JANKZ EfiZKN in ANDRKJ l'AV1.0\ KC SKOP AR JEVA HIŠA — ZAMETEK MUZEJA NA PROSTEM (Delovno poročilo) Zamisel muzeja na prostem .se je rodila švicarskemu znanstveniku Char- lesu de Bonstettenu v zadnjem desetletju 18. stoletja, ko je obiskal kraljevi dvorec Frendsborg na Danskem. V parku tega dvorca so bili postavljeni kipi kmetov iz raznih pokrajin v njihovih narodnih nošah. To ga je napeljalo na misel, da bi na podoben način prikazal različne tipe kmečkih domov z origi nalnim inventarjem v čim pristnejšem okolju. Vendar je preteklo domala celo stoletje, preden je bil odprt prvi tak muzej. Najstarejši je vsekakor Nordiska Museum v Oshi. ki je bil ustanovljen leta 1872. Leta 1891 je bil odprt znani Skansen v Stockholmu, ki je še danes eden največjih in najbolj znanih mu zejev na prostem v Evropi. V začetku našega stoletja so ustanovili take muzeje v skoraj vseh evropskih državah, pa tudi drugod taki muzeji niso veQ redkost. Eno glavnih vodil pri postavljanju muzejev na prostem je, da prenesejo originalne objekte v novo okolje, ki je prvotnemu čimbolj podobno. Tako pogosto dosledno posnamejo celotno sliko objekta ali skupine objektov z oko ljem vred in jo na novi lokaciji ohranijo do največje možne točnosti. Objekti, ki jih prenesejo, so pogosto slabo ohranjeni. Tiste dele, ki jih nikakor ni mo goče ohraniti, zamenjajo z novimi, ki so natančni posnetki originalov. Namesto prenašanja objektov so ponekod izbrali drugo rešitev. Zaščitili so celotne naselbinske komplekse in tako rekoč na mestu nastanka uredili muzej. Eden najbolj očitnih tovrstnih primerov je Den Gamble By na Danskem. Pri nas takšnega načina prikazovanja in ohranjevanja doslej pravzaprav nismo poznali oziroma se ga nismo posluževali, ker je zvezan z velikimi stroški. Nekako bi v ta okvir sicer spadalo znano letovišče Sv. Štefan v črno gorskem primorju. vendar ne smemo pozabiti, da je ta objekt s svojo ttiristično adaptacijo izgubil prvobitni izraz predvsem tedaj, ko ga gledamo z muzeo- loSkega vidika. Podoben način prikazovanja je bil uporabljen tudi ob rekon strukciji partizanskih tehnik in tiskarn v gozdičku poleg Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, vendar gre tu za tijiičen primer rekonstrukcij, česar v pravih muzejih na prostem ne srečamo. Seveda pa je bila v tem primeru izbrana rešitev edina pot za prikaz teh objektov. Loški muzej se je odločil, da po načinu muzejev ua prostem prikaže manjšo kmečko domačijo. V prihodnjih nekaj letih naj bi torej na grajskem vrtu zrastel nekak zaselek, v katerega bodo poleg .stanovanjske stavbe vklju čena gospodarska poslopja, mlin, žaga, čebelnjak, kozolec in nekateri manjši objekti (n. pr. tipi vodnjakov in podobno). S tem bomo dosegli več smotrov. Po naših vaseh čedalje bolj propadajo spomeniki stare kmečke arhitekture. S prestavitvijo na grajski vrt bomo vsaj nekaj tipičnih primerov rešili goto- 112 vega propada. Le nialokje danes še srečamo več starih tovrstnih spomenikov na enem mestu, in še to največkrat v odročnih krajih. Ce bi si torej hoteli ustvariti sliko stare kmečke domačije, bi morali obhoditi kar precej vasi. Izgled enega izmed objektov, ki ga tu in tam še srečamo, pa pogosto motijo nove stavbe. Tako največkrat srečamo poleg stare lesene kmečke hiše sodobno zidan hlev, še večkrat pa poleg starih gospodarskih poslopij vidimo najnovejše stanovanjske stavbe. Na grajskem vrtu pa bomo, ko bo načrt izpolnjen, videli vse stare tipične objekte na enem mestu. Z uresničevanjem tega sicer obsežnega programa smo pričeli že