Izhaja vsak dan ivečer, iziruSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstrij sk o-ope rake dežele za vse leto 15 gld., za po! leta 8 gUl., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Koltnana hiši, „flledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28. januvarja. Po tako obširnih debatah in po izvratnem govoru dr. Gregra poprijeti 'besedo in vzlic že izže-temu predmetu še zanimati poslušalce, bi se težko komu (Ini/nnii posrečilo, nego Hausnerju. Treba je k temu izrednega govorniškega talenta in treba take temeljite vednosti v državnih stvareh, /raven pa nekaj osoljene polemike, v kateri se Hausner že od nekdaj odlikuje. Neusmiljeno je bičal Tomašćuka in nad njegovo nesrečno glavo izsipal toliko sarkazma, da je mož raji izginil iz dvorane, nego da bi še dalje poslušal svojo justifikacijo. A tudi VVurmbrandu ni prizanesel in njegov predlog prav pošteno razče-Bal. Po Huusnerjevem govoru, ki je bil na desai zelo pohvaljen, nasvetoval je dr. Tonkli konec debate. Glasovalo se po imenih, in ker je nekaj po-Blancev na debni manjkalo, z levico pa je glasoval ves Coroninijev klub, bil je konec debate le z 2 glasomo večine, 171 proti 169 vsprejet. Corouini je izročil potem svoj posebni predlog, ki je bil od njegovega kluba in deloma od levice podpiran. Vsled tega se je še jedenkrat glasovalo, ali se ima debata na novo pričeti, a večina je to zanikala g 174 proti 168 glasom. Za generalna govornika sta bila izbrana ua levici Plener, na desni knez Čartoriakv. Besedo poprime Plener. Šuzelka Dunajskim politikom. Triinsedemdesetletni publicista Franc Šuzelka se je iz Heiligenkreuz-a oglasil in v Šesterih člankih v Praškej „Politiku-i izpregovoril trde besede v obličje Dunajskim politikom, „ki tekajo za praznimi programi, zanemarjajo imenitne skupne naloge, in vrhu tega motijo ter zavirajo delovanje sedanje avstrijske vlade, ki se ravna po pravičnih načelih, ter ima blage in dobre smotre." Ker je mož, ki se v teh člankih pod napisom „Verfassungstreue und DeutBchthtimelei in Wien" obrača naravnost do Dunajskih politično delavnih meščanov, državno uva-Ževan in izkušen političen pisatelj, in že za tega delj gre njegovim razmišljevanjem velika veljava, zato mislimo, da svojim čast tim čitateljem ustrežemo, LISTEK Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) MftrBikaj mičnega bi vedel povedati o „Škratu" in „Brencelji", a podlistkar se boji, da bi gata dva prijetna šaljivca v bodoči številki ne postavila v nju predale, ter prehudo opikala in popolnem raztrgala. Kaj pa o naših leposlovnih mesečnikih,o „Lj ubljanskem Zvonu" in Celovškem „Krešu" ? O teh dveh bi vedel povedati mnogo, toliko da bi se podlistku odmerjen prostor v „Slovenskera Narodu" nekajkrat napolnil. Ker bi pa kočljivim b?ov-Btvenikom ne ugajale vse besede, ki jih bi suhoparni podlistkar prepisal iz enciklopedije „Edinostnib" učenjakov, rajše molči. Pred zaključkom bi moral podlistkar še naštevati razne — prave in navidezne urednike slovenskih časopisov iz sedanjega in minolega časa. Ker mej sedanjimi uredniki več ali manj pozna vse (razen očeta g. Ozirnka in Imreta Augusticha — če je ta še mej živimi) od Suhoblodnikain ako jim s teh njegovih najnovejših in dnevnej politiki jako primernih člankov posnamemo in podamo vodilne in poglavitne misli. Slavni pisatelj pričenja tako-Ie: ,, Časnikarski in parlamentarni kolovodje politično aktivnega dela meščanov Dunajskih v jedno mer ponosno na-glašajo nerazrušno ustavovernost svojega občinstva in zato povzdigujejo Dunaj kot poglavitni steber in mogočno zavetišče konstitucijonalizma, pri čemer si stvar tako mislijo, kakor da bi ustavovernost in konstitucijonalno prepričanje bilo jedno in isto. Na to čisto napačno miBel opirajo potem trditev, da vsi tisti, ki kakorkoli nasprotujejo sedanjej ustari, ne-niii jo konstltucijoualnih mislij, nego absolutistične. A to ni res. Vsaka ustava je določena zavoljo države, ne pa narobe drŽava zavoljo ravno te ustave. Vsa-kej ustavi bodi svrha, da se država ohrani in pospešuje, zatorej se more in mora le taksno u.stavo zvesto poslušati in sveto ljubiti ter z vso močjo Čuvati. Lahko je torej biti dober iu zvest konstituci-jonalec, a vender baš za tega delj je tudi lahko nasprotovati tej ali onej ustavi, ali kakor se jo rabi." Kavno narobe (tako namreč nadalje razvija Šuzelka svoje misli): Dunajfianje so bili doslej absolutisti. Zmirom in pri vsakej priliki so burno zahtevali jednolično centralizacijo, in se baš tako viharno upirali vsakaterej politiki sprave in radovoljnega združenja. To se da pa jedino le doseči z absolutističnim vladanjem, katero torej kot jedino sredstvo za centralizacijo Dunajski politiki zahtevajo, ob jednera pa tudi v dejanji konstitucijonalna načela zatajujejo in z vsakim svojim korakom vsakaterega prepričati hote, in bo večino v Avstriji v resnici že prepričali, da našo drŽavo parlamentarno a tudi