvo? Kdo jo to stopila sklepom poslancev in potrebnim željam ljudstvu. pO kterein se zopet ■1,,,'ilV P.eiist. Viharji, kteri nastajajo jeden za drugim bi morali k sled- povračajo prestolu iu državi doline in neopiistljive pvavioe. po kterem B6 Sjeinii tudi Nemcem odpreti oči. Začeli so vrtati ljuknjo v konkordat in razkrnšijo konkordatove verige, vse tvoruo in duševno moč in razvijanje za-ljudstvo neprestano niainljeiio in prevaljeno misli, da je to počotek prave virajoče, vedo iu moč, blagostanje in pravo nravnost vniČUJOČe, iu B tim Šele Lobode, vriska, razsvetljuje ministrom na čast. izprega konje in vlači kočije sr zainorejo vresničiti temeljne postave iu pravice, po kterem edino se pravna
jihove.   To p;
prazen prah do vetra, da bi ljudstvo ne videlo to tinan- država ponovi,  se pot odpre k moči  in velikosti, k edinosti in slogi med
■o mizerijo, ktero nam je pripravi
Henst.
vladarjem in ljudstvom gospodsko iu poslancevsko zbornico, se nastopi pol
Tako misli Češko ljudstvo o liberalnosti državnega BOveta, o zbornici k napredku blagostanju in   postavni svobodi.   V krepkem zaupanji,   da vi-
fcsposki in o gospodih  ministrih.   Ljudstvo naše vidi  v Beustn za
tka zbornica ostane tudi prihodnjič na tej poti, ki edino vodi k srečnemu
zloga, kar se  na Slovane vali,    Pomočnike njegove.  Giskro,  llerbsta, cilju   da ne bode nikdar  več   poslušala   sreduove|;ovinli   nagledov   in pred-
Haznerja in Auersperga pozna ko kruto naroda češkega neprijatelje in noče pravic   duhovno vladarskega  varilstva iu zablatonja tako zarad lastne koristi
n njih še slišati ne.   Z njimi ne bode narod naš  nikdar  in  po  nobeni samobitnosti  kakor tudi zarad blage in že tolikokrat! skušeiie domovinske
ceni se pogajal.   Narod češki si je priboril pravice svoje in se ui zadovoljil ljubezni   iu   ljubezni do prestolu in ljudstva, se podpisuje hvaležno bivatelj-
ko se ion je dobro godilo, ne stori tega tedaj tudi zdaj ne, ko mora. kakor stvo v Šdirskem V — Temu še kaj pristavljati, bilo hi odveč. Vi Slovenci plačevati za gospode Magjare. lulo je nam tudi spiskal lleust. V Karlovcu A'-(- ) :>.. aprila. — Kakor vam je znano, ima nase
fi. Brestol je rekel v državnem zboru, da Cislnjtanija mora samo za 12 mi- mesto ie davno V trojedilli kraljevini priimek  naj iloinorodiiejšega mesta iu
Ionov Več plačevati za te, ktere BO nam Magjari iztrgali. Pri nas jo pa pro- pokazalo je v zadnjih za hrvaški narod toliko   neugodnih iiiagjaronskih ča-
■ričanje vseobčno, da suma ta iznaša več. Tudi naj priprostejša glava ne sili, da po pravni to ime* zaslužuje.  (davno mesto, metropola trojedinico,
(nore razumeti, za kaj imamo plačevati sami dolgove, ktere so Magjari tako Zagreb jo padel pri volitvah z vsemi tremi poslanci, mi smo pa morali dva-
(lobro napravili kakor mi?   Celi narod Coski  kakor jeden možje prepričan kr;[|  vadili   in   vkljub  vsem  nnjsrainotiiejšini   iiiagjarouskim  agitacijam sino
da nieia pasti sedajni sistem, da se morajo znižati državni potroški. da bi /mirom zmagali v. vrlini rodoljubom g, Tin kov ičt in.   Mugjaroni so vse BVOJe
