Plenarni sklepi c. kr. upravnega sodišča.
317
jc odkazan po kazensko-pravdnem redu (§-a 39 in 44 k. pr. r. in § 9 odvet. r.).
Dejanski stan po §-u 314 k. z. zahteva pa vmešavanje v opravljanje javne službe. O tem tukaj že glede na običajni jezikovni pomen ne more biti govora, ker je dr. K. kakor zagovornik obtoženca imel sam svoj delež na uradovanju sodišča, ki ga mu je nalagalo izpolnjevanje njegovega poklica. Bilo je torej ničnostni pritožbi generalne prokurature po §-u 292 k. pr. r. ugoditi.
Plenarni sklepi c. kr. upravnega sodišča.
11. Obveznost v zmislu §-a 110 zakona o person. davkih, polagati kvaliiikovano napoved, je v slučaju prerekane davčne dolžnosti po II. poglavju navedenega zakona odvisna od prejudicijalne odločbe glede davčne dolžnosti. (Sklep 10. februarja 1908.)
12. Tudi onim, vojaškemu erarju izročenim poslopjem ali delom poslopij (jahalnice, kovačnica i. t. d.), o katerih ni v zakonu o nastanitvi z dne 11. junija 1879 št. 95 drž. zak. in tudi ne v najemninskem tarifu odškodnina določena, ampak je zanje odškodnino le od slučaja do slučaja odmeriti, pristoja oprostitev hišnega davka v zmislu §-a 18 zakona o nastanitvi. (Sklep 20. februarja 1908.)
13. Razven v slučaju, ko tvorijo vrednostni papirji glavnico podjetja (bank, menjalnic, borznih špekulacij i. t. d.), je pri priredbi osebne dohodnine iz vrednostnih papirjev, katerih dohodki se spreminjajo, vedno vzeti za podlago število papirjev pričetkom davčnega leta. Pri tem je premenljive dohodke izračunati po triletnem poprečju prejšnjih let, ali pa po morebitnem letnem donosu, po tem, kakor so bili pričetkom davčnega leta napovedani vrednostni papirji že prejšnja leta v posesti napovedovalca, ali pa ne. (Sklep 30. marca 1908.)
14. Oni del dohodka nedoletnih rodbinskih članov, kateri se vsled ukaza nadvarstvene oblasti očetu ali varuhu ali materi in sova-
(Uradno priposlano.) B. Finančne pravne stvari.
318
Književna poročila.
rubiriji kakor rodbinskemu načelniku ne daje na razpolago, marveč se pri sodišču plodonosno nalaga, se v zmislu §-a 157. zakona o person. davkih ne sme prišteti dohodkom rodbinskega načelnika. (Sklep 6. aprila 1908.)
15. a) Naknadna odmera ne prekine dobe zastaranja po §-u 3 zakona z dne 18. marca 1878 št. 31 drž. zak. za daljnjo naknadno odmero v zmislu §-a 4 istega zakona.
b) Za pričetek dobe zastaranja v zmislu §-a 3 zakona z dne 18. marca 1878 št. 31 drž. zak. je merodajna le prva odmera, ako je že sledila prvi odmeri naknadna odmera in je dvomljivo, če bode še pravočasna kaka nadaljnja naknadna odmera. (Sklep 27. aprila 1908.)
Prof. Graf Gleispach: Der Oesterreichische Strafgesetzentwurf iind das Schuldproblem. Vortrag gehalten am 4. Janner 1911 in der Wiener Juristischen Gesellschaft. Wien, A/anz 1911, str. 43.
Predavanje grofa Gleispach a, ki je že svoj čas, ko je bilo po strokovnih časopisih !e v glavnih potezah objavljeno, obudilo splošno pozornost, izšlo je v tisku, in sicer, če se ne motimo, v precej razširjeni obliki. Gleispach se v tem predavanju postavlja v nasprotje z izvajanji profesorja Lenza, ki je predaval I. 1906. v graškem jurističnem društvu o problemu krivde po predosnutku kazenskega zakona. Oponaša mu, da je zanesel reklo v javnost, češ, predosnutek temelji na — kompromisu raznih šol! Zatrjuje, da se komisija niti najmanje ni brigala za kak kompromis. (Pripomniti je, da je bil tudi Lenz član komisije za izdelavo predosnutka). Slednjič — pravi Gleispach — sploh ne gre za to, kako je predosnutek nastal, ampak za to —, kakšen je.
Glede tega vprašanja, kakšen je predosnutek, izvaja: Kazenskopravna teorija, katere podatki se ne morejo uresničiti, je teoretično nepravilna. S tega vidika so prepiri med raznimi šolami najneplodnejše delo, kar si ga moremo misliti. Ali nasprotstvo. ki se ustvarja med šolami in med življenjem, ni, da bi moralo biti tudi proti teoriji sploh obrnjeno. Na neko znanstveno metodo moramo biti vedno vezani. Iz pestre množice pojavov treba abstrahirati splošne zakone mišljenja, ali izhodišče mora biti vedno življenje. Čim širša podlaga opazovanj, tem lažje se izogne napačnim podatkom. Abstrahirana temeljna načela se morajo spraviti v sistem. V okviru tega sistema naj se kolidujoča osnovna načela drugo ob drugem opilijo, ogladijo. Ali zbok tega ni, da bi se govorilo še o kakem kompromisu, še manj pa o tem, da bi se iz praktičnih ozirov izognilo temu, kar velja teoretično za pravilno. Radikalne šole temelje na preozkih podlagah; srednja smer pa postavlja svoj sistem na kar bolj široko podlago. Na videz je res, kakor
Književna poročila.