»vica
GLASILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Stara slika
kapitalizma
Za nas krščanske delavce ni nič novega, ako nam kdo pripoveduje o manirah izrabljanja, izkoriščanja ter organizirane korupcije proti revnejšemu delovnemu ljudstvu. Za vzor naj služi spodaj navedena slika sladkornih tovarnarjev nasproti pridelovalcem sladkorne repe na Češkem pred kakimi tridesetimi leti. Sliku je posneta po stenografskem zapisniku avstrijskega državnega zbora z dne 11. maja 1909. Stvar je že istara, toda kapitalisti so danes še ravno tako brezdušno sebični, kakor so bili tedaj. V državnem zboru na Dunaju se je vršila razprava o ureditvi razmer med sladkornimi tovarnarji in pridelovalci repe glede nakupa repe. Pridelovalci repe so bili razdeljeni po tovarnah. Ti so bili določeni, kateri tovarni morajo oddajati pridelamo sladkorno repo. Po pogodbi je imoral kmet vsako leto oddajati repo tovarni, toda tovarna mu je smela do 1. oktobra sprejem odpovedati. Na ta način je prišel kmet v veliko zadrego, repo je moral prodati, sicer ni mogel plačati davkov in drugih stroškov. Komu naj proda repo? Seveda je moral prositi, da mu je tovarna repo za komaj polovično ceno končno iz usmiljenja odkupila. Taiko so spodaj navedeni gospodje knezi, grofi in drugi plemiči kot tovarnarji izrabljali pred očmi gosposke kmečko ljudstvo. Toda vsakega potrpljenja je enkrat konec. Kmetje so se začeli organizirati in so sklenili, da ne bodo več sejali sladkorne repe, dokler bodo tovarne na ta način z njimi postopale. Tovarnarji so pa po vzorcu ogrskih sladkornih magnatov ustanovili sladkorni kartej, in se nekako zvezali z ogrskimi tovarnarji. Sedaj pa poglejmo še nekaj! Dobiček tovarnarjev je znašal pri 100 kg sladkorja do 5.50 K. Za 100 kg sladkorja je bilo treba 600 kg repe, ki je stala 100 kg 2 kroni. Vsi stroški za proizvodnjo z davki vred so znašali 17 kron. Sladkor je pa stal 22.50 K za 100 kg. Repa je stala 2,— do 2.50 kron za 100 kg. Kmetje so bili nekako v razmerju svojine pri tovarnah, ki so imele po svoji veljavi skoraj v rokah gosposko zbornico na Dunaju. Da bodo bralci videli kdo in kakšni ljudje so bili tovarnarji, navajam iz stenografskega zapisnika nekaj imen. Iz profita kartela, ne iz prometnega dobička, so dobivali ogromne vsote med drugimi itile gospodje: knez Johan 11. Lihitensteinski 997.193.62 K. Zapuščina grofa Friderika Kinskega
135.261.12 K, knez Adolf Schwa.rzen-berg 469.829.93 K, Karol knez Traut-mansdorf 217.693.12 K, Ervin grof
383.666.12 K, knez Rudolf Lichtenstein 646.647.44 K, predsednik virtez Prosko-vec 719.773.49K, Ervin grof Nositiz-Rinck 452.483.87 K, Ernest grof Wald-stein-Wartenberg 235.565.08 K. Ker je bil pod njegovo vlado povišan s s 14. sladkorni davek za 12 kron, in so zaradi tega dobila sladkorna gospoda še nad šest milijonov kron več premije, je dobil prejšnji ministrski predsednik 225.396.28 K, knez Jos. Schwarzen-berg 664.104.28 K, Andrej knez Ljubo-mirski, načelnik sladkornega odseka v gosposki zbornici 348.248.13 K, Hugo knez in stari grof Salm-Reifferscheidt 169.573.35 kron, nadvojvoda Friderik 239.322.74 K, princ Aleksander Tum in Taxis 1,140.370.12 K, Teobald grof Czer-nin 274.607.78 K, grofica Khuen-Belasi 396.176.78 K, KareJ knez Paar 225.402.28 K, grof Karel Ervin Nostiz 274.240.74 K, Ferdinand knez Kinski 1,002.778.49 K,
Vprašanje strokovne organizacije
Na neštetih shodih, sestankih, zborovanjih in rtudi v delavskih časopisih se neprestano govori in piše
o	potrebi delavske strokovne organizacije. Kolikokrat se v življenju človeku zazdi, da so mogoča tudi druga pota do izboljšanja gospodarskega položaja delavstva. Večkrat si kdo poskuša svoj položaj izboljšati tudi po svojevrstni poti, nekako sam zase, toda v enem ali drugem primeru se pogostokrat pokaže silna potreba po delavski skupnosti. In ta delavska skupnost ni nič drugega, ikot skupna borba v delavski strokovni organizaciji. Le ta organizirana delavska skupnost predstavlja enotno voljo delavstva, bodisi v enem samem podjetju ali pa v celi stroki ali pa tudi delavsko voljo v vseh podjetjih ali strokah skupaj.
Delavec je in ostane delavec. Naj se zgodijo v življenju posameznika še taki dogodki, po katerih se morda sreča smehlja vnaprej kot fata morgana v življenju, ikot da jo ima zgarani človek že tako rekoč v roki ali pa da stoji le še nekaj korakov od nje — toda čim bliže ji je, in ko jo že tako irekoč ima, spozna, da je vse to le prevara. Spozna, da je ostal vendarle le isti delavec, kot je bil. In zopet mora nazaj na tisto edino pravo pot, kot jo je hodil pred tem (razočaranjem. To je pot delavsike strokovne organizacije, poit borbe in truda k sicer počasnim, toda gotovim uspehom.
To je težka pot naše Jugoslovanske strokovne zveze. Ta naša krščanska delavska organizacija že nad 40 let vodi in vzgaja slovensko delavstvo po edino zanesljivi poti, samovzgoji in borbi proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom človeške sreče. Koliko je delavcev, ki so se borili v njeaiih vrstah, pa jih je življenje vrglo iz najrazličnejših osebnih, notranjih ali zunanjih vplivov, v valove življenja. Koliko jih je tudi, ki so doživeli v življenju razočaranje in se ponovno vrnili v njene vrste in se danes zvesto borijo ramo ob rami s tovariši, ki so kljub mamilom ostali
zvesti v vrstah naše organizacije. In zahvaliti se moramo življenjski sili naše Jugoslovanske strokovne zveze, katero je v njo položil dr. Janez Evangelist Krek, da je ona vztrajala kljub navidezno nepremostljivim zaprekam. Ta življenjska sila so naša osnovna krščanska načela, večno veljavne pravice vsakega človeka do svojega dostojanstva in tuzemske in enostranske božje pravice. Vsak človek ima pravico do življenja, in sicer do življenja, kot se spodobi človeku, ki je krona stvarstva. Vsak družinski oče ima pravico do vseh zemeljskih dobrin, ki jih potrebuje, da ohranja, preživlja in vzgaja svojo družino in jo vodi talko, da novemu rodu izroči nove člane, ki so vredni sinovi svojega naroda.