.  dnvki ne morali poviševali.   Plačali  dobrovoljno ne bodeiOOj tako so go- \scinu BVOtu znanu Bile napenjali in stara sredstva vpolrebljovali: vradnikom
vmi pri na-.  Kionino naše premoženje, kteremu na Dnnaji pravijo, držav- so so grozili, da ob službe pridejo, meščanom so pa vina, guljašo in pa
BO premoženje,  se sine le  prodati za  potrebe deželne.   Zalo seje oglasilo i denarja za glase ponujali, pa bile so  hvala BogU  te  ponudbo V86 bob ob
žo proti poslednjemu okrajno zastopništvo Blansko, ktero ima na čelu grofa steno. Zatoraj smo pa dali tudi toliko opraviti Rauchovim „ne Hrvatskim no-Cluma Marlinica, znanega velikoposestnika. To zastopništvo je podalo pro- vinam", pravi Jucm a non luceiido". Ziuiroin sinu brali cele BeŽtVJO dolgo Kslov pi'Oti davku  imenoma   nn  deželni  odbor   iu prepričan sem.  da bodo! psovke V obliki dopisov   v tem BmetiŠČi   slovanske  žurnalistike.   A,i vse to
protislovila vsa ostala zastopništva in siinje češke.  „Narodni Pokmk" in dopise je prekosila precej po volitvi korespondencija tega lista, kteri je v
„Narodni Listy„ vzbujajo k postavnemu temu sredstvu in prej nego se nad- v mag aronski -ha,ti in v prostoti vse prekosila,   kar je bilo morebiti zad-
jaiini. bode protislovov deževalo. Ja Čujem z.e, da pojdejo deputacijo na Dunaj njih 50 bi  na  slovanskem jugu tiskanega.   Naj z.isluž.nejše nase rodoljube,
naravnost do cesarja, da bi minister vzel predlogo svojo nazaj. Narod Coski, kakor  senatorja  M. Tuškana,  Miklavža   Pael-a.   A-.angcr- ja.  dr. Dražič-a.
norem Vas zagotoviti, je pripravljen na naj togŠO opozicijo,   da jeden veli- gvaidjanu frančiškanskega Novaka itd., je imenoval ta dopisnik osle, prasce,
koposestnilc mi je dejal, da bode delal po izgledu magjarskem; da si pusti pijance, izdajalce, v kratkem govoreč izcrpil je ta magjaronski  junak čisto
davke   jemati  po  e.\ekiu iji.   Da bodo   vojake  gostil, plačal  pa  ne  bode (|o dna lansko delo IV. Kureba pod naslovom . .inu na životnij;"  zaključil je
dokler ne hode prisiljen moral iu tako bodo delali i drugi iu Luropa B6 pre- ta biser jugoslovansko žurnalistike SVOJ dopis  s  leni,  da so vsi narodnjaki
priča, da narod Coski seno da več varali z puhlimi obljubami, da se posluži norci, in da vsi rodoljubi, kteri niso inae.jarona volili,  za-lužijo, da bi jih
seh sredstev ustavnih, da bi dosegel pravico svojo, da bi odstranil od vlade skupaj zblasal in v Zagrebu v norišnico zaprl.   Deniuieiral je vse v radnike
epiijalclja Slovenstva.   Brati Slovenci, ako Bog da, pojdejo možato po na- po iineiiu alfabetičnn, kteri niso za magjarona glasovali, in priporočil jih je
šeio izgledu in tako vzajemnosti obeh narodov kličem sečno: „Na /.dar"! posebni pozornosti ..vi-oke" magjaronske vlade.     Ves svet  je pri nas Btrmel
Iz Izubijane i. aprila. A. (Nekaj besedic k tako imeno- nad to drzovitostjo, in radovedni smo bili, kdo vendar ta način nove časni-
v a n i S n k o 1 a v s k i pravdi; g. Pajk odstopi.)   Akoravno je že karske pisave pri nas vpeljuje, kajti jaz sem mislil, da imam nmerikansk
nekaj pozno naj spregovorim tukaj nekoliko besedic o zadnji tako imcimva- list   iz Kalifornije v hrvaški  prestavi  pred seboj.    Vgaiiovuli  BtnO  toga in