letos. Prvi del načrta je zahteval postavitev stanovanjske stavbe. Za prestavitev je prišlo v ožji izbor več stavb in je bilo treba izbrati najprimer nejšo. Miši v Puštalii št. 41. po domače Urmoharjeva, in v Puštalu št. 35, po domače Klamfarjeva, sta iz izbora iz padli, ker tipološko ne ustre zata povsem, saj spadata v vrsto vrhhlevnih kmečkih hiš in sta pole;;' tega služili liidi obrtniškim namenom. Hiša Ožbolt št. 4, po domače Vr- bančkova bajta, ki bi bila sicer zelo primerna, je bila odklonjena, ker bi precej te žav povzročil težaven in dolg prevoz od Ožbolta do Loke. Končno se je muzejski svet odločil za prestavitev hiše v Puštalu št. 19, po domače Škoparjcve hiše. V prid sprejeti varianti je govorilo tudi dejstvo, da je lastnik France Eržen nameraval hišo tudi sicer porušiti, s čimer bi bil eden zadnjih spomenikov lesene kmečke arhitekture v bližini mesta uničen. Prvotna stavba je bila kasneje povečana, tako da je lepo viden njen razvoj. Slaba stran te variante pa je. da stavba ni več v celoti ohranjena. Že l)red leti je namreč lastnik porušil pod in hlev, tako da je ohranjena le še liiša, kamra, delno pa tudi veža s črno kuhinjo. Vendar bomo s pomočjo ohra njene dokumentacije in vistnega izročila lahko zelo dosledno prikazali prvotno stanje Škoparjeve hiše. Da bi zastavljeno nalogo uspešno opravili, je bilo potrebno napraviti točno, pregledno in izčrpno dokumentacijo. Jedro te do kumentacije tvori podroben in izčrpen opis stavbe, ki ga dopolnjujejo skice in fotografije. Ker bo opravljeno delo oziroma potek dela marsikoga zanimal, podajava v naslednjem poročilo o opravljenem delu. V tem poročilu je ohra njeno zaporedje del, kot so bila opravljena pri dokumentiranju, rušenju, pre našanju in pri ponovnem postavljanju stavbe na grajskem vrtu. Škojmrjeva hiša v Puštalu pred pričelkom rušenja {Foto Andrej Pavlovec) Dokumentiranje Škoparjeve hiše Da bi bila dokumentacija čimbolj enostavna in pregledna, smo vse stene stavbe označili z velikimi tiskanimi črkami: Loški razgledi 113 hiša: kamra: vzhodna stena — A vzhodna stena — B severna stena — D severna stena — C zahodna stena — H južna stena — E zahodna stena — F južno steno tvori stena D Hiša je najstarejši del stavbe. V tlorisu meri 5,5 X 5 m. viSimi hiše je 2,2 m. Stene so iz polokroglih brun. Stena A je sestavljena iz devetih brun, ki so označena s tekočimi številkami od tal navzgor kot A 1—A 9. V steni so štiri odprtine. Tri okna v velikosti 40X40 cm so vrezana na stikališču brun A 5 in A 6 v medsebojni razdalji 1 m in v višini 75 cm od tal. Nad srednjim oknom je na stikališču bruvi A 7 in A 8 vrezana manjša zračna lina. Okna so ozna čena z OH in oštevilčena v smeri stene D proti steni E. Na steni A so torej okna OH 1—OH 3. Zračna lina je brez oznake, ker je edina na vsej stavbi. Stena D je bila nekoč zunanja, danes pa je vmesna stena med hišo in kamro. .Sestavljena je iz osmih brun (D 1—D 8), vendar doseže zaradi večje debeline spodnjih treh brun isto višino kot stena A. \ steni D so vrata iz hiše v kamro, ki so onzačena z VKH. Takoj za vratnim podbojem se v smeri stene H^prične zid peči. Zato so bruna Dl—D 6 krajša od ostalih. Po vsej dolžini stene vodita le bruni D 7 in D 8. Med vrati in zidom peči sta pokončno postavljena dva trama; vse vertikalno stoječe dele smo označevali z rimskimi številkami, zato nosita ta dva oznako V oziroma VI. Steim D ima eno okno, ki je iste velikosti in v isti višini kot v steni A, in ima oznako OH 7. Stena H je krajša od njej nasproti ležeče stene A, ker izpolnjuje