à I, Izhajajo v» ako sredo io saboto. Veljajo začelo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 21. novembra 1857 Za učitelje na kmetih veliki i ta kteri ima samo tri orale za obdelovati, kakor ODI 9 Radostni zabernemo ljube bravce „Novic" 9 zlasti pa gospode učitelje na kmetih na bukvice, ktere so prišle pred kratkem na svitlo in sicer v nemškem jeziku z naslovom : Die Rechenkunst des Landwirthes. Po pulàre Anleitung, aile im Wirthschaftsbetriebe nos t m očk kteri jih ima čez tavžent b tank k poznat d so m u d jasnim pregledom > s po pol h svoii imel kdaj potreb mora z vsimi po no zavednostjo h razmér se svo jega kmetijst goče v vorkommenden, oft complicirte Berechnungsauf- va o klen i ti. Pa to bo samo tedaj mo-, kadar bo začel raj ta ti. Da mu bo pa to mogoče, se mora že v mladosti v šoli učiti. Zavoljo tega so imenovane bukvice za uči gaben nach durchgerechneten Beispielen leicht und sicher zu lôsen. Vermehrt mit der prak tUchen Anweisung zur Decimal-, Toisir Wurzelrechnung. s o wie zum Feldmessen und und učitelje u a kmetih kaj važno. V njih rokah je deloma blagor kmetijskega zaroda in blagostanje domovine. Koristnost in prikladnost omenjenih bukvić razkazati f damo tù kar P go v izgled JXivelliren. Aus der Praxis hergeleitet und fur Anwendung im Leben bearbeitet von Heinrich Erzinger, Landioirth zu Bollsteg. Prag 1858. Ver lag von Karl André. 8. VIII. Í5Í straní cena 64 krajcar jev. „ Prerajtaj , koliko je stalo (koštalo} tele, preden je dorastloj koliko je dobička dalo in koliko je prav za prav redno 9 ko je leta staro?" 9 U ->'£ 'i? Skorej v vsih naših šolah na kmetih se gleda pri uku Uçanjka te zastavice Pervo leto. rajten S še premalo na prihodnji pok lie učencov, kteri bodo kmetovavci 5 to je i kadar se otroci v šolah raj tati učijo, dobivajo dostikrat naloge, ktere so dalječ čez Tele je bilo vredne. ko je na svet prišlo.....4 fl. Potřebovalo je za živež skozi 30 dni po 4 bokale ma- kr ternega mleka, to storí 120 bokalov po 4 kr. ojihum in stan in se jim tudi malo ali pa nic ne prilegajo. skozi 15 dní po 2 bokala, to je 39 bokalov po 4 kr. 8 2 Kupee rajta, umni fabrikant rajta, koliko ga stane srova roba, kako je mogoče jo z maojimi stroški podelati, » in po pol funta ovsa, to storí 7l/9 funtov . 15 dní po 3/4 ft. ovsa (šrotanega), t.j. 11 l/A fl da več dobička prinese. Po takem prerajtanji napravi tudi svoje Eapočetje. Kako se pa kmetovavcom godi v tem ozéru? Kako malo jih je, kteri si zamorejo natanko reci, koliko na priliko jih stane (košta) mérnik pšenice pirja, bokal mleka, funt mesa? i. t. d. Marsikter prodá iz njega sa- in i 59 sená .... t. j. 11 Y 4 r> sk. 59 » v ™ » » 20 » Skozi 120 dní po % U ovsa, to je 60 ÏÏ ovsa ? 