blagovito vladati ni mogoče. Vse tifcči na to, da ne vlada večina prebivalstva, nego manjšina, in vse posku^nje, da bi se ustvarilo razmerje pravično, omahnejo zavpljo nasprotovanja gospodujoče stranke, ki sebe in svojo strankarske namene smatra za smotre političnega življenja, a državo le za sredstvo k tem smotrom. Centralizaciji avstriske države je na vrh prispela za časa absolutizma, takrat je bila popolna in Dunaj je delal streho temu poslopju. Vse državno I življenje ie bilo zbrano na Duuaji; Dunaj je bil vse, i druge avstrijske dežele so bile prazen nič, ali pa Viktorja Dolenca do istinitih urednikov „Slo-venBkega Gospodarja" in goriške „Soče", vedel bi po receptu v enciklopediji „Edinostnihu učenjakov napraviti najokusniŠe rezko jedilo. Primerno osoljeno in dobro s papriko poštupano bilo bi gotovo slastnejše od najbogatejšo table d' haute. Da je ta vražji želodec nekaterim gospodom toli imenitna stvar. Da, da, prav električna luč se je podliBtkarju zabliščela: Leon Gambetta je bil imeniten gourmand. A francoski pokojni Gambetta pa slo venski —--! Kolik razloček! Veči nego mej levom in kužkom, ali po domaČe, veči nego mej konjem in pod.....muho. Slovenci, ne smešimo pred svetom same sebe ! Vedel bi, kot rečeno, povedati mnogo pikantnega o raznih teh gospodih na katerih ramah leži slovensko časopisje. A nekaterim se že pri tej opombi dela kurja polt, ker se boje, da bi jih podlistkar ne naslikal v pravej svetlobi. Pomirite se, podlistkarju gre za stvar, ne za osebe, zato je p rem i šlj eno podlistkom napisal naslov: „Č as nika r st ve in naši časniki". Pri takej priliki bi po slovniku „Edinostnib" učenjakov govoril tudi o jeziku, katerega pišejo naši časopisi. Kdor jasno misli, ter si je pridobil tudi primerno naobraženost, pisal bode tudi v časopise samo za to, da so na Dunaj pošiljale krven in denaren davek; rade ali nerade ho morale tako plesati, kakor je Dunaj hotel. Iz te centralizacije pa Dunaj ni samo časti dobival, nego tudi velike gmotne koristi in dobičku. Vse to je Dunajčanom ucepilo misel, da je habsburško cesarstvo nastalo in se razširilo samo zavoljo njih, in ima država le nalogo, dežele in druga svoja mesta zatirati in uničevati, da se bo tolikanj bolj sveti! Dunaj, ki ima biti svetovno mesto, to nalogo pa da se nuj bolje izpolnjuje b priljubljeno in veliko obetajočo centalizacijo. Ako tudi se je Dunajčanom za vlade centralističnega absolutizma godi jako dobro, vender so sami prvi udarili po tem zistemu, ki se je 13. mar-cija 1848. leta v resnici zgrudil. Na to so Dunaj-čanje jako ponosni in zahtevajo od vseh narodov naše države, da jim morajo b.ti zuhvalni za svobodo in pravico, ki se jim je pripoznala 1848. leta po Dunajskej pripomoči. A oni tudi zahtevajo, da bi se drugi narodi iz hvaležnosti baš teh pravic izza one^a leta Dunaju na ljubo odpovedali. Pod kon-atitucijonalnim plaščem so nadaljevali absolutistično centralizacijo. Vsi avstrijski narodi naj bi odložili svojo individualno samostojnost. V tej politiki je Dunaj prizanesel le ponosnim Madjarom, katerih se je vsakdo bal, dejal jim je posebne svobode, v tem ko je drugim narodom odtezal najnavadnejšo pravico. Najbolj so ustavoverni Duuajčanje hudi, ako se njim nasprotujoče kraljevine in dežele sklicujejo na zgodovinsko svojo pravico. Ker imajo Dunajski politiki sploh le malo zgodovinskega zinnin m pre-vdaika, podtikajo tudi stranki zgodovinskega prava le nazadnjaške namene, češ da bode državo tako prevstrojiti, kakeršna je bila v „groznem" srednjem veku; tega pa ne vedo, da se je v srednjem veku po javnih zastopih tudi brez parlamentarne terminologije razpravljajo jako pametno in vspešuo, in da je baš pod vodstvom teh sedaj zauičevanih spred-nikov Dunaj res tisto postal, kar mu sedanji mestni očetje želijo, namreč svetovno mesto, to pa za to, ker se je Dunaj smatral za glavuo in prestolno mesto slavne habsburške monarhije, ki zračno v sebi druži tri mogočne rodove i slovanstvo, ger-manstvo iu romanstvo. Tako je tr<-ba Dunaj v veljavi ohraniti, ne pa s tem, da se stavi potrošne pa- naravno in jasnn. In jasnost pa naravnost je poglavitna stvar. Jasna naravna pisava (slog) v časo-pisji nt izklučuje umetnosti v pisavi, izključuje pa vse izumetično ali preskrbno narejeno in natezano. Kdor naravno in jasno piše, izrazuje se zmeraj tako, da čitatelj časopisa sebi pravi: tako bi v tem slučaji tudi jaz bil pisal. V slovniku rečenih učenjakov stoji citat iz Iloracija: Ur. silu quivfa Speret idcm, sudot umitimi, t'rustra svojej premetenosti in zavijanji pravic-- pi os' gajo komdatski ćiuovniki mmisterske. Prave pijavko krajuega, zlust' slovanskega prebivalstva su tako imenovani „notarjiu t. j. st-lski ali občinski pisarji, (jeiodi po zakonu izvršujejo samo naredbe občinskih stuašin iu selskih predstojnikov, vender v istini s<«ini vi idajo v občin', ker uživajo navadno pokroviteljstvo izpravnikov in imajo