vogal HD zid ognjišča. Stena H je sestavljena iz devetih brun (Hi—119). Bruna HI do H 7 segajo le do vrat VH, ki vodijo iz veže v hišo. Stena H nima nobenega okna. Južna stena hiše (E) je sestavljena, prav tako kot stena D, iz osmih brun (E 2—E9). Spodnja tri bruna so daljša od ostalih, tako da presegajo ravnino stene A. Ta pojav opažamo v vseh vogalih. Stena E ima tri okna v isti veli kosti in isti višini kot stena A; označena so z OH 4—OH 6. in sicer v smeri od vogala AE proti vogalu EH. Hiša ima star lesen strop, sestavljen iz tramov in desk. Desk je deset (X 1—X 10), tramov pa devet (Ti—T9). Ozimke potekajo od stene E proti steni D (XI, Ti, X 2. T 2 itd. do X9, T 9, X 10). Vsi trami potekajo po vsej dolžini stropa, deske X4 in X6—X 10 pa so setavljene iz dveh enako dolgih delov, ki sta spojena na stropnem nosilcu (NED). potekajočem po sredini stropa med stenama E in D. Deske, ki so sestavljene iz dveh delov, nosijo dvojno oznako. Tisti del, ki poteka od stene A do nosilca NED nosi splošno oznako n. pr. X 4. del, ki poteka od NED do stene H pa nosi vzporedno oznako 11. pr. X 4'. Notranja oprema hiše. Pod v hiši je lesen. Sestavlja ga 22 desk. od katerih jih štirinajst poteka po vsej dolžini hiše od stene A do stene H, osem pa od stene A do peči; pod je označen s PH 1—PH 22. Ob vsej dolžini sten A in E in ob obeh stenah peči so klopi. Klopi nosijo oznake po stenah, ob katerih so postavljene: ob steni A klop KA. ob steni E klop KE. ob peči pa klop KP. Miza je v hiši ena. Je tip stare kmečke mize. Ker je edina, nima posebne oznake. 114 Sestavni deli oken so označeni z notranje strani. Vsi sestavni deli enega okna nosijo enotno označbo (u. pr. OH 1). Pod stropom je v smeri proti peči na stropjijak NED pritrjena polica PN. Peč je postaljena v kotu DH. Spodnji del peči je zidan delno iz kamenja, delno iz opeke, je ometan in pobeljen. Zgornji del je iz pravokotnih, pokončno Tloris SkoparjfTP hiše z njenimi sestavnimi deli. (Risala K. Pavlovec) nažlebljenili in zelenili loščenili pečnie. ki so postavljene v dveli vrstah. Vo galni pečnici sta reliefni. Peč je brez posebne oznake, zrisan pa je točen načrt, po katerem jo bo mogoče s pomočjo fotodokumentacijc postaviti tako. kot je bila. Peč je mlajšega izvora, saj je po ustnem izročilu bila postavljena leta 1906, ko je bila celotna stavba zadnjikrat prenovljena. Poleg peči so tedaj obnovili ognjišče, postavili dimnik, v kamro namestili nova okna in jo znotraj ometaii, v hišo pa vložili nov lesen pod. Kamra. Kamra je po času nastanka dosti mlajša od hiše. Zanimivo je tudi to. da je bil ob gradnji kamre les sekundarno uporabljen, kar dokazujejo le sene zagozde oziroma njihova ležišča, ki so bila pred drugotno uporabo zapol njena z mahom. Medtem ko je hiša zgrajena iz macesnovega lesa. je bil za gradnjo kamre uporabljen smrekov les. To je tudi vzrok, da je kamra mnogo slabše ohranjena kot hiša. 115 Kamra meri v tlorisu 2,5 X 5,5 m in tako ustreza meram hiše le po dolžini; tudi višina kamre ne ustreza višini hiše. Vzhodna stena kamre (B) je po današnjem videzu pravzaprav nadalje vanje stene A, od katere jo loči le vmesna vertikalno postavljena zagozda, ki nosi oznako 11. Stena B je sestavljena iz desetih brun (Bi—BlO). Bruna kamre so tanjša od hišnih, tako da stene kamre, kljub večjemu številu brun. ne do sežejo višine hiše. Stena B ima eno okno, ki je večje od hišnih in je dvokrilno. Sega od polovice bruna B 4. preko brun B5 in B6 do polovice bruna B 7. Bruni B 5 in B 6 sta sestavljeni iz dveh delov. Tisti