Ta pot krščanske delavske strokovne organizacije je v današnjih časih nekaj posebnega, za marsikoga celo nekaj nerazumljivega. Razumljivo je, da je kot taka videti revolucionarna, morda po mislih marsikoga celo prevratna, čeprav je v bistvu konstruktivna, ustvarjalna in naravnost v srečo naroda in države. Pa zakaj taka sodba? Popolnoma razumljivo. Zato, ker je pot naše Jugoslovanske strokovne zveze, ki je popolnoma v duhu dr. J. E. Kreka in naših prvih
borcev, največja nasprotnica vsakemu izrabljanju delavcev. Zato, ker je njena življenjska sila v krščanski borbi proti vsaki krivici. In če hoče kot taka biti nedotakljiva od kakršnih koli vplivov, svobodna in neodvisna, pride v razumljivo .nasprotje z vsakomur, kateremu niso osnovna načela naše JSZ-e tudi njegova načela. Le ta oddaljitev od osnovnih krščanskih načel je vzrok vsega nasprotovanja naši jugoslovanski strokovni zvezi. Priznanje osnovnih krščanskih načel pomeni priznanje in opravičenost delavske borbe, v današnjih časih svobodne in neodvisne, pomeni pa tudi priznanje naši Jugoslovanski strokovni zvezi, in končno je to priznanje tudi zbli,žanje vseh, ali če hočete, naše katoliške skupnosti, na dr. Krekovih socialnih načelih, ki so tudi načela papeških socialnih okrožnic.
Te važnosti JSZ-e pa se mora v prvi vrsti zavedati delavstvo samo. Spoznati mora, da je življenje le borba za pravico kot včeraj tako tudi danes in jutri, da je moč strokovne organizacije njihova lastna moč in na j več je poroštvo za dosego upravičenih uspehov in zmag. To spoznanje bo strnilo naše delavske virste v nepremagljivo armado tako duhovmo kot organsko. Silna moč organiziranih vrst enega duha bo najlepša podoba dr. J. E. Kreka, ki gre trdno, koralk za korakom, k ponovnemu pokristjanjenju človeške družbe, ki ji bo edini cilj blagor delovnega ljudstva, njegova življenjska in večna sreča.
Delavska knjižnica v Celju
Ze dalj časa so razni činitelji delavskih strokovnih organizacij v Celju gojili željo po ustanovitvi del. knjižnice v Celju. Ta misel se je v začetku letošnjega leta uresničila in v Celju se je ustanovila delavska knjižnica. Poudarjati pomen in potrebo delavske knjižnice za Celje bi bilo odveč, saj je Celje za Ljubljano in Mariborom eno najbolj industrijsko mesto v Sloveniji. Delavska knjižnica se je ustanovila po zgledu ljubljanske in mariborske delavske knjižnice, ki sta danes že v ponos delavskemu gibanju.
Začeli smo z zelo skromnimi gmotnimi razmerami, ali da odkrito rečem: iz nič. Na pomoč sta nam priskočili ljubljanska in mariborska del. knjižnica, ki sta knjige posodili. Nekaj je pomagala delavska zbprnica zlasti z inventarjem, odstopila je tudi malo
Jan. grof Harrah 239.628 K, Jaromir grof Czernin 225.402.28 K, Franc Jos. knez Auersperg 502.112.66 K, Moric knez Lobkovic. 304.472.18 K, princ Ferdinand Lobkovic 454.526.92 K, Vladimir grof Mitrovsk 248.291.68 K, Henrik Clam-Martinic 170.505.18 K, cesarska tovarna v Slovenovesi, v najemu Žida Beniesa 831.794.20 K, David vitez Gutt-manin 313.813 K in Marija grofica Sil-va-Taronska 215.136.82 K. Tu vidimo
sedaj, kdo so btili v Avstriji največji izkoriščevalci ljudstva.
Zaveden delavec \da$a denac fid J>xvi delavski luanilnici in Unici. Suo{i k
sobico, kjer se je knjižnica nastanila. Zanimanje za delavsko knjižnico je začelo počasi rasti in danes ima že 200 čitateljev. Število knjig znaša že okrog 1300. Knjižnica je odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 6 do 8 zvečer.
V oktobru je dobila naša knjižnica nov prostor , v Delavski zbornici in se je preselila iz prejšnje male sobice v prostornejšo, katera ustreza njenemu namenu. Novo sobo je odstopila Delavska zbornica, ki je oskrbela tudi inventar. Knjižnica služi obenem tudi kot čitalnica naših časopisov, ki so vsakemu obiskovalcu na razpolago.
Naši knjižnici manjka sredstev, ker smo navezani le sami nase, knjige so pa drage in če hočemo dobiti sredstev, je nujno, da mora narasti število čitateljev, ki bodo knjižnico z marljivim branjem in študiranjem knjig gmotno in moralno podprli.
V naši knjižnici so predvsem knjige delavske vsebine, ki lahko zadostijo slehernemu delavcu.
Upajmo, da v Celju ne bo delavca, ki naše delavske knjižnice ne bi poznal. Naravnost dolžnost vsakega delavca je, da postane član del. knjižnice in pridno sega po knjigah, zakaj zavedajmo se, da od naše izobrazbe za-visi tudi naša prihodnost.
Nova socialna zakonodaja v Ameriki
(Dne 24. oktobra 1.1. je stopil v Združenih državah v veljavo zakon, za katerega pravi ameriški delavski tisk, da je najdaljnosežnejlši in najpomembnejši korak, ki so ga doslej napravile Združene države glede socialne politike. Zakon predstavlja velikopotezen poskus, da se s postavitvijo minimalnih in maksimalnih meja izboljšajo delovni pogoji delavstva, ki živi v slabih razmerah. V ameriško socialno zakonodajo se s tem ni vpeljalo samo načelo minimalnih mezd in maksimalnega delovnega časa, ampak se je storil tudi poskus, da se uredi delovno razmerje mladostnih delavcev in učencev, razen tega pa se je prepovedala zaposlitev otrok. Nadaljnja posebnost zakona je v tem, ker ima neko raztegljivost, toda ne glede poslabšanja, kakor je pri socialnih zakonih v navadi, ampak narobe.
Ta raztegljivost velja posebno za urejevanje minimalnih plač. Zakon določa 25 centov na uro, in sicer od oktobra 1938 do oktobra 1939, naslednje leto 30 centov do oktobra 1945, po letu 1945. pa 40 centov na uro. Namen zakona je torej, da se minimalne plače postopoma višajo. Tu gre predvsem za ugotovitev najnižjih meja. Upravnik, ki mu je zaupano izvajanje zakona, more ne glede na te odredbe določiti posebne minimalne plače za posamezno industrije. Namen zakona je namreč, da se minimalna plača 40 centov čim prej doseže; zaradi tega more oblast v vsakem času sklicati odbore za posamezne industrije, ki naj preiščejo, kolike mezde morejo prenesti.
Odibori so sestavljeni iz zastopnikov delodajalcev, delavcev in nepristranskih ljudi. Na osnovi dognanj teh odborov more oblast vsak čas določiti višje minimalne plače.
Glede delovnega časa določa zakon natančno določene najvišje meje, in sicer: 44 delovnih ur v prvem letu po uveljavljenju zakona, 42 ur v drugem letu, 40 ur pa od tretjega leta dalje. Amerika vpeljuje torej 40 urini delavnik, ki bo stopil v veljavo v oktobru 1. 1940. Nadure so dovoljene, vendar pa morajo biti' plačane 50% več. Izjeme glede nadur so dovoljene samo, če tako določajo kolektivne pogodbe v posameznih podjetjih, toda le v tistih, kjer skupen delovni čas v 1 letu ne preseže 2000 ur, ali povprečno 38 in pol ure na teden. Ne glede na to pa se mora plačevati 50%na doklada tudi, če delovni čas v enem dnevu preseže 12 ur, ali v tednu 56 ur. Ta zadnja obveznost velja posebno za sezonska podjetja, za katera zakon dovoljuje podaljšanje delovnega časa za 14 tednov v letu.