monopol za znanje nmdjarskega jezika in zakonov. Glavna naloga notaijev, iu sploh ogerske admiuistra bije je: 1. mudjaiovati narod in 2. polniti žepe sebi in svojim patronom, izžemajoč poslednje sokove iz prebivalstva, zlasti iz kmetov, najhuje iz onih, ki so — slovanskega rodu in duha. Povedati moramo, da se sedanja ogerska administraciji* nič ne meni za take raalovažue svoje naloge, kskor obranenje varnosti osebe in premo- ženja, skrbi za javno zdravje, milosrdne zavode, mostove, ceste itd. bavi se le „z vi§jo politiko", največ h preganjanjem pnnslavistov in agitacijo za vladne kandidate pri volitvah v državni zbor in druge zbore in mesta. Finančna administracija kaže ee nujveč v rubežnin za davke, pri čemer prodajajo eksekutorji celo zemljed^lski oodja, hiSe in z"mljišra. Narod je tako razdražen na ttko strogo izterjevanje, da so že pobili eksekutorje n. pr. v Boršodskej županiji. J.tko pridno se ogerski administratorji utikajo v „vojaške nabore", ker pri tem si lahko naberd denarjev od onih, ki so klicani k n&boru, zlasti od Židov, kateri se radi in z vspehom odkupujejo od vojne dolžnosti. Z\ Slovane, zlasti za Slovake je vojna slu>.ba pravo sredstvo za madjarovnnje, — /I isti služba pri honvedskih polkih, katerih organizacija in komanda je Čisto madpirska. Vspehi administrativnih organov pri volitvah v državni >bor se najbolje kanejo v tem, da zdaj tri-mi'ijonni slovaški narod nema nobenega poslanca! Ni ga takega posilstva in nezakonitosti, da ne bi jo porabili, da prodro z vladnim kanddatom! Zgodovina teh volitev predstavlja gotovo uajškandalnejšo in najčuduejšo strun avatro-ogerskega parlamentarnega življenja. Reeultat petnajstletne praktike aimi-nistracije bil je ta, da je narod zlasti slovaški, postal popolnem ravnodušen glede sestave zakonoda-jalnili zborov, ter je jako apatičen proti volitvam, in gre volit samo z>ito, da zfislu>i nekej goldinarjev alt nekaj bokalov vina. Ni se čuddi, da pri take-j oger.skej administraciji narod boža, in niavstveno propada. Treba je le vzeti v roko kateri si bodi ogerski časnik, da naletiš dolgo kroniko pobojev, ropov, banket otov, goljufij, izneverjanj, zapravijenja siroti-škdi in drugih občinskih fondov, dvobojev, upravnih goljufij i n nasilstev in raznih drugih hudodelstev, ki verno kažejo, da se že potaplja vladna ladja, katero njeni krmarji in mornarji imenujejo „vsesvetni madjarski globus". Težko bod<* kak slovanski podložnik pretočil kako solzo nad tem državnim mrličem. Ziaj pa teko sol.se v rekah pri p >gledu velikanskih heka-tomb (darov), ki se prinašajo na račun Slovanov, fetudi ne v njih imenu v žrtvo uenasitljivemu mo-lohu madjarizma. Politični razgled. VoiiMiif^ dežele. V Ljubljani 29. januvarja. Govor mladočeškega poslanca Gregra v državnom zboru naprM il je tak utis na nasprotnike, da se mu se zdaj ne upajo prav oporekati uemški nasprotni listi. „N. Fr. Pr." bi se samo rada norčevala iz njegovega liberalizma ker se on druži s konservativci, pa jej ne gre od Brca. Radi vedno se ponavljajočih hudodelstev na Dunaji se zdaj vlada bavi z vprašaujem o JavueJ varnosti. Ker ni več dvojiti, da so nekateri ti zločini vsaj v zvezi s socialističnimi rovanji, zato se misli, da misli Ylnda proti socijalistom kaj ukreniti. Govori se že, da 86 bode proglasilo na Dunaji obsedno stanje, ter prikrajšala svoboda tiska in društev in shodov. Pa težko, da bi te naredbe poma- gale, socijal.stično vprašanje sili na dan, prej e.li slej bodo prisiljeni baviti se z njim državniki. \ iiiui.jr države. Itnli Ja>u«kl krali neki m sli vrniti pohod nemškega cesarjevima v Rimu, ter se bode podal prihodnjo pomlad v Berolm Zi to potovanje se reki že delajo priprave. — Dne 25. t. m. mej italijanskim minisTom Mancinijem in Drcrai-om sklenjena pogodba o odpravi konsulske jurisdikcije se glasi: S smrtjo ue sin • b ti kaznovan noben italiiauski podložnik, ker je ta kazen v Italiji de facto odpravljena. Javni razpon se bodo deloma poravn di po diplomati "Miern pt,tu, deloma pa prepustili novim sodiščem. Knmpett nca apelad)skenu .sodišča v Algieru se priznat i vse \-t pri dornačni tnročUo, ker tuji delalci preplavljajo Fran-iij". Ridikalna levica je objavila svoj program. Ta zahteva revizijo ustave, odpravo konkordata, lo itev itov sposobnosti; 3. odpra a jedno Mne prostovoljne vojne službe; jednaku vojna dolžnost za vse, katera naj ■ se po možnosti in*a; 4 demokratične reforme davkov; 5. reformo sodnuitva, da se odpravijo prazne formalitete in zn žajo stroški; 6. potrebne .ocijalne reforme, katere naj ho ozirajo na prim-rno plačilo za delo, zboljšanje individualnega in občnega blagostanja. Na *»|»nt n; ikem se že vse stranke pripravljajo na volilni noj, četudi je še štiri meaect) do volitev. Bati so je, da hi ob volitvah ne izbruhuila ustaja, kajti n "-sprotne- stranke neki pod krinko vo-ldne agitacije ščuvajo k uporu. Kralj Alfonz je s tem, da je poklical