del, ki sega od stika stene B s steno A. nosi tekočo oznako n. pr. B 5. drugi del, ki sega od okna do vogala BC, pa nosi oznako B 5' oziroma B 6'. Okno je označeno z OK 1. Severna stena (C) je po dolžini enaka severni steni hiše in je sestavljena iz desetih brun (C 1 do C 10). Ta stena ima dve okni enake velikosti kot stena B. Okna so v enaki medsebojni razdalji in so označena z OK 2 oziroma OK 3 v smeri od vogala BC proti vogalu CF. Krajša bruna med okni so označena na podoben način kot pri OK 1. Zahodno steno (F) sestavlja deset brun. Označena so z F 1 do F 10, in sicer — tako kot povsod — od tal proti ostrešju. Od zidu kuhinje loči steno po končno postavljena zagozda št. III. Strop je iz navadnih desk. ki jih nosita dva navadna in neobdelana strop- njaka, potekajoča prečno od stene D na steno C. Strop je bil ometan. Sestavne dele stropa smo označili le po spojih, kar bo dovolj za ponovno postavitev. Prav tako kot strop smo zaznamovali tudi pod. Pohištvo v kamri je mlajšega izvora, zato ne pride v poštev za prenos v muzej. Svinjak. Svinjak je bil postavljen v kotu med zahodno steno kamre (F) in severno steno veže. Zbit je iz desk, tako da smo ob rušenju lahko ohranili cele stene. Vsi deli so zaznamovani s S. Veža s črno kuhinjo. Veža je bila obnovljena leta 1906. Takrat je bil za menjan prejšnji, iz kamenja zidani obok, z opečnatim. Zamenjali so tudi prvotni leseni nosilec oboka z železno traverzo. Ob obnovitvi pa se prejšnji videz ni bistveno spremenil. Zato bomo ob prestavitvi lahko s pridom upo rabili načrt, ki je bil izdelan pred rušenjem. V muzej smo prepeljali le kamen, opeko pa pustili. Ostrešje. Ostrešje škoparjeve hiše je ohranjeno le delno, ker je ob zidavi novega dela stavbe in novega ostrešja lastnik del starega ostrešja nad steno E razstavil. Nekateri kosi razstavljenega ostrešja pa so se kasneje izgubili. Za radi tega je tudi oznaka ostrešja nepopolna, ker lastnik ob razdiranju sestav nih delov ni označil, danes pa je težko ugotoviti, kam spadajo. To bo mogoče ob ponovnem postavljanju. Tedaj bo ostrešje postavljal tesar. Sprva je bilo ostrešje postavljeno le nad hišo, vežo in podom, ko pa so dogradili kamro, so nad tem delom stavbe ostrešje razširili. Zato je ostrešje nad hišo in kamro nesimetrično. Posamezne dele ostrešja smo zaznamovali takole: trami nosil nega strešnega venca so zaznamovani z oznakami sten, na katerih leže, pod porni trikotniki pa nosijo zaporedne številke, štete od stene A proti steni H. Strešne late niso ohranjene. Stavba je bila krita s slamo. Ko so postavili Skica zunanjih sten A—B, C, E in F—H Škoparjeve hiše. Črtano oznaCeni deli so zaradi slabe ohranjenosti rekonstruirani, (Risala K. Pavlovec) 116 ostrešje nove stavbe, je bilo staro kritje uničeno. Na podstrešju je bila po stavljena provizorua kamra, ki je bila ločena od ostalega podstrešnega pro stora z opaži, zbitimi iz navpično postavljenih desk. Ti opaži so • bili ob postavljanju novega ostrešja močno poškodovani. Zaznamovali smo samo njihova stičišča, ker je zamenjava opažev nemogoča. Potek rušenja Osnovna dokumentacija in v glavnem tudi siguiranje je bilo opravljeno v dneh od 1. do 5. junija 1%1. Potem smo pričeli z rušenjem stavbe. Delo je potekalo pod stalnitn nadzorstvom. Med rušenjem sjno naredili še drugo po trebno dokumentacijo in potek del tudi fotografirali. Signirali smo sestavne dele kamre, ki je bila ometana in smo z označevanjem lahko pričeli šele po odstranitvi ometa. Prvih nekaj dni smo rušili ostrešje. Ko je bilo to delo opravljeno, snio