Zakon navaja tudi vrsto industrij, za katere njegove odredbe ne veljajo. To so med drugim mornarji, poljedelski delavci in vrsta drugih manj važnih poklicev. Zakon ne velja za take industrije, v katerih so delovni pogoji s kolektivnimi pogodbami bolje ureje-jeni, kakor določa zakon, ker zakon ne mara izpodrivati sindikatov, ampak jim hoče pomagati v njihovem1 boju za boljše delovne pogoje.
iPosebno glede sindikatov ima zakon
izredno zanimive in važne določbe. Zakon priznava delavstvu samo tako imenovane »dobronamerne« organizaci-zacije in dela razliko med sindikati, kateri so »dobronamerni« in kateri niso. Ta odredba je postavljena proti razvpitim Coinpany Unionom (delodajalskim sindikatom), ki so v preteklosti igrali med ameriškim delavstvom tako sramotno vlogo in mu napravili neizmerno škode in ki še danes niso popolnoma izginili. Oblast more vsak čas zahtevati dokaze, da kaka organizacija ni šla po takih sramotnih potih.
Zakon seveda ne bi bil popoln, ko ne bi predpisoval kazni za prestopke. Prestopke kaznuje sodišče; denarne kazni so določene do 10.000 dolarjev, zaporne kazni pa do 6 mesecev. Razen tega imajo delavci, če so oškodovani, pravico, da s tožbo zahtevajo dvojno vsoto tistega, kar jim po zakonu pripada.
Uradno se imenuje zakon Fair Labor Standards Act (zakon za dobre delovne pogoje). Čeprav zakon ni izpolnil vseh zahtev, ki jih postavlja ameriško delavstvo, in čeprav tudi ne ustreza popolnoma željam predsednika Roosevelta, pomeni vendar velikansko pridobitev in napredek. Ameriško delavstvo in predsednik Združenih držav so skušali geslo »40 centov in 40 ur« takoj uresničiti, medtem ko zakon za izvedbo tega določa dobo 6 oz. 3 let. Toda kljub temu so Združene države s sprejetjem tega zakona napravile enega največjih korakov v zgodovini socialne politike.
Brezposelsko zavarovanje v skandinavskih državah
Že več let je brezjposelsko zavarovanje eno od najvažnejših vprašanj delavskega gibanja v skandinavskih državah.
Na Dansikem imajo že od 1. 1907. zakon, ki zagotavlja redno državno pomoč za sindikalne breziposelsike blagajne. Čeprav je bil ta zakon pozneje nekajkrat spremenjen, so mnogi sindikati v smislu tega zakona ustanovili blagajne za pomoč brezposelnim. Sedaj je okrog 70 takih blagajn s 435.000 člani. Brezposelno zavarovanje na Danskem oskrbujejo torej sindikati, država jim za to daje le sredstva.
Na švedskem je stopil zakon o pomožnih blagajnah, ki jih podpira država, v veljavo 1. 1934. Konec letu 1936. je bilo 9 blagajn z 82.547 člani. Članstvo se je od tedaj zelo dvignilo in se more roči, da bodo mnoge blagajne, ki so sedaj še izven tega državnega zavarovanja, pristopile k njemu. Preden je bil uveljavljen zakon iz 1. 1934, je bilo na Švedskem mnogo samostojnih brezposelnih blagajn, ki so jih oskrbovali posamezni sindikati. Sedaj je 29 zvez in 650.(XX) delavcev, ki so člani takih blagajn.
Na Danskem in na Švedskem je brezposelsko zavarovanje prostovoljno, to se pravi, da sindikati sami odločajo o tem, ali sami ustanovijo podporne blagajne ali pa se priključijo državnemu zavarovanju. Brez dvoma se bo v naslednjih letih tudi na Švedskem veliko število sindikalnih podpornih blagajn pridružilo državnemu zavarovanju.
Na Norveškem je bil razvoj v tem pogledu bistveno drugačen. Tudi tuni je bil leta 1907. uveljavljen zakon o državni podpori brezposelskim blagajnam,. Sindikati so se temu zakonu uprli, ker je državna podpora pomenila neko določeno odvisnost takih blagajni od oblasti. Največ blagajn se državnemu zavarovanju ni pridružilo.
Članstvo blagajn je bilo zelo nestalno. Leta 1920. so imele skupno 116.000 članov. To število je padlo do leta 1928. na 38.000. Iz tega je videti, da je norveško delavstvo zavzelo do brezposel-skoga zavarovanja popolnomu drugačno stališče, kot dansko in švedsko* delavstvo. Zahtevalo je obvezno brezposelsko zavarovanje.
Norveški sindikalni kongres je leta 1931. zahteval obvezno zavarovanje. To vprašanje je pozneje razpravljal odbor strokovnjakov, ki je marca 1937 izdal svoje poročilo. Junija (1938 je zakon izšel. Ta zakon obsega frazen poljedelstva, ribarstva, gozdarstva in hišnih poslov) vse delavce, ki so 'bolniško zavarovani. Zavarovancev bo približno 360.000.
Dnevne brezposelske podpore se gibljejo po mezdnih razredih od 0.80kron do 4 kron (krona je približno lt din). Razen tega so določene družinske do-
klade do 1.50 krone na dan. Podporo dobivajo člani, ki so v zadnjih 4 letih plačali vsaj 45 tedenskih prispevkov. Po vsakih 12 mesecih ima član pravico do največ 15 tedenske pomoči pod pogojem, da ni po lastni krivdi izgubil dela in da je iskal zaposlitev po ustanovah za posredovanje dela ali podobnih napravah.
'Brezposelni, ki ne marajo obiskovati pouka na posebnih šolah za brezposelne, izgube pravico do podpore. To velja tudi za delavce, ki odklonijo zaposlitev, ki jim jo je preskrbela javna ustanova za posredovanje dela pod pogojem, da je delo skladno z določbami kolektivnih pogodb, ali če teh ni, v skladju z mezdami, ki se v tisti okolici plačujejo za tako delo.
V	vsakem primeru mora biti zusluž.ck 20% višji od brezposelske podpore. V primeru zakonitih stavk ali izprtij more brezposelni ponudeno službo odkloniti. Brezposelska podpora se plačuje tudi osebam, ki so prizadete od stavk ali izprtij.
Prispevki se plačujejo po mezdnih razredih. Delodajalec plača enako vsoto kot zavarovanec. Skupni prispevki zavarovancev in podjetnikov znesejo 16 milijonov kron na leto. Občinske uprave morajo plačati 4 milijone, prav toliko tudi država; celotni preračun znese torej 24 milijonov. Če bi ta znesek ne zadostoval, mora primanjkljaj plačati država.
Zavarovanci imajo pravico ustanoviti blagajno za tiste, ki so izčrpali vse podpore. Te blagajne plačujejo podporo 15 tednov na vsakih 12 mesecev. Znesek ne sme preseči redne brezposelske pomoči. Polovico stroškov za te blagajne prispeva država.
Sestav, ki se sedaj uvaja na Norveškem, je prav za prav šele v razvoju. K brezposelskemu zavarovanju bo treba pritegniti še poljedelske in gozdne delavce. Norveško delavstvo odobrava uvedbo novega zavarovanja ter je vladi po svojih sindikatih izreklo priznanje in zaupanje.
Mednarodno delavsko zavarovanje
Ena glavnih delavskih teženj obstoji v splošnem zavarovanju za vse primere nezgod, bolezni, starosti in nesposobnosti za delo. V Evropi obstoji te vrste zavarovanje že skoraj v vseh državah, če tudi v raznih oblikah. Seveda ne smemo pozabiti zavarovanja proti brezposelnosti, ki se do sedaj v zadovoljivi obliki še ni nikjer izvedlo. Najboljše sredstvo proti brezposelnosti bi bilo delo samo. Delavske organizacije naj bi postale uradi za kontrolo brezposelnosti in zaposlenja. z gotovimi pravicami zaposlovanja. Veliko število brezposelnih kaže potrebo, da se za resnično brezposelne nekaj stvarnega stori. Brezposelnost je nevarna, ker ustvarja lahko delomržne-že in v sili hudodelce, ali pa obupance in samomorilce.