konservativno vlado, porinil mo-narhistične libera'CJ v republikanski tib-ir. Trdi se, da je maršal Serrano ^iavui »»itator in se uadeja s pomočjo libprulirh strank priti do regentstva. Vse-khko je položaj na Žoanjskein jako resen. AiiL*le*>! * konservativna stranka se priprav-Ija na hud boj v bodočem parlamentarnem zasedanji. V obeh zbornic,th se lode stranka toiy-jev odločno uprla vladi. Sir Stnfford Northcote, vodja opo- obraženi družbi (katerej se pa izobraženost ne primerja po lepej suknji in visokem svitlem klobuku) se vsak izogiba vseh nizkih besed in robatih izrek. Kdor se ne ravna po tem pravilu, zagreši se zoper dober okus izobražene družbe. Ta ga začne sprva z začudenjem, poslej pa pisano gledati, prezirati ga in se ga ogibati. To prav naravno pravilo je že davno obveljalo v evropski pismenosti in tudi v eviopskem časopisji. V>i Časnikarji brez razločka se prištevajo mej izobražence, ter se v svojih izdelkih ravnajo po ročcnein pravilu. Mej slovenskimi listi le tržaška „ Edinost" ne pozna tega ve-Ijavuega pravila. Ta »Edinost* se v svojih spisih tako odurno ihti in ponaša, da so izrazi: podla duša, podlost —--iu cela vrsta takih in še hujših besed in izrek kaj običajnega. Tak ser m o proletarius ne oblažuje srca ter nikakor ne pospešuje in ne širi naobraženosti mej onimi krogi, katerim je ta list v prvej vrsti namenjen. Tak razuzdan in umazan jezik le pohujšuje čitatelje, podpira le surovost mej njimi, mislečimi: tako se mora preklinjati in primojduševati, da se Človek lahko uvrsti mej izobražeue stanove. „Nihil placet quod non decet," rekel je prav resnično že starodavuiški K vin ti 1 ija n. — Vse to je povzeto jz slovnika „Edinostnib".učenjakov ter je namenjeno podpisanemu in nepodpisanemu uredniku rečenega lista. Takta manjka, takta in blagega Čuta! Slepe strasti pa je na ostajanje. Dolga, predolga vrsta teh podlistkov je vsaj nekoliko pojasnila slovensko časopisje in časnikarstvo sploh. Gotovo bi podlistkar vedel naštevati tudi mnogobrojne dobre lastnosti njegove, a časopisi, kot s prva rečeno, si sami tako preradi popevajo lastno hvalo. Kazal je le na razne hibe v časnikarstvu, a ne le s praznimi besedami, temveč z nepretrganimi dokazi. Now wbat I vvant, is — facts, facts! rekel je slavni Bo z (izmišljeno ime K. Dickensu, kar vsak slovnik pričuje „Edinostnim" učenjakom). Dokazov, protidokazov zahteva podlistkar od vsakega, tudi od priviligiranega učenjaka, ki se bi hotel spodtikati ob navedenih stvareh. Pisatelj bi se ne bil nikdar nadejal, da bodo ti pohlevni listki tako globoko zadeli v razne kroge ter nepremišljenim našim politikom v obrambo izvabili ono ne dovolj premišljeno šepavo izjavo naših deželnih poslancev. Da bi bil resnico po polnem podprl, rabiti bi ne bil smel urednik .Slovenskega Naroda" toli zelo olovnik.*) Ona *) Opomba uredniku „Slov. Naroda"! Na raznih straneh 8te mi neprimerno zruhlali tvarino, da nekaj prevelika ozirnost na razne veljavne in neveljavne može je doslej narodnej politiki, narodnemu napredku zmerom največ škodovala. Prvaki, pravi in domišljeni, olresite se vender jedenkrat te prevelike ozirnosti, iz katere poganja tolikokrat bičana omahljivost in nedoslednost. Potem se ne bodete ujedali iu gnjevili nad tem krotkim io mirnim podlistkarjem. Slavni Pope je že konci prve tretjine minolega stoletja pisal: „To attack v i ces in t h e abstract, w. t lm u t touching persons, may be sale f u lit ing holj opasni čitatelj precej zasledi: tuje izbrisan prednji stavek, tam pa izvod in zaključek. NajhujSe pa je, da ste na ninogiti mestih izpustili cele odstavke na pr. v podlistku od 3. januvarja, ko hitro so ti ali šaljivo ali resnobno premočno pobijali napačna načela, napačna pravila, zakrite zvijačo in sleparije. Tem potom se je nekojim listkom iztresla vsa sol in paprika, a s tema so izgubili tudi vso slast, veB oni pikantni okus, katerega pri raznih jedilih na bogatih skupnih mizah Binešni sladkosnedeži ne morejo dosta prehvaliti. Če bodo zaradi tega čitatelji godrnjali, prevzeti imate vi g. urednik, vso odgovornost. Drugo stvar pa je podlistkar zmerom pripravljen sam braniti in zagovarjati pred VBemi napadi, naj ti prihajajo od privilegiranih ali neprivilegiranih ljudij. Pošteno o rož j e povsodi velja tudi v časopisji in v politiki. Premetenost in zvitost pa ni sleparija. '/.<• sv. pismo pravi: bodito gladki kot jegulje iu zviti kot kače; le Talmud uči pre pel ičarj e, kako naj brezozirno sleparijo krlstijaae ! ziciie v spodnjej zbornici, izjavil je pri nekem shodu v Barnstaplu prošli četrtek, da se bodo konservativci uprli vsakemu poskusu odvzeti takim volilcein volilno pravieo, kateri imajo posestva v grofi;i pa tam stalno n- stanujejo. Ravno tuko je dal razumeti, da bodo podpirali Londonskega lordmajorja v protivenji proti munie palnej refoimi. Bivši pomorski minister Sm th je izjavil v Dubl nu, da opozicija ostro pobija irsko in egiptovsko vladno politiko. Lord Carnarven in lord Rendolph Churbill izrazila sta se že tudi v jednakem smislu. Dopisi. Iz flor| nla 24. januvarja [Izv. dop.] Včeraj popoludne se je pri nas okrajni glavar gospod Mah-kot v službenih zadevah mudil. BI je slovesno vzprejet. Prostovoljna požarna hramba postavili je pred županovo hišo dva slavoloka s cesarskimi in narodnimi zastavami, in potem se je društvo, 28 mež v un formi s čeiadimi na glavi predstavilo g. okrajnemu glavarju, ter ga po svojem načelniku g. JMarmčič-u pozdravilo. 