pričeli z rušenjem kamre. Delo je napredovalo zelo počasi, ker je les kamre zelo slabo ohranjen in je bila i:iotrebna velika pazljivost in natančnost. l-'odiranje hiše je napredovalo hitreje, ker so sestavni deli večji in razmeroma dobro ohranjeni. Vse sestavne dele smo sproti odvažali na loški grad in jih sortirali, da ob postavljanju ne bi prišlo do zastoja oziroma, da ••(• posamezni deli ne bi izgubili. Zidani del stavbe smo porušili nazadnje. Od peljali smo le kamenje, opeko smo pustili, ker se je ob rušenju uničila. Časovni potek del je bil naslednji: Dne 5. in 6. junija smo porušili ostrešje in ves les zvozili na grad. Dne 7. junija smo pričeli z rušenjem kamre, vendar smo morali z delom prenehati, ker je bilo treba doslej prepeljani les v muzeju sortirati. S sortiranjem smo nadaljevali še 8. in 9. junija. Napravili smo skico začasnega skladišča v grajski dvorani in vrisali mesta, kamor smo zložili sestavne dele sten in ostrešja. Skico so dopolnili podrobni opisi situacije v skladišču. Od 9. do 12. junija smo po rušili ves leseni del stavbe. Posebno pazljivost je bilo treba posvetiti stropu hiše in delom oken v hiši. Ti deli so namreč nejirimerno važnejši od drugih, saj bi le težko najjravili ustrezne kopije, kar pa bi bilo vsekakor potrebno. če bi hoteli natančno zasledovati postavljene cilje. Zidani del stavbe smo po dirali od 13. do 17. junija. Najzahtevnejše delo je bilo rušenje peči, medtem ko drugo delo ni zahtevalo večje natančnosti. Dne 18. junija smo prepeljali na grad ves material in ])ričeli s pripravami za postavljanje hiše. Prva in najvažnejša naloga je bilo konserviranjc lesa. Temu problemu je bilo treba posvetiti več časa, ker zahteva preparacija objekta, ki je stalno izpostavljen atmosferskim vplivom, povsem drugačen postopek kot koservi- ranje predmetov, ki jih hranimo v zaprtih muzejskih zbirkah. Velika nevšeč nost je bilo tudi to. ker pri nas skorajda nimamo izkušenj s tovrstnim pre- pariranjem. Najuspešnejše sredstvo bi bili nedvoniuo silikoni, vendar bo treba misel na uporabo le-teh vsekakor opustiti. Potrebni so namreč zapleteni po stopki (visoka temperatura, vakuum itd.), kar bi že tako velike izdatke za nabavo silikonskih preparatov še povečalo, hkrati pa bi drage, komplicirane in velike tehnične naprave, ki bi bile za to delo potrebne, predstavljale res nepremostljivo oviro za izvedbo prepariranja s silikoni. Zato se bo treba od ločiti za cenejši način, četudi ta ne bo tako uspešen in ga bo treba ponavljati vsakih nekaj let. V tej smeri smo že storili prve korake. Iz tovarne »Color« v Medvodah smo dobili vzorec preparata, ki bi glede na ceno vsekakor ustre zal, škoda pa je, da spremeni sedanji barvni videz lesa. Odpadna olja, ki so 118 ena izmed sestavin tega preparata, obarvajo les podobno kot karbolinej. kar je seveda nezaželeno. Po posvetovanju z več strokovnjaki smo se zato odločili, da bomo pre- pariranje odložili in pričeli s postavljanjem: za uspešno prepariranje bi bilo namreč potrebnih precej anaHz. kar bi jjostavljanje hiše, v primeru, da bi hoteli les najprej preparirati, seveda precej zavleklo. Zagotovilo strokovnja kov, da bomo tudi ])ostavljeno stavbo lahko uspešno konscrvirali, je priprave za postavitev le pospešilo. Problem prepariranja. ki tako doslej še ni rešen, pa bo treba čimprej rešiti, ker je nekatere stavbne dele ponovno napadel lesni črv. Ce bo ostalo to vprašanje še dolgo odprto, bo treba pod vzet i vsaj začasne preventivne zaščitne ukrepe. Postavljanje na grajskem vrtu Dne 28. junija