I)i Sokolovski pravdi.   Znano utegne biti, daje bila upeljana obširna prei- onega, pa vendar nismo pravega zadeli.   Na enkrat vam  pa dobi g. Novak
skava zarad dogodkov, ki so se bili 28. julija lanskega leta pripetili, in pri gvardjan od neznane roke iz. Zagreba  dober kos lega dopisa v originalu a
kterili je bilo tudi udeleženih nekoliko udov ..Južnega Sokola-.  Zapletenih postnim karlovškiiii iu zagrebškim pečatom.   Dva zvedenca Bta ta rokopii
jo bilo  v preiskavo od začetka ;ui   40 Sokoloveov, ali nže v specialni pre- primerjala in kmalu se je očevidno dokazalo, da toga nihče drugi ni pisal,
iskavi  se  je  skrčilo število na 17 in v zatožni stan seje postavilo jih II. nego nas rojak Slovenec (I! 1) Ljudevit Tomšič, učitelj na tuk.ijsui glavni soli
namreč 8 SokolovoOV in ;t ki niso bili udje omenjenega društva.   Izid cele iu bivši nokdojni vrednik ..Torbice", slovenskega dijaškega časopisa.   To je
pravde je lako znan, in ne bodem tukaj ponavljal druzega, kakor da je bilo šlo kol po telegr, lil v edem mestu od ust do »si, iu na enkrat,  kakor bi
Ikonečno obsojenih 5 Sokoloveov iu dva, ki nista bila Bokolovca, uni I obto- tremd. sesla se je skupščina  mestnega odbora,   kjer se je pretresov.alo. na
i ženci pa da so bili za nedolžne spoznani.   O celej pravdi oinenjti, pa je po- kteri način bi poprej koje mogoče tega ..hrabrega jugoslovanskega ..junaka"
sebno še dvoje.   Prvič: Kaj hode storilo slavno ministerstvo z. reknrzom kto- i/, mesta odpravili.       Še bolj je pa pri tej seji naše vrle  rodoljube to raz-
rega je   podal  odbor  proti sklopu  deželnega  predsedstva s kterini jo bilo kačilo.  da  je  našel v osebi giinnaz.i jalnoga vodja g. Koštica človeka.  ki je
■društvo   „Južni Sokol"  razpuščeno, društvo ki je štelo čez. 200 udov? Med Tomšiča in njegovo vedenje zagovarjal.
irnz.logi, zarad kterili je deželno predsedstvo potrebno spoznalo razpustiti Iz Haloz. Neka vrata ljudi si svoji.na Slovenskem obilno mero sedanje
društvo „Južnoga Sokola", je bil glavni ta. da je bilo rečeno:  Proti 30    10 .....ike,  ceni  se  mnogo vise  povzdiglljena  od   drugih  Zemljanov, kteri tudi
členom omenjenega društva je upeljana preiskava zarad teh in teh zločinstev niso dremali v mlajši dobi, in -e dnes ne dremljejo; te bil iu hudodelstev.   Končna obravnava pa je pokazala daje le B udov bilo mo- navadanio po  mestih, zajeinljn zaklade i/ kakega, nas  in na guče obsoditi iu še pri teb je se lo treba čakati ali bodo višje so.lnije enačili misli.   Qa je   bil tedaj  korak  slavnega deželnega prosedstva prenagljen razrušiti društvo ,.Južnega Sokola", ni težko prevaliti, in trdno se muljamo .
možje luvajo i razmer no
znijoi ega. ter zato nas črtečega časnika, globlje malokda sezajo. hočejo pa voditelji iu svetovalei biti našemu slovenskemu ljudstvu, čeravno samo ustno morejo občiti z njim lomeči slovenščino, pismeno ne  morejo  delovali zbog
gredo
lavno ministerstvo kmalu društvo zopet nazaj dado. vse pravico ki mu nevednosti naše besede v pismu in le lagodno v besedi; uradne pisarnice
Drugič bi bilo omeniti tukaj da nikakor ni res pisani ..trosili p0 nemških časopisih da nobeden ljubi.