6. okrajni glavar se je zahvalil za vzprejem in omenil, da ga je jednako vsprejela požarna bramtm ■v Smariji Obljubil je, da hoče, kar bo v njegovi moči, vselej z veseljem v vseh zadevah društvo podpirati, kar je tuli dejanski pokazal in društveni blagajnici naklonil lep dar, za kar mu društvo i/.reku toplo zahvalo. Potem se je podal v šolo, kjer je bilo Gl dopoldanskih učenejv. Ondi je ostal dobre pol ure, kjer st; je ra\n i številiio, in po njegovi Želji v računstvu nadaljevalo. Izrekel se je prav povoljno o šoli iti napredku otrok, u katerimi je prav prijizuo govoril. S »podnjvga H(a|crja 25. jauuvarja. "[Izv. dop] (Kon-c.) In ako slovenski učitelji pri naj bol j Sej volji iu največjem trudu ne morejo doseči, kar veleva z.iUni, potem se jim očita, da so njih iole slabe, da neso tako d' lavni in omikan1, kakor njih sodru«i v nemškem Štajerjt. — Učiteljstvo je tudi že vičkrat prosilo, da se v pokoj s'opivšim starej-im učiteljem uračuoijo vsa leta, pa zaman je je trkalo na vrata nemških liberalcev v Gradci. Pred k ra t kini se je po predsedništvu štajerske učiteljske BVeZe deželnemu zboru predložili prošnja, da be tudi ! do pol prestopili v nasprotni tabor, ter so tednj tud: prevzeli nalog, slovensko mladini bolj zabiti, nego modriti, sicer jih omilujemo, pa žal vam za nje — ni. Ko bi bili značajni, bi tega ne bili sto-rdi, brezznac) jniki pa se nikjer ne ljubijo tudi v taboru nam sovražnih elementov - ne! Slovmska duhovščin* je nadalje prava mora, ki niše nemškutarje tlači in kvači, da komaj sopljejo. Ona je izključljivo narodna, ter stoji tudi vedno mej prvimi boritelji za pravice našega ljudstva. Duhovščina ima v narodu svoje korenine, ž njim živi v najožjej zvezi, ž njim prenaša žalost in veselje. Zato ima do ljudstva toliko upliv*, zato jej je ljudstvo tako udano, da jo rajši posluša nego lažilibe-ralne nemške nezmotljivce. Hinavsko — britko javče „Tagespost1' kuko ziaj že navaden človek zauičijivo govori o dubovenstvu! To je deloma istina, pa mi vemo, da se to dotičnemu kore^pondentu iz tnrca dobro zdi, kajti te baze ljudje so ravno tisti, ki dan za dnevom po svojih list h duhovščino z najpogub-ni\ i.m blatom ometujejo. Kouečuo dobe svojo brco tudi naše gimnazije, češ, da se dijaki iz teh nčilišč vračajo domov, ne da bi bili v času svojega šolama pozabili, da jih je dojila poštenu slovenska mati. Mi za se moramo pripoznati, da se pri sedanjih razmerah temu res : tudi čudimo. Nemški, bolj ali m'.in j Slovencem 80-i vražni profesorji jih poučujejo, in žalibože to sovraštvo j slovenski djaki tudi dostikrat občutijo; da še pri I vsem tem svoj-mu domu vender zvesti ostanejo, je I vredno, da so pove. Kje pa je uzrok tej čudovitej j prikazu*, katera našim sovražnikom tako žene kri v glavo? Z*to je skrbel že stvarnik sum. Vedel je, kako težko se bo Slovencu godilo, kako ga bodo ukljub njegovim duševnim zmožnostim, blagosrčnosti iu mirjljubnosti vender le preganjali in zaničevali, ker je vse to vedel, zato mu je vdibml v srce tisto čudovito hubezen do svojega rodu, katera ga z največjo silo veže na svoj dom, tako, da se ta ljubezen uajhujšim viharjem uspešno ustavljati zamore. Zatorej gospodje, nikar ne dolžite gimnazij, da bi one premalo storile v ponemčevunje slovenskih dijakov. Prepričani pa tudi smete biti, da 3e nam slovenski dijaki ne bodo niadar vsi izneverili. Tudi se slovenskim diiakom očita, da se preveč pečajo s pol'tik'i, mej tem ko pri nemških kaj takega ni opaziti. Naše mnenje v tej reči je, da se dijak najpopred naj briga za svoje reči, za uk, vse drugo, zlasti pa politiko naj pusti popolnem pri miru, kajti bo še prišel čas, ko bo imel dovolj prilike politikovati. Zato je treba, da si do tistega časa nabere dovolj znanja, pa si tudi zadosti utrdi svoj značaj. Politika je dijakom le v kvar, ker jih odvrača od učenja, jih dela raztresene, ter jim pi i p avl a prav nepotrebnosti. Pa ker „Tagespost" v dotičnem članku le slovenskem dijakom politikovanje očita, nemške pa tako nekako izgovarja, naj gosp. kor- -spondenta vender opozorimo ua vse to, kar se je godilo pretečena leta v Celji in Mariboru. Da so nemški dijaki nosili prusačko-neinške znamenja; da so po krčmah popevali velikonemške pesni in to celo po napevu naši cesarske pesni, bode mnogim še v spominu. Sicer pa le hujskajte, obrekujte, kar se da, tem trdneje bomo stali za obstanek, omiko in