je muzejski svet odobril lokacijo za postavitev hiše. S tem so bile končane priprave za postavljanje. V naslednjih dneh smo pripravili načrt za izkop temeljev in za ustrezno izolacijo, da bi stavbo zaščitili pred škodljivimi vplivi talne vlage. Zaradi \elike talne vlage smo morali temelje stavbe dvigniti neko- '>J liko nad zemljišče: sicer bi stavbo tudi lahko postavili na nivo zemljišča, vendar bi v tem primeru izolacija za htevala prevelike izdatke in ^e^jetno ne bi bila tako us])ešna kot sicer. Nivo te meljev in nivo zemljišča bomo izravnali s položnim nasipom, kar bo dalo stavbi videz, kot da stoji na majhni vzpetini. To bo sliko stavbe vse prej kot kvarilo. Na no tranji strani temeljev smo nasuli gradbeni material, ki je močno pomešali z apnom, kar bo preprečevalo vdiranje vlage v spodnje dele stavbe. Seveda pa bomo tudi notranji del ustrezno izolirali in tako povsem izločili škodljivi vpliv Alagc. Okoli stavbe bomo izkopali drenažne jarke za odvajatije meteorne vode. Z vsem tem bomo. kolikor je seveda največ mogoče, stavbo zaščitili in ji tako omogočili čim daljši obstoj. Po odobritvi lokacije smo 5. julija pričeli s kopanjem temeljev in njih betoniranjem, 17. jidija pa je bilo vse pripravljeno za pričetek postavljanja lesenega dela stavbe. Ker je les hiše dobro ohranjen, je delo hitro napredovalo; zaradi tega pa smo odložili istočasno postavljanje kamre. Prvega dne smo po stavili podboje vrat in vse stene hiše do višine oken. Bruni A 5 in E 5 sta tam, kjer so vanju vrezane okenske odprtine, zelo slabo ohranjeni, zato je bilo treba olj oknih vstaviti nove dele. Bruna A 7. A 8. A 9 ter E 7. E8 in E9 so bila močno poškodovana zlasti na vezeh, bruno E9 je bilo treba zamenjati v celoti, Delno postavljena >hiša< Skoparjeve hiše na grajskem vrtu (Foto Janez Eržen) 119 ostalim pa nadomestiti le vezi. Ker pa je to delo zahtevalo izkušene tesarske roke, smo morali počakati nekaj dni. Dne 19. julija je pričel z delom tesar. Ta je najprej pregledal ves les in ocenil, koliko ga bo treba zamenjati. To je bilo potrebno zlasti pri kamri, ki je mnogo slabše ohranjena kot hiša. Vstav ljanje novih kosov je edini uspešni način ohranjevanja in ga uporabljajo tudi drugod, seveda pa morajo biti novi elementi natančni in dosledni posnetki originalov. V dokumentaciji pa je treba točno navesti število takšnih kosov in jih je treba vnesti tudi v načrte oziroma skice. (Ker je na priloženih skicah jasno razvidno število in velikost na novo vstavljenih elementov, ne bova tega preobsežno navajala v besedilu.) Les, ki smo ga potrebovali, smo nabavili pri Valentinu Hafnerju v Stari Loki. Pri Omejcu v Škofji Loki in i)ri Janezu Kožuhu v Škofji Loki. Potreben je bil namreč star les. ki je bil vgrajen v to vrstne stavbe. Ko smo pripeljali nabavljeni les, je tesar pričel s postavljanjem kamre. Po njegovem mnenju je bilo potrebno vzporedno s postavljanjem hiše po- postavljati tudi kamro, da bi potem laže in hitreje postavili ostrešje. Ker je bilo v stene kamre potrebno vstaviti mnogo novega lesa, je delo le počasi napredovalo. Ce smo hoteli izpolniti zahtevo o natančnih kopijah, je bilo pač potrebno potrpežljivo in vztrajno delo in se nismo smeli ustrašiti zamude časa. Do 25. julija so bile v celoti postavljene vse stene hiše, zato smo tega dne pričeli s polaganjem stropa v hiši, ki je dobro ohranjen in ni bilo treba vanj vstavljati novega lesa. Ker za dela pri postavljanju poleg tesarja ni bilo več potrebno večje število delavcev, so nekateri lahko pričeli pripravljati vse