hotel prevzeti zagovarjanja zatož.oneev.   Kdor le nekoliko pozna razmere v mora videti, da je ta bosa.   Obrnoli so se res nekteri zalo/eni do
kakor so lažnjiv i do idvokatov'
ne svetijo. Z astra)!   sklepa O zakonski postavi od dii" 21. sušca v gospodski horniei dobili so župani ptujskega okraja  opomin iz  Ptuja, da razsvetijo ■o iu zakurijo krese kažoči rado-t   nove pridobitve.   Kaj se  vi skrbite iše ljudstvo?  še ene koristne knjižice ali  pndiičnega sestavka mu niste /roko. vsaj pravite: kmet ostani kmet, kar tudi mi pritrdimo dostavivii
AJ
6207
7
11
T1
228^2949
FV
4JQ
6M
360507
04
zmirom umnejši. zvedenejši. modrejSi, da ga nn hode vsaka sapica kakor lUViAicc prc-akuola. da m- bode kakega pisurčkn ali celo bičića imel /a preroka. Za nas Sh.v .m o iu naša korist krvav«, mulo odloči, j.- li zakonska postava dnzdaiija ali pa nova. /a nas narodni r;,zv«>j. napredek, /a boljšo ali higošo bodočnost ne spremeni skoro ničesar. Dajte nam pravice, ktere uživajo Magjarji iu Nemci, pa \ain hočemo razkiesiii v s.- griče io lioliiiičc, gore in bregove, luke iu doline, inači pa iiimamn vzroko se radovali toliko menje, ker črni nlilaki pomnožene dan- se na delu I« > valij« > in pretijo i/, lbra. Hrali smo. ka je prece hramov bilo ra/svotlp-nili v prostornem mo-dii. Tli v Oradei, ka je pre \ l.ipniei gorelo kakih osem sveč, ka je Maribor plaval v platneiieia morji, ka se je starodavni 1't.ij kr«-sil kakor Iranska noč od kresnic. V prvejših mostili g« ni godil nikak nered, le v Mariboru so klepetala in ringljala okna na kope iu kop kope. pa nekoliko v brcgusaiskcm Ptuju. O Maribora, nam ni mar govorili, o Ptuju pa omenjamo, da so se slinili glasovi rajši r.i/svetile. nego hi vam se pot riip.iln <ikna. kar se vendar ni točno vršilo, vemo namreč več hramov, kteri niso nepotrebno tratili posveta, toda brez kvara je iniuol šum in hrup. le Ireni duhov -nikom se ni prizaneslo, med kterimi je tudi g. C. I).. ki je toliko mirna in tiha duša. <11 skoro Ptuj ne ve za njega, razve ako ga sliši s propoveilniee ru/khidati zdrave nauke, ali vidi iti k vinogradu; ne mesa se v nikake meščanske razmere, nikoli nikogar ne nadleguje, marveč preveno goji jezikoslovje ter se klanja modricam v tilirin hrumiči. pa vendar hudobna roka seje drznola vzdignoti kamen proti vrlemu učenjaku. Ptuj! je li te ni sram toliko gnjusne pregrehe'.-' če se inači no moreš postaviti, žalostno po tvoji omiki, še žalostneje po toliko slavljeni Svobodi I mirne ljudi napadati pravi se razbijati; kdor točno plačuje odmerjene mu davke, menda ima pravico zahtevati osobno varnost, posebno po mestih, ktera si svoje sainoprodajo prave omike. Tak prizor se je kazal oni den na Ptujem; Je b se ne spominate, kake nasledki1 enake prikazni donnšajo za mestne župane? vidi Ljubljano 1867. Oinikanoc je odvrgel lagodne navade, neprijetno in neprijazno ponašanji', nevednost, očistil in razjasnil si pojmove, priskrbel zdrave nazore, nasrkal se znanosti, izvold si pOitenOSt iu pravičnost za največo svetinjo; blažen mož, kteri se more jionn -sati B takimi Sposobnostmi. Omika loči človeštvo od živalstva, deli sposobnost pravilnega mišljenja, odvrača pregrehe, hudobci, silo; omika zatira rohstvo, VOdi k resnici, pravu, svobodi ; omika osrečuje društveno življenje. Načelo prave svobode se glasi; j a/ s e ni svoboden, tudi VSldrugi so svobodni, če tedaj jaz smem imeti osobno prepričanje V kakem predmetu, nimam pravice v tem drugega ovirali, toliko menje kamenjem pozdravljati, čeravno se z mojim nsvodočen jeni ne sklada, ter ne puše v mojo tikev. inači lii se morala ukinoti vsa mogočnost društvenega življenja. Svoboda i u enakost-ste potrebni podlogi ,-,li načeli umnega pravnega reda.