9 reži, krom ? svojega hleva funt govejega mesa po 8 kr. mega po 10 kr. košta. Marsikter prodá vagán pšenice po 3 fl., ki njega samega čez 3 fl. koštá. Marsikter pošlje » 55 59 59 r> » 59 55 55 185 » 55 55 35 55 55 55 55 55 55 55 55 2 'A „ i ;a 7> ^ Y2 „2 „I'/« «3 55 55 55 55 55 55 55 sená, tropinj ovsa sená kromp. tropinj stéle 55 55 55 55 55 55 300 180 92 55 55 55 „ „ 462 „ sená « » »0 sená > sk. 6 fl. 25 kr trop. S ovsa 55 55 278 55 kromp sk. 12 „ 40 nepotrebno veliko delavcov na svoje polje, ktero bi z enim „ tropinj « 370 „ stéle a opravo in strežbo 2 n » • ziv.j2etom, dobrim orodjem in z enim hlapcom veliko ceneje io beržeje obdelati mogel. Marsikter kupuje drag gnoj, oajcenejega in najtečnejega pa domá in po dvorišću troši? Skozi 365 dni 35 fi. 35 kr. Drugo leto. Kako malo jih je, kteri vejo, koliko gnojá mora priti na vsaki dan 3 funte sená. to je 1095 fantov sená oral ''iemîje, ktera je tako ali tako obdélana, dajo nu to, koliko prav za prav gré živini klaje. kteri gle » Ne morem dostikrat reci in sopet reci. kar sto in sto ust vsaki dan glasno oznanuje, da bi se dalo še veliko več pridelati, da bi ondi, kjer zdaj samo 20 klasov stoji, 55 55 55 55 55 55 55 55 3 2 2 3 55 55 55 55 kromp.. tropinj, rezance stele 55 55 55 55 55 55 55 55 1095 730 730 1095 55 55 55 55 kromp. tropinj rezance stele sk. 27 fl. kr 2 „ 20 za opravo in strežbo i. t. d. 2 55 99 prihodnje 30, 40 in tudi 50 lahko rastlo, da bi na senožeti9 ki zdaj 15 centov sená daje, ga prihodnje lahko 30 iu 40 centov zrastlo. Zastran tega postavimo angležke io druge kmetovavce v izgled. Pa kar se celo te tiče, Skup 31 fl. 20 kr. Tretje leto. se Skozi 215 dni po 4 U sená 5 vendar taki kmetovavci še preveč poredkoma nahajajo in velika celota še ne dobiva nič posebnega dobička. Al tega ne moremo dosti glasno povzdiguiti: kmetovavec, mali in * To je ob krakem: Bakvice, ktere kmetovavca prav po domače nčé raj ten ge. ktere ga mnogokrat nalete in so dostikrat tudi prav težke. Razjašnjene so s premnogimi vsakoverstnimi iz-glédi, in pomnožene z napeljevanjem, rajtenge z navadnimi drobei (Briiche) v decimalne preobraćati, polje in pianote menti i. t. d. i. t. d. 55 55 95 59 55 59 59 95 59 55 55 55 150 55 59 55 55 99 55 55 55 55 55 59 55 99 55 55 55 55 59 55 5 2 3 4 50 2 3 4 59 59 55 55 55 55 55 55 kromp.. tropinj, rezance stelje zelenjave tropinj rezance stelje t. j. 55 55 55 55 55 55 55 55 55 59 59 55 55 55 860 8 sená 1075 430 635 860 7500 300 450 (»00 55 59 55 59 kromp. tropinj rezance stel j e sk. 21Û. kr. 1 „ 50 kr. skup 26 „40 „ za opravo in strežbo ***** 3 95 99 Skoai 365 dni Skup 53fl. 47 kr. 390 Za vse tri leta skup. \ pervo leto drago leto tretje leto 35 fl. 35 kr. 31 „ 20 » 53 „ 47 „ Člen 20. Tudi se bodo avstrijanski cekini, kakor doslej, namreč 8118%55 cekinov iz ene duoajske marke CO. po funta) čistega zlata z jedrom od 23 karatov 8 gramu? 58612* Skup 120 fl. 42 kr. Od teh stroskov je odvzéti vrednost gnoja, in sicer 1. leto za 8 voz 986 y. 1000 kakor kupčijski dnar kovali. Clen 21. 2. 