potrebno za kritje strehe, drugi pa so nadaljevali s polaganjem stropa v hiši. Dne 27. julija smo pričeli postavljati ostrešje. Da ne bi bilo kasneje nepotreb nih zastojev, smo si že 28. julija zagotovili potrebno slamo za kritje strehe. Nekaj smo jo kupili pri T. Bernardu na Suhi, ostalo pa pri M. Dagarinu na Suhi in M. Tavčarju v Zmincu. Postavljanje ostrešja nad hišo je trajalo do 1. avgusta, do 5. avgusta pa je bila dokončana tudi kamra in ostrešje nad njo. Ko so bile na ostrešje pribite late, so bila glavna dela postavljanja končana. Namestiti je bilo treba še podstrešne opaže, nato pa začeti s kritjem strehe. Vprašanje, kdo bo kril srcho. smo končno le uspešno rešili. Delo je pre vzel Alojz Debelak z Loga (Roglanov z Gabrške gore). Da bi vedeli pripraviti vse potrebno, si je strehar v nedeljo t3. avgusta ogledal stavbo in naročil, naj pripravimo predvsem škopnike, prekle, trte za vezanje in late. V naslednjih dneh smo dobili vse naročeno in 21. avgusta je strehar pričel z delom. Medtem pa so nekateri delavci kopali temelje za vežo oziroma kuhinjo. Kritje strehe s slamo je dandanes prava redkost, zato naj sledi kratek opis tega dela. Strehar si najprej pripravi čope za perot. Čopi .so za pest debeli, trdno povezani snopiči slame, ki jih na čelni strani strehe splete v perot. Perot lepo zaključi obkrajno strešno črto in hkrati preprečuje pronicanje vode v plast slame. Ko je perot navezana, prične strehar polagati vezi slame. Prva vez je kapna. njej pa slede ostale. Kolikor je strešnih lat. toliko je vezi. Vez napravi tako, da razveže škopnike, jih raz- prostre po lati in jih pritrdi s prcklami. ki jih s trtami priveze za lato. Pred privezovanjem slamo poteše s cimrovko (lesena nažlebljena deščica z ročajem). Potem s karabinarjem po principu vzvoda pritisne preklo na lato in jo pri veze nanjo s trto. Trte so lahko vrhove ali iz kakega drugega prožnega lesa. Predhodno pa morajo biti uvite, da pri vezavi ne popokajo. Trte so uporabne le za privezovanje vezi, za navezovanje peroti je potreben srobot. V zadnjih 120 desetletjih so vse pogosteje uporabljali namesto trt in srobota žico, vendar na ta način izdelana streha ni tako trajna. Tudi z niuzeološkega vidika je bila uporaba starejšega načina tako rekoč zahteva. Velik pomen pri pokrivanju strehe ima tudi vrsta slame. Najpogosteje se uporablja ržena slama, če pa je ta predolga, jo je treba mešati s pšenično. Pri pokrivanju Škoparjeve hiše je strehar pokrival tako, da je vezi ržene slame sledila vez pšenične. Precej pre glavic so nam povzročili škopniki, ki jih danes le malokdo zna pravilno pri praviti. Slama mora biti namreč čista, brez plevela in otepeiia na roko, ne pa omlačena s cepci in še manj z mlatilnico; biti mora nam reč dobro otepena. Ce v klasju ostanejo žitna zrna, streha po spomladnem de ževju ozeleni, ker zrna vzka- lijo. To pa je za streho vse prej kot priporočljivo. Ko pripravljamo škopnike. je torej treba slamo dobro iz brati. Slama, ki je bila na polju poležana, za škopnike ni uporabna. Škopnik pri pravimo tako. da slamo naj prej otcpcmo. Ko je iz klasja izpadlo vse žito. slamo ote- pemo drugič. Tedaj izločimo plevel, kratko slamo in ostalo nesnago. Nato pripravimo preveselj, s katerim škopnik prevežemo. Ce so škopniki veliki in slama daljša, je treba škopnik prevezati dva krat. Preveslje položimo na tla in nanje polagamo šope očiščene slame. Ponekod delajo škopnike tako. da skope očiščene slame po stavljajo v kot in jih ne polagajo na tla. Škopnik mora biti tako velik, da ga pod