Toda pustimo ta špekulativni vozel, če tudi je zrel za rešitev. Gre se za brezpogojno varnost prvotrajnega zavarovanja za vse primere. Vzemimo, da nastane vojna in si protivnik osvoji en del države, \v kateri obstoji omenjeno trajno zavarovanje; osredotočeno v enem osrednjem uradu. S tem je zavarovalnica razbita, in nastane veliko vprašanje: ali more še nadalje eden ali drugi del vršiti posel? Posebno pa je prizadet oni del, ki je prišel v roke osvajača. V takem primeru nastane posebna nevarnost za zavarovance proti nezgodam in za zavarovance za primer starosti in onemoglosti, pa naj ti že dobivajo podpore ali ne. Navadno okrožne skupine nimajo dovolj denarja, in večinoma preneha v vojnem času tudi reduo vplačevanje,
osrednji urad je pa odrezan in ne more vršiti naloge. Zavarovanci pa izgube pravice in zavarovane podpore. To nam je pokazala svetovna vojna pri zavarovanju za nezgode in pri zavarovanju železničarjev provizionisitov.
Da bi take primere v prihodnje preprečili. bi bilo treba skrbeti v mirnem času. V ta namen naj bi vse države sklenile skupno pogodbo za primer vojne, v kateri bi se zavezale, da bodo v osvojenih krajih, takoj po zavzetju kraja skrbele, da dobijo vsi zavarovanci, ki so prej dobivali določene zavarovane podpore, iste takoj tudi dobijo pod novo državno upravo ter da se vsem zavarovancem zagotovi nadaljnje zavarovanje v bistvu nove upruve. To bi bil en način zavarovalnega mednarodnega varstva. Drugi način pa bi bil v tem, da bi se zasnovale mednarodne zavarovalnice v vseli državah, ki bi v vseh primerih delavskega preseljevanja in v primeru vojne vršile proti vsem prizadetim zavarovalno dolžnost.
Brez dvoma je v interesu vsega delavstva, da se posebno v delavskih zvezah to vprašanje postavi na razgovor ter se o tem zainteresira osrednji urad dela v Ženevi, ki naj stopi po dobrem premisleku v zvezo z vsemi državami ter jih pridobi za to misel. Posebno pa je naloga delavskih družbi da se posvetujejo o vseh načrtih in mislih o varstvu obstoječih delavskih pridobitev. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!
Jože Gostinčar.
Delavcem v resen premislek!
Kdaj bo za organizirano delavstvo več vidnih uspehov, katere vsi člani pričakujejo (in med njimi je največ takih, ki samo pričakujejo)?! O tem, dragi tovariši, bi se pa dalo mnogo govoriti ali pisati — pa žal ni prostora na razpolago v Delavski Pravici in prav zaradi tega ga ni, ker Ti, tovariš, samo čakaš uspehov drugih. Vedite vsi, da stopiti v strokovno organizacijo, kot je Jugoslovanska strokovna zveza, ni dovolj, da se samo vpišeš in potem čakaš uspehov tvojih sotrpinov. Da gledaš in zabavljaš na tiste delovne člane, ki so prevzeli odborniška mesta ali po postali zaupniki. Čakaš, da te bo prišel blagajnik poterjati za zaostalo članarino in pripravljaš odgovor kuko se boš ponovno izmotal in še odložil. Ko nastopi stavka ali brezposelnost tvojih tovarišev iz katere koli skupine naše organizacije in centrala pokliče na pomoč stavkajočim, že zopet čakaš, da bodo drugi dali itn hitro poveš, da nimaš pri sebi niti dinarja. Ko si pa ti v potrebi, se takoj spomniš na svojo organizacijo in upaš, da ti bo gotovo pomagala.
Ko naša neodvisna krščansko socialistična organizacija prireja vsako leto nekaj skupnih prireditev in kliče svoje člane in prijatelje, da se vabilu odzovejo — Ti, tovariš zopet čakaš, da se bodo drugi udeležili, da bodo že organizirali tako, da bo prav in lepo. In res, vedno vidimo ene in iste tovariše, ki delajo in prihajajo na skupne prireditve, se povsod prizadevajo za napredek .in ugled naše celote. Vi člani in članice, ki ste v veliki večini pa samo čakate, kaj Vam bodo drugi koristnega naredili, da boste teh dobrin deležni v prvi vrsti Vi, ki skrbite, da ima organizacija toliko članov, da ji lahr ko vsak reče: J'SZ je največja delavska organizacija!
Vse polno zabavljanja čez kapitaliste, meščane, hinavce, farizeje, oderuhe, politike, delavske voditelje, inteligenco, oblast, izdajalce itd se premnogo krat sliši prav od tistih članov, ki samo čakajo: kaj bodo drugi naredili za nje. Da moramo to pribijati tukaj v svojem časopisu je dovolj žalostno, a nikar si ne prikrivajmo resnice in rajši vprašajmo: Zakaj delamo tako?
Zaveden član svobodne delavske organizacije bo vedno svoje organizacijske dolžnosti izpolnjeval točno in sam od sebe. Takih članov nam manjka, ki bodo sami skrbeli, da bodo plačali članarino, du ne bodo v zaostanku, da bo raje plačal za tri mesece skupaj — samo, da bo imel njegov sotrpin v tovarni, ki je prevzel blagajniški ali za-upniški posel, manj'dela, da bo lažje zdržal šikane podjetja, da bo delal za organizacijo z večjim veseljem. Takih članov rabi_ naša organizacija, ki bodo brali v svojem od nikogar podpiranem časopisu Delavski Pravici, da matica JSZ zbira prostovoljne prispevke za stavkajoče elane v opekarni, tekstilni tovarni, za kovinarje, rudarje ali lesne delavce — to je nam pač vse eno — saj ,so vsi delavci, vsi potrebni, vsi, naši člani in končno vsi ljudje, da bodo takoj sami začutili notranji klic tovarištva in požrtvovalno določili za te stavkujoče člane, ki si v obupu in upa-nju branijo pravice, katere jim krade današnja nepravična tudi nekrščanska gospodarska družba — vsaj en dinar (1 din) prostovoljni dinar ali več. Tovariši to je mogoče! Samo pomislimo in bomo spoznali, da je to storiti prav lahko. Lepo pa je takrat, ko Ti to sam hočeš. Ko si bral, da Obirajo, takoj spomni one, ki imajo polno misli za organizacijo, da naj pobiranje takih prispevkov izvedejo. Ko boš sam dolž-,nost prvi izpolnil — takoj opomni še druge in reci odborniku, da je treba denar poslati centrali takoj!
Jaz sem tudi član in imam polno priložnosti, videti opisane napake pri mnogih in sem prepričan, da se da delati v organizaciji bolj požrtvovalno, t. j. tako, da bomo tudi sami bolj zadovoljni. Naj se niikdo ne prenagli in ne oksoja vrstic — kajti nimam namena, da bi komu očital, kako živi, a vendar rečem, da delavci (delavke ne v toliki meri) mnogo svojih sil in tudi svojih malih zaslužkov porabijo v svojo lastno duševno kakor telesno škodo. Polno delavcev se vidi po naših gostilnah pri čezmernem popivanju, vidimo jih, ko plačajo v nekaj urah po liter, dva — niti za tri se mu ne zdi škoda, a 1 dinar za stavkuljoče tovariše pa nima pri sebi... Ali je tak delavec član — tovariš? Velko.
Nabirajte oglase za »Pravico«!