3. » n za 10 za 12 yy yy Skup 30 vóz, vóz po 2 fl. 24 kr. Koliko dá gnoj vsih treh let? 30krat 2 fl.....je 60 fl. 30krat 24 kr. je 720 kr.. ali 24 polgoldinarjev, to je 12 ,, Vsi dnarji, ki jih je kovati po tem patents, razun edinih levantinskih tolarjev, se delajo v obročku, in so obdani na obeh stranéh z zvišanim robom iz plošaste palčiće, ktere se od znotrej derži kolésce biserov (biser tik bisera). Vsi dnarji bodo kazali kovnico, iz ktere so, in sicer sledeče čerke: Skup 72 fl. Če odvzamemo od 120 fl. 42 kr vrednost gnoja, y to je 72 y ostane 48 fl. 42 kr.. in to je prava vrednost 3. leta starega goveda 42 kr. stane gospodarja 3. leta staro govedo. y ali 48 Od A za Danaj, B za Kremnico Ë za Karlsbnrg, M za Milan, in V za Benetke. Člen 22. novembra 1857 naprej se v Naših kovnicah ne Takih in enakih rajteng je veliko v omenjenih buk bodo delali drugi kakor v tem patentu nasteti dnarji. Prider y ktere živo priporoćamo učiteljem po kmetih, da bode žano je pa, da se bodo dnarji v členih 5 in 13 omenjeoi za ali za kak poseben namen vicah njih računarski nauk potřebám njih učencov priméren in tedaj korišten. • < ; » spomin na zgodovinske prigodke dali kovati s štempeljnom ali kovom, ki ga bomo Mi za vsaki primérljej posebej poterdiii. v Cesarski patent ođ 19. septembra 1857 zastran novega dnarja (Konec.) Clen 17. Samo taki zvezni zlati dnarji se bodo steli Clen 23. Dnarji, kar jih sedaj po postavi hodi med ljudmi, oaj ostanejo med ljudmí, dokler zastran njih ne ukažemo kaj druzega, deržeč se odloćb dnarne pogodbe. Kake da bodo razmere dnarnega prehoda in kako da ^■MMBttHHiiriHHHB se bo novi dnar obračal na pravne razmere med ljudmi da so bomo v posebnih zankazih ustanovili. y imajo pravilno težo polnotehtni, kteri z dopušenim razločkom v teži od 27<> tisočin (dopusena y45 oziroma y V90 fonta teža), toda samo takrat, če tudi ta dopuseni razloček v teži izhaja od navadnega prehoda med ljudmi. Jezikoslovni pomenki t V Cakavci po Vuku z ozironi na Kekavce 9 Zveznih zlatih dnarjev y ki kakor 2l/o tisocin od pravilne teže za več odstopili, Nase dnarnice in očitne naprave, pod posebnim deržavnim nadgledom stojeće, zlasti dnarne in upne naprave ter banke, več ne smejo med ljudi da jib r> ki izgovarjajo 1 na koncu besed. Spisal J. Kobe. Po svedočbi Greškega pisavca K. Porfirogeta (959 +) dajati, pretope. marveč jih morajo Našim kavnicam izročiti od nekod iza tetrao > Ako deržavne dnarnice vzamejo kaj tacih zlatih dnar-ki nimajo polne teže, bodo za vsako xj10 tisočine funta y pa nastanili se eni na granici da jev, (as), ki ji manjka od pravilne teže oziroma odbijale preméren znesek, pristevaje nega kursa za stroske predelovanja. na Turskohorvaškem in vD i 45 1 jo odstotka /0O dnarnič eni pa so ostali v P med D 1Q y Zvezni zlati dnarji, pri kterih manjka čez 5 tisočin od pravilne teže pri 17 / 45 oziroma i 90 fanta, se bodo. kakor y deržavnih dnarnicah, ali prideržali v se prikažejo deržavnih dnarnicah, (v tem priméru se prinescu poverne so Horvati naselili se v naše kraj skih gor v pervi polovici sedmega veka. Sčm pridši so razdelili se na d y nasnji H o rvaš k m a c i i, ..V Dalmscii po suhem (odlog samega primorja in otokov) kjer je bilo serce Horvatov, se ne nahnja dandanašnji noben narod, ki bi se po jeziku ločil od Serbov; al na otokih in v primorskih mestih, iz kterih so Ijudje malo mešali se z onimi iz suhega, se govori jezik nekaj vrednost zlata z odbitkom V2 odstotka za stroške predelovanja) , ali pa vdeležeucu le po tem nazaj dali, ko se z vrezom ali kako drugače naredi, da več niso za prehod kakor dnarji. Člen 18. Da se bo ložej s kronami rajtalo, bo krona raz raz li cen od serbskega, in jaz menim. da so ti Primorci in Otočani ostanjki ali odvetki starih Horvatov. Gledal bom tù na kratko zaznamenovati poglavitne zdajne razlike ojih narečja od Serbskega." 