pazduho ne moremo nesti: njegov obseg mora biti približno enak dolžini preveslja. Na preveselj zloženo slamo trdno poškopamo. nato pa prevežemo. Prevezan škopnik s spodnje strani izravnamo. Za kritje Škoparjeve hiše smo porabili 291 škopnikov, vendar so bili manjši kot običajno. Od teh je bilo slaba polovica pšeničnih. Za kapno in vrhnje vezi so uporabni le rženi škop niki. zato smo teh porabili več kot pšeničnih. Pokrivanje je trajalo od 21. do 26. avgusta. S tem so bila opravljena v glavnem vsaj najvažnejša dela, ki so bila pred videna za letos. Kot sva že omenila, je ostalo odprto vprašanje prepariranja, ki ga bo treba kar najhitreje rešiti. Šele potem bomo namreč lahko uredili tudi notranjost. Ce bi na primer že sedaj namestili okna in notranji inventar ter šele nato stavbo preparirali, bi^ prepariran je ne bilo tako uspešno. Zato bo treba najprej preparirati stavbo in notranjo opremo posebej ter jo šele nato namestiti v hišo. Slrchar polapa kapno vez slamnate strehe na Skroparjovi hiši. (Foto Janez Eržen) 121 Kolikor bodo iia razpolago denarna sredstva, bomo še letos dozidali vežo s črno kuhinjo in tudi la del stavbe pokrili s slamo. \ nasprotnem primeru pa bomo morali s temi deli počakati do prihodnjega leta. * Poročilo vsekakor ni dokončno in tudi ne popolno in izčrpjio: nekako isto bi lahko rekli tudi o opravljeni dokumentaciji. Vzrokov za to je več. Naloga, ki si jo je kolektiv muzeja posta\ il. sekakor ni lahka, posebej še zato ne. .\a grajskem \ rui poplavljena Škroparjeva liiša lik pred dograditvijo, (l''olo Juuez Eržen) ker nimam« strokovnjakov za tovrstna dela. Ni torej čudno, da smo se ob delu samem tudi učili. Od tod izvirajo tudi napake, ki smo jih — neizkušeni, kakor smo bili — morebiti zagrešili. Ob opravljenem delu pa smo si pridobili marsi katero izkušnjo, ki jo bomo s pridom lahko uporabili pri postavljanju drugih objektov našega muzeja na prostem. Poročilo je toliko tiepopoluo, ker ne vsebuje razlage načrta za celotno bodočo ureditev muzeja na prostem na grajskem vrtu, opisa vseh objektov in detajlov. lega pa ni bilo mogoče storiti, ker takšen načrt še ni izdelan. Okvirno so sicer lokacije za posamezne objekte že določene, vendar pa bo potrebno še marsikaj spremeniti in dopolniti. Zato naj toliko časa počaka tudi nadaljnje i)odrobnejše obravnavanje o loškem muzeju na prostem. Viri in literatura Opis Škoparjeve hiše pred rušenjem ter dnevnik o njenem rušenju in postav ljanju v loškem muzeju. — Kai Uldall: Open »Air Musenms. Miiseum. Vol. X. No. 1. 1957, str. 68 in si. — CottharcI Cu.stafsson: Skansens handbok i varden av gamhi Byggnader. Nordiska museet. MCMl.Ill. 122 R e s u m e LA MAISON SKOPAR — EMBRVON DUN MUSEE EN PLEIN AIR Le Musee de Skofja Loka vient de jeter les londatioiis d'uii inusee en plein air qui sera crec peu a peu dans le jardin du cliateau. Cette annee, ofi a erijje comnie premier edifice de ce musee une maison pavsanne en bois. Dans la premiere partie de larticle, les auteurs decrivent brievcnieut le devcioppenient dcs inusees en plein air, eii constataut que cette mauiere de preseutcr les materiaux exposes a čte iusqu'ici iiuonnue en Youf(oslavie, et que le Musee de Školja Loka est le premier de notre pa\s a lavoir adoptee. Ensuite, ils esqiiissent le plan general de ce musee en citant les objets qui \ seront presentes. En conclusion, ils decrivent les travaux lors du irajisport et de la reconstruction de cette vieille maison, et ils j)resentent la documcn- tuiion sur laquelle ces travaux oni ete bases. 123