(J)O- n alili kra jih
Apače
2. decembra se je v Gornji Radgoni pri Berlanu vršil sestanek delavcev pri regulaciji Mure. Za mariborsko ekspozituro JSZ se je sestanka udeležil tov. Pestotnik, ki je navzočim delavcem razložil borbo za zvišanje njihovih plač, katero delavstvo pri regulaciji Mure vodi že leto dni. V strokovni organizaciji, ki vodi borbo za izboljšanje delavskega položaja, mora biti vsak posamezen delavec vztrajen, neuklonljiv, ker se na ta način delavstvo dosega svoje zakonite pravice. V zadnjem času se zelo veliko govori o delavski zaščitni zakonodaji, katero delavstvo v naši državi ima. Vendar pa se ta od strani delodajalcev ne izvaja, če je delavstvo prepuščeno samemu •sebi. V nadaljnjem je tudi obrazložil pomen delavskih zaupnikov. To je ena najbol j važnih delavskih pridobitev in je zaradi tega nujno, da delavstvo to pridobitev tudi varuje s tem, da si v vseh podjetjih izvoli delavske zaupnike in po njih ureja svoje delovne in plačilne razmere. Na koncu svojega izvajanja je tudi poudaril pomen strokovne organizacije posebno v današnjem času, ko na vsak način hočejo nekateri ljudje delavstvo prepričati, da JSZ ni prava delavska organizacija. Delavstvo je izvajanjem tov. Pestot-nika z zanimanjem sledilo in izjavilo, da bo še nadalje ostalo zvesto JSZ.
Gornja Radgona
Strokovna skupina opekarskih delavcev v Gornji Radgoni je za 3. december tega leta ob pol 5 popoldne skli-caia svoj članslci sestanek. Sestanka se je udeležil tov. Pestotnik iz Maribora. Poudarjal je, da je opekarskim delavcem že sedaj treba zbirati in pripravljati potrebno gradivo za bodočo borbo, ko se bo spomladi delo na opekarnah zopet pričelo. Razložil je tudi pomen delavskih zaupnikov, njih naloge in dolžnosti nasproti delavstvu, kakor “tudi dolžnosti delavstva nasproti delavskim zaupnikom. Omenil je tudi pomen strokovne organizacije in njeno delovanje med delavstvom. Delavska •organizacija pomeni delavsko skupnost. Kdor v tej delavski organizaciji deluje, dela v tej skupnosti za delavski blagor. Kdor pa organizaci jo zapusti, s tem zapusti delavstvo skupnost in delavske vrste, s tem nima več pravice, da hodi med delavstvo. Tako se zadnje čase dogaja po nekaterih naših skupinah, ko nekateri ljudje mislijo, da je delavska enotnost in skupnost naprodaj posameznikom, kakor so tudi oni v svojem vsakdanjem življenju tudi vsakemu vsak čas naprodaj. Kupljenih duš delavstvo, čeprav preprosto v svojem mišljenju, še nikdar ni poslušalo in jih tudi v današnjem težkem času za delavstvo ne bo. To je izpoved gornjeradgonskega delavstva, ki bo ostalo zvesto JSZ in bo v vseh takih primerih samo znalo ob-Tačunati z ljudmi, ki mislijo, da je delavska borba v zakupu za Judeževe
groše.
Celje
da se ravnamo po navodilih, ki nam jih je dal na sestanku tov. Pestotnik. Zato naj vsak posameznik zbira potrebno gradivo za ureditev akordnih postavk. Tiste pa, ki se sestanka niso udeležili, pozivamo na bodoči sestanek in v strokovno organizacijo, ker le na ta način se rešujejo naše delavske in plačilne razmere.
Mengeš
V vašem listu »Delavska pravica« št. 48 z dne 34. novembra 1958 ste priobčili na četrti strani v drugem in tretjem stolpcu v rubriki »Po naših krajih« notico pod naslovom »Mengeš«, s katero se brez osnove napada in kleveta podpisana zadruga. Na podlagi določil zakona o tisku izvolite torej priobčiti v prvi prihodnji številki pod istim naslovom in v isti rubriki naslednji popravek: Ni res, da vodstvo Slamnikarske in klobučarske zadruge v Mengšu sploh ne pozna zakona o najmanjših plačah, res pa je, da podpisana zadruga ta zakon pozna in se tudi po njem ravna. Ni res, da zaslužijo pri podpisani zadrugi najboljše šivilje pri 8 urnem delu 80 din, največ pa 100 din na teden, starejše in mlajše pa nekaj nad 50 din, res pa je, da zaslužijo najboljše šivilje slamnikov pri 8 urnem delu tedensko od 150 do 180 din, druge pa od 110 do 130 din. Ni res, da se dela v seziji po 16 ur na
dan, res pa je, da se dela običajno po 8 do 10 ur dnevno in le v izjemnih primerih v soglasju z delavstvom po 12 do 13 ur. Ni res, da bi delavstvo moralo do konca sezone puščati v podjetju vsako drugo plačo, res pa je, da zadruga med znano denarno krizo ni mogla dobiti obratnega kapitala, pa je delavstvo, samo včlanjeno v zadrugi, samo ponudilo, da naj se zadrži vsako drugo izplačilo, da tako omogoči obratovanje. Tako zadržana mezda se je delavstvu konec aprila odnosno v začetku maja izplačala, vsled česar ni res, da bi se bila izplačala šele konec sezije, to je konec julija. Ni res, da postopanje z delavci ni zgledno in da pride večkrat do surovega zmerjanja, res pa je, da je razmerje med delavstvom in vodstvom zgledno in odgovarja duhu zadrugarstva, zato tudi ni res, da bi prihajalo do surovega zmerjanja. — Z odličnim spoštovanjem: Slainnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Prip. uredništva: Popravek priobčujemo kljub temu, da zaradi amnestije z dne 1. decembra tega nismo dolžni storiti, ne glede na to, da popolnoma ne ustreza določbam zakona o tisku.
Jeseniee
Strokovna skupina kovinarjev JSZ na Jesenicah poziva vse člane, ki so v zaostanku s članarino, da jo čimprej poravnajo. Po novem letu bomo vse zaostankarje črtali iz članstva in bodo s tem izgubili vsako pravico do podpore in zaslombe od strani organiza-
cije. So člani, ki se dobro zavedajo, kaj to pomeni; so pa tudi člani, ki tega ne vzamejo tako resno. Tak primer smo prav ta teden doživeli. Prišel je v pisarno član, ki se je organiziral lani ma ja meseca. Plačal je članarino dva meseca, nato pa vseskozi do sedaj nič, kljub temu, da smo mu mi posredovali, da je prišel do službe. Sedaj pa, ko je bil reduciran, je takoj zopet pritekel v organizacijo, da bi mu ponovno pomagala do kruha. Ali je to kaka značajnost in delavska zavest? Zavedaj se torej, kaj si in kaj je svobodna delavska organizacija, in ne žaluj za tistimi nekaj dinarji, ki jih daš zanjo!
Razglas. Ker je 2. decembra t. 1. izstopil iz službe pri bratovski skladnici dr. Selrvvab Vil jem, bo vršil zdravniško službo za zavarovane člane do nadaljnjega dr. Čeh Milan. G. dr. Čeha pa bo nadomestoval dr. Tancar Avguštin, ki ‘bo ordiniral v bolnici vsak dan od 8 do 10. Ta izprememba v zdravniški službi ostane v veljavi tako dolgo, dokler ne bo izpraznjeno mesto g. dr. Schvvaba definitivno zasedeno. — Krajevna bratovska skladnica.
Razglas nedeljske zdravniške službe krajevne bratovske skladinice na Jesenicah. Za mesec december 1938 se zaradi odhoda zdravnika dr. Schwaba Viljema odreja nov vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse člane in družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 11. decembra dr. Tancar Avguštin; 18. decembra dr. Keržan Bartol; 25. decembra dr. Čeh Milan; 26. decembra dr. Tancar Avguštin.
DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI
Štev. 2450-38.
Predmet: Volitev delavskih in na-meščenskih zaupnikov za leto 1939.
RAZGLAS
Po 61. 69 a zakona o zaščiti delavcev oproščeno plačanja takse
V smislu §-a 11. zakona o zaščiti delavcev in v zveizi s čl. 2. »Navadil ministrstva socialne politike za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov« (ZR. Br. 11.979-1V z dne 23. XII. 1927, objavljeni v 296. štev. »Službenih novin« od 29. XII. 1927) se imajo vsako leto v mesecu januarju izvršiti volitve delavskih in
nameščenskih zaupnikov.
Na podlagi tega imajo delavci in nameščenci, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) voliti za leto 1939 svoje zaupnike.
Zaradi tega se objavlja, da odrejajo zakon o zaščiti delavcev, Navodila za volitve in Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov glede nalog delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih volitev sledeče:
OUZD v Ljubljani nam je sporočil, da ordinira uradov ftizeolog dr. Stje-pan Ivic v Celju vsako sredo od 10 do 12, ostale dneve pa kakor doslej, to je od 11 do 13 v zdravstvenem domu v Celju.
Otiški vrh
Po dolgem času je tudi naša strok, skupina tekstilnega delavstva sklicala svoj članski sestanek. Sestanek se je vršli v nedel jo 4. decembra v Št. Janžu pri Dravogradu. Sestanka se je udeležil tov. Pestotnik iz Maribora. Navzočim je pojasnil nepopolnost veljavne kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva. Omenil je, da je ravno JSZ tista, ki je odločno vztrajala na tem, da se obstoječa pogodba odpove ali iz-premeni zaradi nedostatkov. Prav sedaj se tekstilno delavstvo nahaja v mezdnem boju za izboljšanje svojih plač, zato je tudi potrebno, (la se oprime svoje organizacije, ker brez organizacije in enotnosti delavstva v današnjem času ne doseže nič. Nadalje je tudi obrazložil pomen delavskih zaupnikov. Po izvajanju tov. Pestotnika ■se je razvila živahna debata, v kateri je navzoče delavstvo izneslo svoje želje in potrebe, ki se nanašajo na akordne postavke. Tov. Pestotnik je prizadetim pojasnil, kako naj vsak delavec v takem primeru stori, da ima organizacija stvarne dokaze pri urejanju akordnih postavk. Tovariši, nujno je,
Zaupniki Imajo tole nalogo:
a) delujejo na zaščito gospodarskih, so-sialnih in kulturnih koristi delavcov, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v §-u 1. zakona o zaščiti delavcev;
b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odno-šajev med delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci ju delodajalci;
C) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d) posredujejo mod delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori zlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih oblastev:
0) posredujejo pri določanju akordnih tarif povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami ol) sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela:
f) stremijo za lem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev;
g) stremijo za tem, da se vzdržuje v v0(l-jetjih red in disciplina;
h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se spori, ki so v zvozi s tem, poravnajo zlepa;
1) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j) vročajo delodajalcem vloge za zboljša-vo organizacije dela v podjetjih.
Delavski In nanieščenskl zaupniki kakor tudi njih namestniki se volijo redno v me* sccu januarju vsakega leta.
Volitve se imajo vršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (pro-porčni volilni sistem).
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delaveev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer takole:
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. do 20 delavcev, volijo 1 zaupnika;
o 0 i (}° delavcev, volijo 3 zaupnike; °d 51 do 100 delavcev, volijo 4 zaupnike;
4. ml 101—1,)0 delavcev, volijo 5 zaupnikov;
5. 151—450 delavcev, volijo 6 zaupnikov;
6. če ;ie več kot 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po 1 zaupnika, toda skupaj ne smejo voliti nikoli več kot 10 zaupnikov.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več kot 10 nameščencev, sinejo
taki delavci kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno 3 ali več zaupnikov, morajo izvoliti 1 zaupnika nameščenci.
Ce je podjetje sestavljeno Iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa no sme hiti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za isto podjetje.
Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času volitve zaposleni v podjetju in so dovršili 18. loto starosti.
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zapo-sloni v podjetju.
Mandat izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto.
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V tistih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor tor izvedejo nove vo-litvo po teh navodilih.
V tistih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov aii kjer so vsi zaupniki Izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci tistega podjetja, ki jili mora bili toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v tistem podjetju. ‘Poznejše volitve delavskih iu namoščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim jo mandat potekel.
Volilni odbor no sme imeti manj nogo Iri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov kol dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so v tistem podjetju najdalje zaposleni.
volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev tistega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Natančna navodila o postopku v obeh primerih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani.
Po volilnih odborih so morajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev oz. nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osobam ali javnim telesom, ali se opravljajo stalno ali začasno, ali obstojo v obliki glavnih ali postranskih podjetij, ki so opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcionirajo v obliki popolnih samostalnih podjetij ali pa kot sestavni del poljedelskih in gozdnih gospodarstev.
V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci so določijo zaupniki broz formalnega
postopka tako, da sporoče zaupnika delavci poslodaveu in Delavski zbornici.
Zoper nepravilnosti med volitvijo se sme prizadeti pritožiti v smislu »Nuvodil« na kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in ministrstvo socialne politike.
Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namestnikov, nosi podpisana Delavska zbornica.
Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo v smislu »Navodil« prisostvovati glavnemu volilnemu postopku.
Prestopki članov volilnega odbora, delodajalca in drugih oseb proti »Navodilom« ali zakonu so kaznivi.
Denarne kazni se predvidevajo od 500 do 5000 din. V slučaju ponovnega prestopka, poleg denarno kazni z zaporom do 2 mesecev. Kazen izreka kr. banska uprava (Inšpekcija dela).
Denarne kazni se izrekajo v korist ionda za zaščito delavskih in nameščenskih zaupnikov pri Delavski zbornici.
Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno, pod nadzorstvom pristojne Inšpekcije dela in prodpisano s »Poslovnikom o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«, katerega je ministrstvo socialno politike predpisalo na podlagi § a Ufi. zakona o zaščiti delavcev (Zli. Br 890 IV z dne 23. decembra 1927, objovljeno v 296. številki »Službenih novih« z dne 29. decembra 1927).
Delodajalci ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi vršenja njih dolžnosti po odredbah zakona o zaščiti delavcev in Navodil za volitve tor Pravilnika o delovanju delavskih in nameščonskih zaupnikov.
Opozarjajo se vsi volini odbori, da so v smislu'čl. 34 »Navodil« dolžni dostaviti kr. banski upravi in Delavski zbornici ves volilni material in zaključne zapisnike o Izvedenih volitvah.
Prav tako so dolžni izvoljeni zaupniki, da v smislu čl. 4. Poslovniku o delovauju delavskih in nameščenskih zaupnikov sporočijo kr. banski upravi in Delavski zbornici svojo konstituiranje.
Delavska zbornica bo vodila v svoji evidenci samo tiste izvoljene zaupnike in jim dala na razpolago potreben material za delovanje, ki bodo zadostili predpisom člena 31. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in namoščenskih zaupnikov.
Delavska zbornica bo izvoljenim zaupnikom, ki so zadostili predpisom čl. 34. Navodil za volitve in čl. 4. Poslovnika o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov, izdala posebne zaupniške legitimacije.
Vsa navodila za volitve in dolovanje zaupnikov kakor tudi vse tiskovino: glasovnice, volilne kuverte in ostali volilni material, potreben pri volilnem postopku, kakor tudi material, katerega bi rabili izvoljeni zaupniki za časa njihovega poslovanja, dob« brezplačno pri podpisani Dolavski zbornici.
Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih, z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje
zaupnike za leto 1939.
Ljubljana, dine 9. decembra 1938.	DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI.
Stro ko ima poročila
Volitve obratnih zaupnikov
Šoferska organizacija „Volan”
V smislu zakona o zaščiti delavcev se v januarju vsakega leta vršijo volitve obratnih zaupnikov. Ker so obratni zaupniki velike važnosti za delavstvo, je treba, da naši tovariši zadevo odločno poprimejo v roke.
Volitve se vrše direktno in s tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi v obratu zaposleni moški in ženske, ki so že stari 18 let ter so na dan volitev še v podjetju zaposleni. Podrobneje ne bomo v tem članku razlagali postopka, ker tozadevno objavljamo razglas Delavske zbornice. Podajamo pa načelne smernice.
Volitve se vršijo v januarju, vendar je pa treba že decembra začeti s priprava mi, da bo vse pravočasno izvršeno. Zato naj dosedanji zaupniški zbor, kjer pa še ni zaupnika, naj se sestavi volivni odbor iiz tistih delavcev, ki so najdalje v podjetju zaposleni, ta odbor stori potrebne korake za izvedbo volitev. V prvi vrsti je potrebno, da se določi, po kakšnem volivnem postopku naj se volitve izvedejo, ali po rednem ali po skrajšanem. Ne smemo pozabiti, da se morajo volitve izvršiti po skrajšanem postopku samo tedaj, če na to pristane poleg delavstva tudi delodajalec. Volivni odbor naj skrbi, da kolikor mogoče kmalu ugotovi, če delodajalec pristane na skrajšani postopek, da v primeru nepristanka more še pravočasno pripraviti volitve po rednem postopku.
V interesu delavstva ni, če se med seboj prepira in zbuja medsebojno sovraštvo. Od tega imajo koristi vedno le drugi. Zato bi z delavskega stališča bilo prav, če bi tudi tam, kjer je več organizacij, bila samo ena kandidatna lista. Toda rdeči so že javno- izdali naslednjo parolo: »Povsod, kjer imamo morda tudi samo enega organiziranega
člana, morajo v teh volitvah zmagati naše organizacije.« Naši tovariši se bodo potrudili, da bo zmagalo pravo in svobodno razpoloženje delavcev v obratih in da bodo za obratne zaupnike izvoljeni tisti delavci, ki so res strokov-ničarji, da bodo tako zmožni uspešno braniti pravice delavcev.
Delavstvo naj prav posebno pažnjo polaga izbiri kandidatov za bodoče zaupnike. Zaupniki imajo zelo težavno nalogo, zato je treba, da se za ta mesta določijo najsposobnejši in taki, ki so poleg zaupanja pri delavstvu vredni tudi zaupanja kot dobri delavci pri podjetju. Vršijo naj se tozadevni sestanki in razgovori, kjer se izberejo kandidati za zaupnike.
Ker se kažeta danes moč delavske organizacije in zavednost delavstva v tem, koliko si je delavstvo izvolilo obratnih zaupnikov, naj naši tovariši preskrbijo, da se volitve izvedejo v vseli obratih in vseh podjetjih, kjer je to količkaj mogoče. Kjer so podjetja, ki še nimajo obratnih zaupnikov, je sveta delavska dolžnost naših tovarišev iz sosednih podjetij, ki že poznajo koristi in pomen obratnih zaupnikov, da preskrbijo, da bodo tudi v teh podjetjih izvolili zaupnike.
Ker je izvedba volitev precej komplicirana, je treba precej pažnjo pri formalnostih, ki so predpisane za pravilno izvedbo volitev. Poleg tega tudi delodajalci marsikje iščejo možnosti, da otežkočajo izvedbo volitev, zato še enkrat poudarjamo:	vzemite zadevo
volitev takoj v roke! Delavska zbornica bo brezplačno preskrbela volivni material. Kjer znate to sami urediti, boste uredili sami; kjer pa o vseh teh volivnih stvareh le niste dovolj poučeni, sporočite to Jugoslovanski strokovni zvezi, ki bo preskrbela vse potrebno.
Delavstvo Združenih opekarn je predložilo zahteve za zvišanje plač
V	zadnjem času sta se vršila dva zelo lepa sestanka organiziranega opekarskega delavstva Združenih opekarn na Viču in Brdu, na katerih se je med drugimi važnimi vprašanji razpravljalo tudi o plačah za prihodnjo sezonsko leto 1939. Delavstvo se je s svojimi predlogi za povišanje plač omejilo na skrajni minimum, ker upa, da bo take predloge moglo laže in hitreje uveljaviti. Predlog za povišanje plač se omejuje le na 25parni povišek na sedanje urne mezde in to brez izjeme za moške in ženske. Za akordna dela pečarjev, kurjačev krožnih peči, delavcev v jami se je predlagal 15 odstotni povišek na sedanje akordne postavke. V istem razmerju se je tudi predlagalo zvišanje plač za profesioniste, to je strojnike in kurjače, kleparje, šoferje in mizarje ter kovače. Za delavce in delavke pri težjih delih se je predlagala posebna doklada.
Delavstvo je prepričano, da bodo ti skromni predlogi našli pri delodajalcu polno razumevanje in da jih bodo zato Združene opekarne tudi v celoti osvo-
i'ile. Delodajalcem je znano, kako tež-:o in naporno delo je v opekarni. To delo zahteva zdravih in močnih delovnih moči. Zahteva pa tudi zelo veliko obleke in obutve, ki se pri teh delih izrabi bolj kot kjer koli drugod. Opekarnam je tudi znano, da je med delavci vedno manj takih, ki imajo poleg svojega zasluižka na opekarni (še kako podporo za preživljanje. Velika večina je danes že takih delavcev -in delavk, katerih življenjska eksistenca nujno zavisi le od zaslužka v opekarni. Brez
rDtlan&ka
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTTA
9 L A • I L 0
Uhaja tuk fotrtek popoldne, » primora pma~ aik* dan prej. — Uredništvo Ib npran )• v u<)obl)uil, Miklošičeva cesta 28-1. — Oglaai, reklamacije in naročnina na npran, MikloM-feva oeeta 91-1 — Oglasi po oenlkn — Telefon št 4M8. — Številka čekovnega račnna 14.M*
Poeam»zna številka stane 1 din. — Naročnina: sa 1 meseo 4 din, la četrt leta 10 din, ta leta 10 dtn, sa oelo leto M din. Naročnina n taja driave na meseo T din, na leto pa 70 db>
Odgovorni nrednik Peter Lombardo. Ljubljana bdaja ta kontorolj »Delavske pravice* S redko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana. Tyrševa oesta it. 17 (Maka Blejeaj
dvoma bodo Združene opekarne v letu 1939. zaključile z lepim uspehom, in to kljub požarni nesreči, ki je v juniju tega leta upepelila opekarno na Viču. Tudi za prihodnjo sezono se obeta dobra konjunktura, zato je delavstvo v pravem času postavilo svoje predloge za povišanje plač, da bodo opekarne mogle že sedaj pri eventualnem sklepanju novih prodajnih pogodb tudi s tem računati. Besedam naj sledijo dejanja.