4 Namesto što ali šta govoré oni ča, enako slo- 1. v a deljena v deset delov z imenom desetinke se bodo razdelile dalje v decimalne dele. 99 vaškemu čo (po čem jih naši onod zovejo Čakavce). Tudi na Kranjskem v S. Križki fari izpod Ko desetinka krone" in te stanjevice ee nahajajo Cakavci po prigorji, kteri pa iz govarjajo l na koncu besed kot nemški w, na priliko: » ca v Clen 19. utoma prosiw a y to je kaj bi zastonj prosil. a 2. v.Na kraji besed izgovarjajo y kjer Serbi rabijo o i Tako imenovani levantinski tolarji s podobo Marije Te- na priliko: kotal, rekel, m o lil." režije preslavnega spomina in z letnico 1780 se bodo v Ne le na koncu besed, temuč tudi na sredi ga izgo- teži in z jedrom kakor ste takrat bile, po sedanjem 12 to- varjajo vsi Kekavci ob Kupi in na Horvaškem, na pr. larjev iz 1 dunajské marke (0. v jedru od 13 lotov 6 granov dnar kovali. 5612S8 funta) čistega srebra rezélnik, véjalnica, tukálnica, solní ca in na sto í 833 % 1 1000 kakor kupčijski in sto mestih y kjer 19 Novice" rabijo v. 3. „Namesto © 1 j in posteja, zemja." govore y, na pr. meja, prejt 311 Tadi Kekavci so že rečeni el zbog lepoglasja iztrebili 4. govorij n Na oui mnogo mestih Serbi izgovarjajo ć (od t) Ozir po svetu ua priliko: bratj prut i. t. d a Tako govorijo večidel tudi vsi Kekavci 5 99 Kjerkoli izgovarjajo Serbi t S om sc * ua priliko: p kjer je s • ¥ V s » v » v y p i. t. d. (ali post fievsiiia v Londonu. (Konec.) Človek, kteri s hripavim glasom to sporočilo nocí tal od c. tudi oni tako Ta izrečba je, rrienim, tud govorijo)." oznanuje, je poslanec nekega človekoljubnega Juda kter Kekavcom navadna ima v najostudnejem kotiču svojo tako imenovano stacuno razen G večkrat ki U lepoglasja izpuščajo c, pa tudi kjer zoper vsako postavo prodaja in goljufa tako srečen, levajo na dvoumnost 6 7 T) 99 Povsod izgovarjajo h kakor Nemci h a da ga uihče ne izda io ne kaznuje. On in tisti, kteri bi mogli ga v kazen potegniti, vejo dobro, kako in kaj sto- V rod. visebr. pravijo na priliko: grad v r v mestniku pa gradovih , zen: riti y poski v aržetu figa pomoli h 8 »Besede, ki se mož kem versijo na i, imajo v rod. višebr polu b da se postavi in go* Marsikomu teh ubozih podzemljakov, kteri so se le to i, kar perstenih, putih u y slovenskem jeziku Pot nastupili in kteremu je Adeifovo obočje in judnija, priliko: golu bih, kravi nove vrata, je to veselo sporočilo, kakor glas an- zemlje, ktera mu je zdaj preljut gelja sprave in miru znad Pri Kekavcih ob Kupi imajo tudi enosložne besede k. Druge siplje oznauovanje tega veselega sporočila v • možkega spo na priliko: i b vih reči v rod. visebr. radi ua koncu £, v želodcu in vesti, da se jim