napredek našega ljudstva, kajti ravno vaše početje nam je porok, da se borimo za sveto reč. Iz naroda smo, mej narodom živimo, zanj se potegovati je naša dolžnost. Z narodom stojimo do zadnjega diha! - Domače stvari. — (Za prevzvišenega knezoškofa dra. Pogača rja) bral je danes ob 9. uri stolni prost gosp. Zupan črno slovesno sv. mašo. Navzoč je bil ves stolni krpitel, knezoškofovi sorodniki, dvorni kaplani in uradniki, deželni glavar grof Thurn in mnogo pobožnega občinstva. Postavljen je bil z grbi umrlega vladike in z venci okrašen in bogato raz-svitljen castrum doloris pod kuplo stolne cerkve. — (Generalnega vikarja) ljubljanske Škofije volil bode stolni kapitel ljubljanski v jutršnjem zboru. Izvoljen bode nedvojbeno stolni prost gospod Zupan, kateri bode tedaj vladal ljubljansko škofijo, dokler se ne imenuje nov knezoškof. — (Mrtvaški govor v stolnici Ljubljanski.) Velikansko in giuljivo pogrebno slovesnost včeraj dopoludne je motil le en sam „Misston", in to je bil v pravem pomenu žalostni govor v sto,-uici. Govoril je vladika sosednje slovenske Škofije v nemškem jeziku. Navz ičnih je bilo poleg 200 slovenskih duhovnikov in zastopov slovenskih l.orpora-cij, tudi nekoliko uradnikov iu vojakov. Polovica cerkve ni bilo polne in sedmere kapele v njej sj bile čisto prazne. Narodu (pol milijona ga je v škofiji) ni bil dovoljen ustop, da bi bil potočil t-olzico za ljubljenim raujkim Škotom. In ne bodi jim žal onim, ki so skoz ključavnico kukali v prazno cerkev, kajti kar ta stolnica stoji, se še ni slišala tako slaba pridiga v njej. kakor včeraj. Visoki gospod govornik je najprej podal „testimonium paupertatis" vsej krunjskej duhovščini, češ, da so njemu morali vnuditi to pridigo. Mučno je bilo opazovati obraze kapitularjev in dekanov, na katerih sta se menjavala, kakor pri vsej duhovščini, skrb iu srd. Hvala Bogu, da je bila ta žalostna pridiga kratka, sicer bi se bil „Bissoft Pogazar" obrnil v rakvi. In vse to je moralo priti nad ta rod, samo da je bila pridiga nemška. — (O dru. Val Pogatscbni gg u) novem obrtnem nadzorniku za Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Dilnu-cijo num piše prijatelj našega lista: „Nov nadzornik ni rodom iz Tržita, ampak iz Koroškega, akoravno je njegova obitelj v sorodu s Tržiško. Govoril sem ž njun na koroškem taboru v Zopračab, katerem je on prisostvoval kakor iz Beljaka poslani vladni komisar. Rekel je sam, da slovenski razume, govoriti pa ne zna. In govoril je, kar se ob sebi umeve, samo nemški, mislim, da tudi slovenskega ni dosti razumel. Ou je po svojem mišljenji Nemec, in sicer deutsch-national. Dostaviti moramo, da bi bil on jako razžaljen, ko bi ga pisuli Pogačnik."* Iz te karakteristike je še bolj jasno, da je to imenovanje jako nesrečno, kajti uadz >rnik za imenovano ozemlje mora popolnem dobro znati štiri jez.ke nemški, slovenski, italijanski in srbsko hrvatski, imeti mora potrebno tehnično zuanje, vsaj runsko pravo mu pri tem poslu ne bode prav nič koristilo Kakor zdaj vse kaže imela je vlada jako nesrečno iu nespretno roko. Že ozemlje devetega uradnega okraja : Štajerski Kranjska, Trst s Primorsko in Dulmacija je jako neugodno sestavljeno. Ne le, da se obrtne zadeve v teh deželah jako nejednake, je tudi oddaljenost tolika, da nadzornik svojega posla ne bode mogel opravljati. Jiko čudno je tudi to, da se j i Koroška, ki se sicer v vsakem oziru vedno poleg Kranjske iu Štajerske upravlja iu imeuuje, pri tej priliki priklopila Tirolskej. Delokrog in osoba novega obrtnega nadzornika sta taka, da nemarno veliko upanja v ujegovo delovanje, iu da bi skoro dvojili, ka bode novo mesto obrtnega nadzornika državi «n deželam le polovico tega koristilo, kolikor bode vsako leto stalo. — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe) bode, kakor smo že poročali, jutri v sredo 30. t. m. V zadnjem zboru povdaijalo se je posebno, da je potreba, da se kranjski deželi ohranita dva stroko v u jaka, kajti jeduemu ui mogoče opravljati posla potovalnega učitelja in družbinega tajnika. Čestitim g g. udom naznanjamo iz zanesljivega vira, da je to jedino le mogoče, ako volimo tajnikom g. £. Kramarja. — (Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani) za 1. 