Viničarji
Viničarjem, članom Strokovne zveze viničarjev v območju Maribora, sporočamo: Zaradi odstopa Rozmana Petra, bivšega tajnika ekspoziture JSZ v Mariboru, ki je reševal tudi razne zadeve mariborskih viničarjev, naznanjamo, da po sklepu seje mariborskih skupin viničarjev z dne 4. decembra tega leta uraduje v vseh tekočih zadevah viničarjev strokovni tajnik centrale SZV iz Ljutomera. Uradni dnevi bodo vedno objavljeni v »Delavski pravici«. Prvič uraduje dne 18. decembra dopoldne v prostorih tajništva JSZ v »De-latvski zbornici« v Mariboru. Izvoljen je bil tudi za okrožnega tajnika viničarskih skupiin okrožja Mariibora tovariš Karel Ferk, ki bo uradoval vsako nedeljo dopoldne v tajništvu JSZ. Zato naj se odslej vsi viničarji iz okolice Maribora v vseh svojih zadevah in težavah obračajo ob določenih uradnih dne do imenovanih tovarišev, ki jim bodo radi ustregli. — Načelstvo SZV v Ljutomeru.
Stavbinci
Vs'i brezposelni tovariši stavbinci, ki imajo poravnane članske obveznosti, naj čimprej pošljejo prošnje za božičnico z navedbo resničnih podatkov o družinskih razmerah (bolezen, število otrok itd.) na naslov: Strokovna skupina gradbenega delavstva JSZ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1, ali pa na naslov tajnika: Kralj Franc, Koseze 37 p. Ljubljana VH.
Preserje pri Kamniku
V	nedeljo 18. decembra ob 2 popoldne bo imela naša skupina lesnega delavstva članski sestanek pri Kriškarju v Preserjah. Pogovoriti se moramo o važnih zadevah in zato naj nikdo ne manjka. Pride tudi zastopnik centrale.
Članom v svarilo!
Od člana št. 81, ki kljub večkratnim opominom že vse leto ni plačal članarine, smo prejeli sledeči dopis: »Zadela me je nesreča: v Mariboru sem imel karambol. Na avtomobilu mojega gospodarja je 12.000 din škode, na drugem nekaj manj. Prosim lepo, če lahko računam na pomoč društva, da bi dobil društvenega advokata, ki zagovarja člane v nesrečnih primerih, Kot je zapisano v pravilih ...«
Odbor društva, ki je čuvar društvenih pravil in članske discipline, je prosilcu njegovo prošnjo odbil na podlagi S 8. pravil, ki pravi: »Kdor dva meseca izostane s plačilom prispevkov, izgubi pravico do pravnega varstva.«
Drugi tovariši! Naša šoferska organizacija se lepo razvija. Zato ne smemo dopustiti nobenega kršenja pravil in ne smemo delati noibene izjeme. Vsak član ima dolžnosti do društva. Kdor pa misli, da je društvo molzna krava brez rogov, se bridko moti.
Pripominjamo, da smo ta teden dali pravno varstvo članu št. 18, ker je imel članarino poravnano. Tovarišu Ivanu Maršiču smo pa dobili še precej ugodno zaposlitev v Varaždinu.
Društveno poročilo
V	sredo 7. decembra smo imeli retino sejo, združeno s članskim sestankom .Sklenili smo, da člane, ki že več mesecev dolgujeo članarino, še enkrat opomnimo. Kdor se opominu ne bo odzval, bo črtan iz društva. Odborniki in vsi drugi zavedni člani ne moremo raz umeti tovurišev, kaiko morejo biti tako nemarni v vršenju svojih stanovskih dolžnosti.
Sklenili smo, da po! občnih zborih vseh društev (Ljubljana, Ptuj, Maribor, Celje) skličemo v nedeljo' 15. januarja v Mariboru v restavraciji Slon skupni sestanek vseh predstavnikov društev, da se pogovorimo in uredimo vsa društvena vprašanja.
Letos priredi društvo Silvestrov večer. Kje in kako, ibomo še sporočili.
Blagajnik javlja, da je imel letos že 15.506 din dohodkov in 13.280 din izdatkov. Izdatki bodo pa še narasli, ker imamo v teku štiri pravjia varstva, tisk legitimacij in časopis. Redni dohodek društva pa je samo članarina.
Pretekli teden ste brali in slišali v radiu, da je šoferski poklic priznan, in je ZŠDB iz tega hotela kovati kapital. Bodite mirni, vse je pri starem, kot je bilo poprej. Ko 'bo vsa stvar resna, bomo mi govorili.
Ptuj
Članstvu sporočamo, da se bo vršil redni letni občni zbor v nedeljo' 8. januarja 1939 ob 10 dopoldne v prosto-
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo zni; žali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni!
rili Združenja obrtnikov v Majstrovi ulici z navadnim dnevnim redom. Prosimo vse člane, da do tega dne poravnajo članarino in prispevek za časopis. Zavedati se moramo, da je naš cilj še daleč. Zavedati se pa tudi moramo, da smo ptujski šoferji zgled vsem ostalim štajerskim tovarišem, ki še niso zreli za stanovsko organizacijo.
Kako šele mora biti pri nas?
V Nemčiji 47% avtomobilov ni zadostno varniih. Avtomobilisti v Nemčiji ■so pogosto prisiljeni voziti avtobuse, ki niso popolnoma sposobni za ljudski promet. Mnogo nesreč nič ne moti av-topodjetnike. Samo ob priliki zadnje mobilizacije, ko so morali vsi avtobusi biti na razpolago vojaštvu, je ministrstvo za promet ukazalo strogo kontrolo privatnih avtobusov. Do polovice septembra je bilo* pregledanih 5500 avtobusov. Od teh je 38% pokazalo važne pomanjkljivosti in so brli podvrženi še strožjemu pregledu: 9% jih je bilo popolnoma nerabnih in so bili izključeni iz prometa.
Največje napake in poškodbe so se našle na zavorah, krmilu in krmilnih delih. V 700 avtomobilih je bilo več sedežev, nego je bila kapaciteta avtomobila.
Tudi pri nas bi bilo potrebno izvesti slično kontrolo in sicer nad vsemi vozili. Mi poklicni šoferji, ki poznamo vozila, smo prepričani, da najman j 75% naših avtomobilov ni za vožno sposobnih in bi se morali oddati v popravilo.
Torej oblast, napni vendar enkrat ušesa in napravi red na naših avtomobilih.
Iz uredništva
V članku »Žviljenjska raven delavstva pri nas in drugod«, ki je bil objavljen v »Delavski pravici« št. 49. od 1. decembra tega leta, je v tabeli IV. naredil tiskarski škrat nekaj napak. Pri odstotkih, ki ostajajo od zaslužkov delavca samca na Poljskem, se mora pravilno glasiti 185% in ne 18.5%. Dalje Holandsko: pravilno 153% in ne 15.3% in Belgijo: pravilno 114% in ne lil.4%. V članku so podatki pravilno, zato prosim, da naj vsak, ki je to številko »Delavske pravice« shranil, to popravi tudi v tabeli. — J. R.
Kamnik
V	četrtek 22. decembra se bo odi pol 6 zv. vršil v prostorih gostilne Vovk na Perovem članski sestanek naše skupine kovinarjev. Sestanek bo važen, zato naj nobeden ne manjka. Govoril bo zastopnik centrale.
Zadwolpii de te,
kadar dobro, po svojem okusu in poceni kupite!
Zato se zglasite pri nakupu blaga za moška in damska oblačila pri staroznanl manufakturni trgovini
JANKO ČEŠNIK
LJUBLJANA, LINGRRJEVfl UL.
Najceneje kupite pri
D. RAN611SU v Kranju
Podpirajte domače podjetje! Zahtevajte brezplačni cenik!
ZADRUŽNA TISKARNA
R. Z. Z O. Z.
se priporoča za tiskanje časopisov, revij in knjig, vabil za gledališke odre in koncerte, reklamnih letakov In lepakov, vizitk, kuvert, tiskovin za društva In organizacije, vseh vrst trgovskih in pisarniških tiskovin, katere Izvršuje v eno ali večbarvnem tisku lepo In poceni.
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17