kerčita. Nimajo ga čvenka, og, krak, las, put. Tako se čuje io če ga imajo, ga hranijo za jutro. Kakih šest skup jib govoriti: „več imam skerbi ko lani na glavi.a Pastirčki izmed dveh sosesk si zabavljajo ua paši, kadar se sasta-nejo: je y ki imajo en krajcar, s kterim se poganjajo za eno po y> N paša bolj steljo koj, kdo s y za vodo 9 m in ogenj za kuho. Novinci plačujejc drugi tisijo drage dnarce v pesti, viditi, kaj jim bo nje ponudil Nrgo vaša troj Nihče se ne oglasi vec. Med 3—500 naseljene tega N volom do si Vaša žabam do kraki.tf Izmed h besed možkega pola v i ih reči mi so m y kmetov redko čuje kmet in vol znani, da imajo poleg m _ I ___ A.____1 * * ř « . f podzemlja jih je še samo 6 ali 7, kteri en krajcar za tako drago prenočenje imajo ali si ga morejo prihraniti. Kaj pa ostali? Ali ostanejo tu? Nikakor! Ktera gospá ali kteri gospod", kriči Judov poslanec, w y vol o v tudi m kmetí, volí, kar se n hoče prenoćiti za pol krajcarja 9. na koi » V nedoločivnem naklonu izpuščajo pri vsih glagolih 1 t « Ua firiliUn • mnlit nicati t ňi (L broju 99 Jez jez! Jez tudi! Tudi jez!" se oglasi glasov ne y in riue k človekoljubu ko t P i. t. d. Dobro! dobro! nekoliko počakajte!" vpije in se brani Ta i se je začel tudi pri Kekavcih jako opuščati pri „Ali more ktera gospéj ali kter gospodov tu pocakati vendar Kupi zd r i proti severu razeu želivni b srečno h klou onde povsod, na priliko: se mu pernica z blaziuami perve verste, prenocisce kar se pri drugih Slovencih mjilo iu ogenj za kuho pripravi za pol krajcarja" y da voda y y No 9 sej bo g hot več ut* sliši.a je mjilo samo več vredno !" (Gotovo, ce bi kdo teh ljudi 10 yy Gla o aa m ali im ki se pri Serbih v sedaujem y času versijo izgovarjajo oni v 3. osebi višebroj. istega se čisto V • o Ali človekoljub ne spustí té priložnosti iz rók. Dobro casa na du, na priliko: m o lid u, p Tako izgovarjajo tudi Kekavci i. t. d a ve y kako je mogoče tudi iz najvecje revšine se dnarjev Brežcarn 11. mesto m yy pa, Na me* to k pod Kostaujevice proti ako se ne motirn, tudi Kostelci ob Kupi izkresati -I. pa m a y govore k y mesto k y k y Isto tako Kekavci imajo k k štiri gospé ali gospodje bodo dali vsak po pol krajcarja. To storí dva céla. Ti štirj© mečejo potem slinko ali nčk, in kteri verže pervi slinko, dobi posteljo z vodo, n 1 D b z Ti y je vince e gorice ko*) ob Kupi n. pr. mjilom in ognjem za kuho S tem se živimo!" Nad Dantovem**) peklom je bilo zapisano: wKdor tu y Blažene so ročice noter stopi y nei pusti upanje zvunaj!" V to peklo pa K Z V c y y ho ga kopale I niega dragi Bog! u sprémi člověka tudi se upanje. verženem polkrajcarji, ki brez Kako sterme » t oci vsih po ka o tamotnem svitu (r) je pivnica 204 v - — - v / i- r" Uiga me spomiuja g. M e tel ko to v ega terdila na strani y da se več ne De govori drugač ko čigi, bi V • latérue v blato pade! Kako sije veselje iz medlega vprize-nèga obraza srečnega, kteri je posteljo zadel! Se drug osnuje še enkrat za polkrajcarja pravdo z osodo, samo da y v mojem roj*tnem kraji se 8j kipéče serce olajea. Tako nastavi