Naša il ni siva.
Dramatično društvo. Naj mlajše med slovenskimi znanstvenimi društvi je vlani vstanovljeiio dramatično društvo v Ljubljani. Dne IS. marca imelo je svoj pervl občni zbor, i/ kterega hočemo tukaj na kratko nekoliko črtic podali. Po nagovoru podpredsednika g. lirusselijn 11 i lo je na vrsti sporočilo tajnikove, iz kterega je razvideti da šteje društvo |68 udov in je napravilo d predstave v čitalnici, ter izdalo v lisku :i igte. 2 pa da sto ravno V natisu. Sporočilo izreka zeljo, naj bi podpora bila obilnejša, ker le potem hode društvo moglo krepko napredovati, oko najde pri vsili rodoljubih čvrste podpore, Sporočilo blagajnikovo kaze. da ima drUŠtVO premoženja Kil) gld.. dohodki prvega leta znašali so 880 gld. gotovega denarja in več darov. Posebno spominjalo se je rodoljuba, rajnega o'rmeka, ki je društvu zapustil dragocene priprave za  predstavljanje  meglenih podob in 100 gld. gotovino.
Pravila sprejel je občni zbor po popravah, ktere je predlagal začasni
odbor.  Koj ko so potrdijo pravila, skliče se občni zbor zopet, tor se bode
volil po novih pravilih pomnoženi odbor. Do tačas opravlja začasni odlior vsa dela, kaj več- o novih pravilih in društvu splob prihodnjič.
Razno novico.
I/ Ljubljano.   Zadnji   beseda   s   ktero   je sklenola  naša čitalni, STOJO zimsko snisoiio bila je vseskozi prav izvrstna iu dobro izpeljana, p sobno dopadla seje igra  ..na   kosilu   bom   pri  materi" ktero predstavljali udje dramatičnega društva in v k torej sle nastopili dve BOSpc ilič-ui prvikrat  in prav dobro svoji nalogi vršili.   Med vsemi pa se jo olik,. vala gospodična GorupOVa v težki nalogi „Sofije Arnuldovo".   To predstav
kakor tudi  15, t. m. igri.....      ,,Insc-rnt" v :i djanjih sine dramatično društvo
ponosom zapisati v svojo kroniko.
... Na belo  nedeljo       no veliki pondelek -    bode v gledišči b«
-oda s petjem, gledišno igro iu gimnastičrdmi predstavami novega „Sokola" >..%.  Odbor slovenske Matice  ima sejo dne Hi. t. m.   Na dnevnei redu je tudi posvetovanje o prenaredbi pravil.
*. I »ne :tl. marca prevzel je deželni odbor Kranjski v lastno Opra-vilstvo deželno kulturno zalogo, vsled sklepa Njih Veličanstva dne 8. marca 1.1 lz LJubljane izvaža   se zdaj veliko mrve kije namenjena za angleško e\pedieijo v  AI > i si 11 i j i.   Dozdaj   je prodane 20.000 centov pa je sli sati da se je hode še veliko več poslalo.
\ Avstrijski l.ovd si jo moral 2 nova železna hlapona naročiti iz Angleške, Ni mu bilo mogoče napraviti jih na svoji ladijodelnioi, ker pri domači! fužinah ni dobil potrebnega železa. 10 avstr. fužin je zdaj z naročili preobloženih, drugi' z.opet naročila niso mogle prevzeti, ker nimajo dotičnih pri prav in sposobnega železa, še druge niso mogle v zahtevanem času naročil izvršiti ali so stavile previsoke cone. Tako je romalo zopet 900.000 fl. i/ Avstrije.
\ (Zdrava svoboda.) Hrvaška dvorna kancelarija ni potrdila volit v zopet voljenega predsednika kupčijske zbornice v Zagrebu, g. .(akiča. ker ji kdo bi veroval ■    člen narodno -    liberalne stranke.
\ (Z lož ha  zemljišč davščine oproščena) Postava od 8.  marca  18(3
določ-uje. če se po zameni zemljišč, ki so kmetijski rabi namenjena, zokroi (arronduje) posestvo ene ali druge menjajoči!] strank, bo vsa na to nanaša joča se pravna opravila davščine oproščena, ako bo zainciijone parcelo enak vrednosti.