1883 izdalo se je te dni. DiuStvo „Sokol", mora se priznavati, da je najdelavniše, vrhu tega pa še tudi to, da pri vseh svojih izredno velikih stroških, tako dobro gospodari, da ima še vedno prav čedno premoženje. V prošlem letu priredil je „Sokol" maskarado, ki daleč nadkriljuje vsa jednaka podjetja v Ljubljani, bil pri pogrebu dra. Kočevarja v Celji, napravil tri izlete, udeležil se Narodne slavnosti v Postojini, odlikoval se v slavnostnih dueh, poslal deputacijo v Prago, gojil telovadbo iu imel več jour tixov itd. „Sokolu šteje 9 častnih, 201 podpornega, vkupe 210 članov. Dohodkov je imelo društvo 2223 gold. 2 kr. Stroškov tudi toliko; premoženje društveno pa znaša 2O05 gold. 44 kr. Delovanje društva in odbora je vse hvale vredno, gmotno staoje jako ugodno, a nekaj pa vender ni povoljno in to ju pre-pičlo Število članov. „Sokolu moral bi samo v Ljubljani imeti 400 članov, potem še le bi bila Ljubljana v tem društvu dostojno zastopana. — (Sokolov „jour-fixeu) v soboto večer v Schreinerjevi pivovarni bil je prav obilo obiskan in jako zabaven ; pevske in humoristične točke sporeda vršile so se tako dovršeno, da je bilo veselje; morale so se celo večinoma vsled občnega priznanja ponavljati. Gosp. starosta spominjal Be je v svojem govoru umrlega rodoljuba kanonika Ž uže. Vsa družba izrazila je svoje sočutje na te; izgubi. Rediteljema in vsem sodelujočim gre hvala za prireditev tega jako zabavnega večera. — Za reditelja prihodnjega jour-li\ii izvoljena sta gg. Justin in Perdan, katera zagotovita prav zabaven večer. — (Ljubljanska Čitalnica), najuljudneje vabi na sijajni ples v soboto dne 2. februvarja 1884. Društveniki so vstopnine prosti. Gostje plačajo po 1 gld. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Dramatično društvo) razpošilja sedaj svojim družabnikom 51. zvezek „Slovenske Talije" za društveno leto 1882. Če bi kateri družabnikov ne prejel tega zvezka, naj blagovoli ga reklamovati. Ob jednem se prosijo vsi družabniki, kateri še neso svojih letnih doneskov za leto 1883. uplačali, po prejemu zvezka letnino 2 gld. društvu poslati. „Slovenska Talija" za leto 1883 je že v tisku in bo v prvi polovici tekočega leta dotiskann. Obsezala bode zanimivo Moseothalovo igro Deborab, preloženo od slavnega prelagatelja F. Cegnarja, in Gogoljevega Revizorja in uekoliko jednoaktnih iger, pripravnih za male Čitalniške odre. Ker se je Število družabnikov že zelo skrčilo, prosijo se narodnjaki pri tej priložnosti, da bi v velikem številu temu društvu pristopili, da mu bo mogoče svojo nalogo rešiti vsestransko. — (Ča3tno občanstvo) je podelila občina Št. Jurij na Taboru na Štajerskem gospodu Karolu Haupt-u, vitezu železne krone in gra-ščaku v Strašneku, ter domačemu župniku zlato-mašniku Č. g. Franu Globočniku. Gospod Karol Haupt ima mnogo zaslug za povzdigo kmetijstva, sosebno živinoreje in hmeljarstva v Savinskej dolini in na Štajerskem sploh, mej tem, ko si je č. g. župnik v 30 letih svojega službovanja v Št. Jurji pridobil za svoj trud hvaležna Brca vseh faranov. — (K živin8kej kupčiji.) Nekaj mesecev sem je v naših krajih živinska kupčija jako Živahna in opazovati je nenavadno visoke cene, ki le še zmirom kvišku gredo. Pokupljena živina večinoma gre čez avstrijsko mejo v južne kraje. Če bo stvar tako naprej šla, utegne nam v deželi kaj kmalu meso v ceni poskočiti. V Dalmaciji so se nasledki neprestanega izvažanja živine že jeli kazati ; meso je tamkaj haš tako drago, kakor na Du-raji in bati se je, da kmet v malo letih pride ob vse svoje blago, s katerim zemljo obdeluje, če se to silno izvažanje ne ustavi. Zato „Narodni List" v Zadru, iz katerega smo to novico posneli, dalmatinsko vlado opozarja na to okolščino in jo prosi, naj to velevažno gespodarsko zadevo preišče in brez odloga v reden neškoden tek spravi. — (Pri občinskih volitvah v Materiji) je izvoljenih vseh 24 odbornikov in 12 namestnikov z ogromno večino na strani gospoda Kastelca. — (Narodno bralno društvo v Borovnici) priredi v 3. dan februvarja v gostilni „pod kolodvorom" domačo veselico. Program večera ob-Beza: Pozdrav predsednika, petje, tombolo, ples in zabavo. K tej veselici vabijo se uljudno gg. društveniki, a tudi gostje so dobro došli. — (Vabilo k veselici), katero napravi nČitalnica Postojinska" v svojih prostorih v soboto 2. februvarja 1884. Spored: 1. N. Stoos: „Brže junaci"; moški zbor. 2. „Telegram"; Veseloigra v jednem dejanji. 3. J. Knahl: „Vej veterku* ; četve-rospev. 4. Tombola. 5. Ples. Začetek točne ob 8. uri zvečer. (Jstopnina za ude po 30 kr., z rodbino 50 kr., za neude 50 kr., z rodbino 80 kr. — (Vabilo k veselici,) katero priredi „Bralno društvo" na Gradišči dne 2. februvarja t. 1. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. „Milki", pojejo domači pevci. 3 Deklamacija: „Domovini*,zložil X., deklamuje gospodičina Kotnik. 4. „Jadransko morje", pojo vsi pevci skupno. 5. Igra: „Dva gospoda, pa jeden sluga". 6. „Kolo", pojejo vbj pevci iz Perva-čine. 7. Dvogovor s petjem „Mož in žena". 8. „Ve- nec narodnih pesnij", pojejo vsi pevci skupno. 9. Srečkanje treh dobitkov v šaljivi obliki. 10. Šaljiv prizor: „Sam ne ve\ kaj hoče". 