Judov poslanec pod Na ^ — - " ^ 7 W VO... • , se iz pesmice vidi, se je povsod skorej izpuščati začel, r. kakor Dokle mi je sod moker Mi je vsaki boter; Kada mi je sod «uh y pr y gaznimi laternami tù in tam trumo čveterih igravcov, ktere stermeči prežavci obdajajo. Sreča tistih, kteri zadenejo, goreča zgovornowt Judovskega poslanca, kteri nebeske slad- vleče To je 12 Mi je donec eris felix Namesto m ki glúh « y etc. priliko yy k ^M d izg san ga n to putih na koncu sloga n a kosti péruic perve verste za en krajcar popisuje, mar*ikoga tù doli v nerazvozljavne kote cúnj in cap, da se po v kak blatoat kotič zaterkljanim polkrajcarja pripogje in z njirn srečo skuša ? na Ko je Judež vse aržete izprazn« med štirimi igravci Ravuo tako tudi Kekavci v Kokteli san ga gled j a b dob na priliko ?a enemu srečo naklonil, gré s svojimi izvoljenci, da jih 4 tudi se čuje po več ---- P " - t " ««u U w u i I , IUUI HC Vil krajih reči namesto nes em, nes, namesto neb po 4 na & slamo ali tuljami nabasano céhto, in po 12 do (Dalj sledi.) y m 16 — ne gledé na staront in spol luknjo v Judovi hiši natlači. kako ostudno majhno Kar jih pa še v Adelfivem obočji ostane Tako tudi kaže pregovor to je „V ko selo prišla, Na to kolo , se mota ic brezupna revšina po blatoatem kakor je komu mogoče, novega britkega dneva prešanja ostala poslednja ka m nj u, 9 » prela Si Romae es, romano vivito more.® *) Dante je bil slovec italiansk pésnik t kteri je aložil pesem 372 pričakoraje. S časom vse potihne. V strašni tiboti je sli sati premilo jokanje dojénčka. Slabotno io hripavo ga od méva daljen berlog. postopanja izvirajo, menda zato, ker jim v Galicii niso cekini v žepe leteli, kakor so se nadjali. — Tako, dragi §§! se čaje vès drag glas v ravno tistem časnika! Bliže stopimo. Laterna razsvitljuje zdalječ e slabim svitom vpadlo, zvenjeno obličje matere. Dete omolkne za trenatek in hrepení po živeža, kterega vir ma je menda ie davno usahnil. Zgrurijena se ni Novičar iz raznih krajev premaknila; dar smo ji ponujali, pa branila se ga je vzéti, skrivaje se še bolj 0 svojim velim obličjem. To nam je presunilo serca z grozo, kakor pogled v neizrekljivo revšino človéškega serca. Še drage, pa krepke roke so se stegovale za nami. Vidili smo toliko starčkov — kaj staičkov, le samo še njih kosti! — in bolnega siromaštva, da smo se mogli krepko braniti, ker smo prepričani bili, da tadi najvtčje usmiljenje nezmožno ostane. Sklenili smo tedaj, z berzimi nogami se veruiti pod milo prosto podnebje božje na zemlji! , , (Po nemškem.) Za poravnanje deželnih potřeb in potřeb za odvezo zemljiš v úpravném leta 1857 so za razne kronovine sledeče naklade od vsacega goldinarja vsih cesarskih dnarjev predpisane, in sicer: v zdolnji Avstrii 12 kr., v gornji Avstrii 24 kr., na Solnograškem 25 kr., na Štajarskem 20 kr ., na Koroškem in Krajnskem 23 kr., v Istri 13 kr. na Goriškem in Gradišktm 17 kr., na Tiroljskem in Forarl-berškem 9 kr., na Českem 10 kr., na Moravském in Sle- 9 9 skem 12 kr., v izhodni Galicii in Levovu 34% kr., v za padni Galicii s Kra kovo 