174
Slovstvene stvari.
Pobirki.
Spisuje Davorin Trstenjak.
3. Juta, Jota.
Veleučeni naš pisatelj prof. Erjavec nam je v letošnjem „Letopisu" Matice slovenske mnogo za jezikoslovca znamenitih besed priobčil, katere je po Primorskem nabral. Jedna tacih je: juta, jota — neka jed, močnik s fižolom in s kislo repo.
To besedo nahajamo po Tirolskem v onih krajih, kjer so nekdaj Sloveni stanovali, in sicer v obliki: Jute n, Molken von stisser Milch, sie mogen nun den Schotten in sich enthalten, oder davon abgesondert sein (Schopf ,,Tirol. Idiot." str. 296). To besedo poznajo tudi po Priulskem, a samo v onih krajih, kjer tako imenovani Karnjuci ali Karnijeli bivajo. To besedo nahajamo cel6 v novokeltskih narečjih, kakor v kam-briščini, kjer: iot, iotum označuje: puis, Brei, kaša, med tem ko pri Karnjuci h je: jote: vivanda lin-guida composta per lo piu si fagginoli e rappe. Sprejeta je beseda tudi v latinščino srednjega veka: jut ta. V Britanijo je brž ko ne prišla po armorskih Venetih ali severo-slovanskih Veletih, ker jo tudi ob severnem primorji Francije nahajamo. Veleti so se iz svoje prve domačije ob iztočnem morji (Ostsee) bili naselili v okolici mesta Utrehta, in od ondot jadrali čez morje v Britanijo, kjer še imena: Wiltunschire, Venedotia, G wine t h opominjajo na nekdanje bivanje Veletov, ki so bili Veneti — Venedi — Vendi. O teh slovanskih Veletih govorita Šafafik („Starož.") in Beda venerabilis (-f- 735) v svoji „Histor. eccles.".
V pradomovini Veletov, in sicer pri sorodnih in sosednih Latvičanih še nahajamo glagol: j aut, Mehi ins Wasser einruhren. J aut pa je podaljšana oblika korenike: ju, verbinden, iz katere je slovenska juha, litovski: ju - še, schlechte Suppe von Wasser und Sauerteig durchgeruhrt, v sansk. j u š - a s Erbsensuppe.
Med panonskimi Slovenci je beseda juta neznana, pač pa iz korenike ju v okolici Ljutomerski ju-stati, handgemein werden, tudi: sezati, kečkati, v sansk. pa j ud h, kampfen. Iz korenike ju je tudi: j ona, Bundtram, *) (Erjavec, 1.  c.)
Tirolski Slovenci so bili betva korotanskih, in v pu8tarinski dolini nahajamo še drugo besedo za jed: geislitz, Haferbrei, sauer und kalt genossen, kar je uže Benecke iz slov. kisel razložil in česk. kiselice, Obstmust, in rusk, kiselj, sauerlicher Mehlbrei pri-ravnal.
Da je prvotni pomen besede: juta — juten jota: herumwinden, herumruhren = verbinden pričuje tirolsk. juten, Molken, in mi nahajamo isti pomen v slov. zmedki, Molken Buttermilch, iz:medem, circumago.
Tako nam filologija lepo pride na pomoč pri raziskovanji staroslovenske zgodovine.
*) Jona, Bundtram, na strehi, je po prof. Erjavcu znana na Krnu.
4. Žulj.
Prof. Erjavec piše: žulj, a, mase. vsaka ostra, bodljiva rastlina, na primer: Scolymus, Cirsium, car-duus, Eryngium, Xanthium, in pravi, da je pri isterskih Slovencih znana. Korenika je: gul-žul, slov. guliti, stechen, schinden, po-gul-iti, ab- ausreissen (Janežič), ruski: žilj-nut, Stich geben, staroslovenski: o-žulj iti, pungere, zbadati, su-žuliti, scindi. S prvotnim g v litovšč. gil-ti, stechen, bosti. Venet-ščina je ohranila iz te korenike: gugia, za:guglia (gulja), ker Venetščan gl spremeni v: gi, der Stachel-stock. Litovsk. gila, brazda, je iz iste korenike, kakor tudi venetska : gugiera, iz gugliera=gulira, porca, Furche, brazda.
Te besede so sopet nov dokaz, da so Venetčani bili iste narodnosti, kakor Litvoslovani.
5. Musak.
Po prof. Erjavcu na Krnu, Jahzorn, m u ska ga prime, Janežič je zapisal: maslak, Wuth, ma slaci ti, rasen, wiithen, v sansk. nahajam: mag in mig, irasci, srditi se, sorodno menda staroslov. mBŠta, ul-ciseor, slov. mase-ujem se.
175