11. „U boj", pojejo vsi pevci skupno. — Pričetek ob 6. uri zvečer. — Ustopn na 20 kr. — Po besedi domača zabava s plesom. — (Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom) iz Slovensko-Bistriške okolice na Štajerskem je marljivo nabiral in zapisaval, ter pod navedenim naslovom pri Leonu v Mariboru tiskati dal gosp. Lovro Stepišnik v Slovenskej Bistrici. Na 52. Btraneh opisuje g. Stepišnik ženitne navade in dodaje nekoliko pesnij, ki bo pri takih prilikah pojo, mej katerimi so zlasti novejše pesni že po vsem Slovenskem znane. Najoriginalneja je brez dvojbe godčev-ska ,.za larmo", najbolj dovtipen pa je godčevski katekizem, ki ima mnogo prav dobrih zastavic. Kdor se zanima za narodno blago, naj brzo seže po tej ličDej knjižici, ki se dobiva pri Leonu v Mariboru. — (Cislitavija) ima sedem vseučilišč, na katerih je v tekočem poluletji upisanih 10.178 slušateljev. Mej temi broji vseučilišče na Dunaji 4143, Praga 2703 (nemško vseučilišče 1334, češko pa 1 36 9), Gradec 971, Inomost 685, Krakovo 862, Levov 732, Črnovice 262 slušateljev. — (Razpisana je služba) druzega učitelja na dvorazrednici v Trebnjem. Plača 400 gld. Prošnje do 10. februvarja. l>. lM--.il i pokladkl. Nove in zastarele rane, kile in skrumbe ozdravi naglo Moll-ovo „Francosko žganje in sol". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Đunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (690—3) Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ue preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta.......4 „ — „ n jeden mesec . .....I „ 40 „ Upravni&tvo ,,Slov. Naroila", Meteorologično poročilo. S Časopa- L Stft,,J« -S r«i. barometra P rovanja „ m ' Temperatura Vetrovi Mo- Nebo i krina v imu. I 7. Kjutraji 72801 mm. 2. pop. 726'42 mm. 9. zvečer 732-13 mm. -f 02JC + 2 6 C — 2 4"C brozv. si. jz. brezv. megla obl. megla 0*00 mm. snega. 79 gid. 90 kr. 80 r 40 ■ 100 • 45 m 91 » 85 m 848 ■ — m 307 a 50 n 121 • 30 n lJ n ■ 62 • ■ ■ 71 n .'9 n 40 ■ 123 9 50 n 171 m 25 n 100 ■ LO n 121 n 75 f 89 0 95 ■ 87 a 80 II 104 it — • 115 n 20 120 n 50 * 10» n 75 ■ 104 50 n 170 75 i» 20 25 4 116 25 227 n 50 Srednja temperatura -f- O-!0, za 1*4B nad normalom. D\3.ra.sjslra, borza dne" 29. januvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta . . . , , Zlata renta ........ 6% marčna renta......... Akcije narodne banke...... Kreditno akcije...... London ........ •Scebro........ Napol. C. kr. cekini... Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 2f»0 g\d. Državne srečke iz I. 1964. 100 gld. 4 /0 »ivBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0 »ni ■ » m - ,„ .... n papirna renta 5°/0 5"/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblitr Dunava reg. srečke 5°/0 . . ioo gld Z unij. obč. avstr. 4«/,<>/„ zlati zast. listi .* I nor. oMIg. Elizabetine zapad, železnice Prior. obhg. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 j?ld Hudolfove srećke . . . 10 Ak( ije anglo-avstr. banke . . 120 ! Tnuuniway-društ. velj. 170 gld. a. v. " . Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja in za mnogo lepe vence in cvetlice, ki so bile poslane povodom smrti naše presrčno ljubljene pokojne, za mnogoštevilno udeležitev pogreba, posebno čast. gospem in gospodičinam in gospodom pevcem za premilo petjo, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. V Po s toj in i, v 27. dan januvarja 1884. (W) Rodo vina Kraigher. Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in močen papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni". — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Proda se precej iz proste roke 5 močnih konj za težko vožnjo ali za koleselj. — Natančneje se izvč pri g. Karolu Nirnifau, Hrenovo ulice št. 15. (72) Kovaški pomočnik, ki je dobro izurjen v podkovBtvu, dobi službo in v tej za^ devi natanćneja pojasnila pri J. Zavrtniku, (67—2) _ v Dol. Logatci. V Logatci oddaje se o Sv. Jurji 1884 pri združenji treh cestil, bi izu železnice ležeča, za gostilnico posebno pripravna, prostorna hiša s stajo in vrtom vred v najem. (71-d Natančneje so izvč pri 9Iulley»Ji na Vrhniki. ^AAAA Jk, m%, AAAAAAAAAAA Castitemu p. n. občinstvu naznanjam, da bode mizarstvo mojega ranjcega moža še nadalje obstajalo, ter da som vodstvo izročila veščemu strokovnjaku, ki bode vsa mizarska dela, stavbena in pohištvo natanko, lično in po nizki ceni izvrševal. Za obilna naročila se uljudno priporoča i69-i) Josip Cvetanovič-a udova. % Krško, meseca januvarja 1884. O td W g C g? e*t=. 2, «2. P B ' 5» i P8 n i S. n & S W ta »nI«? O1 — N P* »ff i — -i N -I 1 , » o S CD 2 i o B 1 K P O. = * e » g -s. i o* p B 5 5* o. i v> Si •S s -• B P? IM< CD CD Boljii od v»eh podobnih iidelkov, n.',tljir>-,,i-sm-Jr ur ntltfjo zojier bolozai v organih BpodiiJo»a dela telesa, prohajalnu mrzlico, bolezni na koži, v um/ -juuili in žensko bolezni; čistijo kri in luliko odpravljajo blato. Ni g» zdravila, ki bi bilo boljie in pri tom i" ■ i■ ■ 1111 <• iii neškodljivo zoper telesno &awn*etie9 gotovi vir vaob boloznij. Kor io posladkorjene, uživajo jih radi tudi otroci. To pile ao odlikovane a jako častnim jiiamom tfrorini/n si'tnil;n 1'ithn. DVF Jt'Uiui sk(ityica a lii filmu i vefja IS kr. — Zavitek, oarni akat{Jlc .vA-i<;xr/. f.'<> jtil, vrl}« aamo 1 a. v. WJ (708—9) Cuorionial Vsaka Skatljica, ki n(m> firmo: Apothefe« Mtm OVdrJcNJ". /,, ili