35% kr., v Bukovini 22 kr. 9 y Novičar iz avstrijanskih krajev Dalmacii 7 kr., v Pešti, Budi, Požunu in Šopronu 34% kr. ▼ EošiCbh 36 kr., v Véliko-varadinu 34% kr., na Erdelj- 9 skem 22 kr t 9 na Horvaškem in Slavonskem 37% kr., v hodi Iz Ljubljane 20. novembra dokaj vidi in sliši; kdor dosti časniko Kdor dosti po svetu bere mar Vojvodini 28 kr., v Lombardii 5 kr. in na Beneškem 1% kr. C. k. ministerstvo notranjih opravil je s posebnim skle-pom zaukazalo, da zamore soseska na svojem lastnem svetu uvu> , « " ««J »»v.. au u.ikii , nuvi uuui« vwrilinut WVIU, IM UI ~ K — ----------7-----------------------/-----------------7 sikaj z*é. Tako smo unidan brali v „Laib. Zeitg." potopiš ta svet tudi več ko 200 oralov meri, se pravico za lov neke Nemke od sušca t. 1. in iz njega zvedli, da je cestuo tedaj poslužiti, če jo po politični oblastníi v najem bi a to na Krasu belo, da na teržaški césti so m b junci vpreženi, in oj čudo! da so Krašovci «J ujavkasti, j njih pa b ali 9 kar ie v severni Nemčii gosposke. dá, in ni pripušeno, se tajiste ne po soseskinih gojzdnarjih poslužiti, ne je v najem dajati brez privoljeuja politične Iz Dunaja zvémo, da so presvitli Cesar ravno narobe!! Al kaj dražega je še modra gospá vidila, nam néki že dovolili armado tako z ma nj sati, da ne bo več da krajnske perice samo vmerzli vodi peró perilo, pa je 95 rnilijonov gold, stroškov vzrokovala. V letu 1856 vendar belo kot suég, tu oral i. t. d. da je K kakor če bi bil hud je prizadjaia armada 123,833.837 fl., v letu 1855 pa Pa pustimo ženi dolge lase iu kratek 216.131.228 strosKov. Brati je bilo te dni, da se je pogled, in vzemimo rajši dunajski časnik „Presse" list 261 v Moldavi in Valahii punta bati in da je turška vlada ▼ roke. Tù bereroo nek čuden svèt za kmetijstvo naše. Na namen í 1«, armado v Valahio poslati, ktere vod ja bi imel najvišjo stopnjo namreč ga povzdigniti, je treba Krajncom Omer paša, kteri je bil v Bagdad namenjen. Danes pa 9 lezkih delavcov in pošlo v. Ne vémo, alisoslezk da zvémo, da vseh teh govoric ni nič res. — Serbski za rotniki so že obsojeui. Dva sta bila kot nedolžna spoznana, delavci kaj vec vredni kakor krajnski, to pa vémo, u« -------— —----^— ----------------------- -«------- krajnska dežela po ptujih kmetovavcih in živinorejcih do- * Je najvWja soduija k smerti obsodila, pa knez jim je pri- sihmal še ni tište koristi in slave dosegla, kakor nekteri "nesel smert in je vsaeega za vse žive dní v hudo ječo mislijo. Ako bi bil gosp. dopisnik §§. iz Ljubljane le en ©buodil. Enako sta tudi dva èernogorska zarotnika svojo list od „Presse" poprej bral (260), bi gotovo ne bil pisal hudobijo z življenjem mogla plaćati. « • 1« V v . . k . . . . _ m •___1__________• ^ I • __ ^ • ^ . oj eg a izvelicavnega šlezkega dop 9 kjer pravi v die Omeiiili smo že da v Lizabonu rumeni ali amerikanski mačuh silno raz 9 meisten der gut bewirthschafteten Oeconomien haben ihre saja Odjenjala je sicer nekoliko ta bolezen, pa vendar še Arbeiter aus Schlesien kommen lassen, und nur iangsam vedno močno ljudi mori. Strah