Živinski seimi. Pred vojno smo imeli na Slovenskem skoro v vsaki župniji živinske sejine. Vojska nam je sejiue ukinila. Živino so junali s silo, potom rekvizicij. Prav bi Li!n. da bi sedaj dali občinam zopet pravico do živinskih sejmov. Dva haska so prinašali sejmi: Občine so imeie lepe dohodke od sejmišč, a živinorejec je lahko na sejmu prodal odvišno živino ali jo nakupil, ako jo je potreboval. Sedanja vlada, oziroma uprava, pa ninogim občinani ne mara dovoliti sejmov. Mariborsko okrajno glavarstvo n. pr. nasprotuje, da bi občine Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. IIj, Jarenina in druge upeljale živinske sejme, ker se je baje bati «tibotapstva.« Kakor doznajemt«, je v svojem uradnem poročilu na deželno vlado izrazil sumnjo tihotapstva državni živinozdravnik pri okrajnem glavarstvu, neki Mihelčič. Ta gospod s svojimi nepotrebnimi šikanami Eavira razvoj živinoreje, namesto da bi jo podpiral. Mož je tako dolgo vrtal in rovaril na vse strani, da je spravil priljubljencga višjega živinozdravnika g. Pirnata proč iz Maribora. G. Pirnat je šel ljudem na roko. Po nedeljah je hodil od fare do fanpredavat o živinoreji itd. živinorejci brez ozira na nolitično strankarstvo so vzljubili g. Pirnata in to jc mrkogledega demokrala in samostojneža Mihelčiča jezilr. Sedaj pa še ta gospod nalašč nasproluje, da bi naše občine dobile živinske sejme. Svetujemo prizadetim občinam, da znova zahtevajo sejme in vložijo pri okrajnih glavarstvih utemeljene prošnje. Prepis prošenj pa pošljite tudi Tajništvu Slovenske ljudske stranke, da isto zaprosi naše poslani e za posredovanje. Občine! Ne dajte si vzeti starih pravic!