(e so zamen jena zemljišča različne vrednosti, plačati je le davščin, od zneska, za ktorege je jedno več vredno ko drugo, in sicer po prodpisil daVŠČinsko postave. Da so so zemljišča /okrožila. dokaže se ali po katastraln mapi ali ko bi take ne bilo po službeni BVedočbi predstojnika one srenje, I kteri zokrožono zemljišče pripada, ali na drug zaupanja v -reden način. Pravu pisma, zapisniki, vlogi in prilogo, kurjih iz zokrožeuja izvira, so tudi davščine oproščene, če so si zemljišča enakovredna.ali vrednost jednoga ne pre-seza druge za več kakor 50°/o< To olajšanje ima trajati le do lota 1873, Umen gospodar bo gotovo do tje segel po dani mu pravici. Pravi prijatel našega gospodarstva in naroda pa bo nevedne podučevnl.
\ Proti davku od premoženja. Graf Janez lianah se je v okrajnen zastopništvu v Peha niči kakor nekdaj grof ('lam-Martinie v Slavinigi, m čelo agitacije proti davku od premoženja postavil. To zastopništvo namn-je. kakor ,.Nar. Pokrok" piše. po nasvetu grofa Uorraha sklenolo, v imeni okrajine deželni odbor prositi, da se proti namenjenemu davku od premo žeiija Oglasi. Sklenolo je okrajno zastopništvo tudi s pisano prošnjo 0 t'1 zadevi se na cesarja oberooti. Tudi Starkeuhah-sko okrajno zastopništvo je po nasvetu prvomestnika oolerja sklenolo. pri vladi davek od premoženja od svetovali.
Podstavili kamen velikemu narodnemu gledišču češkemu ho položei letos na den sv. .laiiža Nepoinuka. Veličastna slovesnost so pripravlja, 85 pevskih društev je že obečalo svojo pripomoč. Za navadno udarce s klad vom so v misel vzeti zastopniki narodnih društev, iičilišč, zavodov, nn nov tudi Dr. Frančišek Palackv se uri a krepek zgodovinar kot zastopnik narod; češkega.
T—T
(0)
Oglasnik«
1'odpisani naznanja, dn jc s početkom prešlega mesca sam prevzel
v svoji hiši pri ,,Snn dwi rtu", po domaČe pri „llan-zekt.". Tedaj uljudno vabi vso gospodo, posebno pa (Ic/.cliiiie. ki dohajajo v Maribor, naj ga o svojim obiskom počaste*.  Skrb mi bo m okusno Jed in dobro pijačo po
nizki CCni ill BO snažne postelje in sob«, ter za dobro postrežbo sploh. Prostoren hlev /.a konje in veliko dvorišče za vo/.ove je pripravljeno. Tudi kupujem in prodajan) vino po vedrih in polovnjakih.
liiagB<i>l»«>v Janez,
po domače llflll/.rk ,
gostiva ličar.
Častite p. n. naročnike,
kteri morebiti zavoljo mnogih opravil administracije niso dobili kterega tista, prosimo naj nas za zdaj izgovarjajo in list reklamirajo. Pisma z reklamacijo bo poštnine prosta.
(7
.Jano/ r*r«ottii.ei*,
nekdaj J. Barth
steklar (glažar) v Graškem predmestji, nasproti g. Wund-zamove prodajavnice v Mariboru,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, zrcal, porcelana, be lo-pr steno po 80 de in po rilu ib pozlačenih okvirov. Oskrbuje tudi cela nova poslopja, crkvena okna itd. z steklom (šipami), v lesu in svincu, v navadni pa tudi gotični stavbi po črtežih kakoršue si kdo želi, in prijema vsakovrstne v to spadajoče popravke; vse to po naj niži ceni iu pod poroštvom zanesljivega dela.
Posebno se opominjajo g. gostivničarji, da si lahko puste vse pri meni kupljene steklenko (Mašo) brez plačila s črkami zaznamovati.
M a ribor aprila meseca 1 868.
Izdntclj in odgovorni vrednik Anton Toniši«".
Tiskar Ktlimrcl Jan/.lč
i