in plah veze serca vsih ia richten sich hierlàndische Arbeiter nach jenen ab. Nachdem * laki stiski od vsih strani hvalijo močno mladeffa kralja, aber der Erfolg deu Versuch gekrônt hat, solite man nicht kteri serčno obiskuje bolnike v bolnišnicah iu tako ljudstvo langer zôgern ganz heimisch den deutschen Wirthschaftsbetrieb JlMPMIlIPt zu machen," to je hier tolaži. Velikan iz starih časov, orjašk hrast stojí v 99 večidel dobro obdelanih gornji Avstrii, kteremu menda ni vte para na zemlji. Vi- sokosti ni tako znamenite, kar mu je spomladi 1856 vihár kmetijstev je dobilo svoje delavce iz Slézije, pa le počasi se začnejo domači delavci po njih ravnati. Ker je pa po- odlomil. Po debelosti je pa cel velikan, ker roéri skušnja dobre nasledke pokazala, naj bi se ne pomišljevali njegov premérnik 5% sežnjev! Nekterih njegovih vej pre dosti nemsko kmetovanje tù povsod vpeljati a Ali je rés mérnik pa je 3 do 4 čevlje. Vsako leto dá po 10 do 12 toliko sležkih delavcov na krajnskih kmetijstvih, nam nihče vagáoov želoda. Več let se že poganja nék mož goréce ni mogel povedati; na skrivnem morajo tedaj Pa cuda, da ravno en list pred tem piše pisnik iz Krakove v Galicii sledeče v „Presse" biti! do- Die Vorschlâge zuř za to, da bi iz mesta Suez na rudečem morji do reke Nila vodotok skopali, po kterem bi barke po veliko veliko krajši poti v Indijo jadrale, kakor doslej okolj cele Afrike. Hebung dieser Uebelstánde waren in den letzten Jahren Veliko napotij je imel ta mož v svojem prizadevanju in jih sehr zahlreich. Man fuhrte zuerst echlesische und mâhri- še ima. Zlasti dežela, ktera bi o sedanji vojski v Indii sche Arbeiter ein, deren Thàtigkeit aber weít hinter deu največji dobiček imela po tem vodotoku, se mu je najdalje Erwartungen zuruck blieb. Kein Theil war zufrieden Grundherren klagten ilber Indolenz der Fremden wieder, wahrscheinlich 9 die diese ? , .» ». • ovu vinni/li weil sie in Galizien die ange- - -- — -- -------------y~7 ^ schafften Goldgruben nicht fanděn, ergaben sich dem Mus- me»to nv^je delavnosti. Na Dunaji so ga presvitli Cesar siggange und alien Lastern, welche dieser gewôhnlich io prav milostljivo sprejeli, miuistri iu drugi visoki gospodje seinem Gefolge fiihrt", zoperstavljala, namreč angležka, dasiravno se zdaj neće očitno od svoje terme od jenjati. In ta mož je g. Leseps z imenom, Fianeoz. Te dní ne je vernil iz Francozkega na to je: » kmetijstvo na boljšo stopnjo častno gostovali, kakor tudi v Terstu, od kodar je 17. spraviti, je bilo poslednje leta marsikaj nasvetovano pervo 9 SO Naj t. m. v Carigrad odrinil, s Hventini zaupanjem da bo ta pisali po šlezke in moravske delavce, kterih angležkega poslanca zdaj boljih misel najdel. Rekel je, da delavnost pa ni bila taka, kakor se je pričakovalo. Nihče ne gré iz Carigrada, preden ne dobi od turske vlade pri- ni bil dovoljin; posestniki so tožili, da so ptojei zanikerni, voljenja, svoj namen izpeljati. ti pa bo začeli postopati in vse hudobije vganjati, ktere iz Odgovorni vrednik: Dr Jane z Bleiweis. Na tis kar in založnik: Joief Bl&xnfc