Poštnina plačana v gotovini
OB VOLITVAH NOVIH DELAVSKIH SVETOV
Gospodorfcnfc |c neprestan Pol
U UVELimiENir SOCIALiSTSOin GOSPODARSKIH NAČEL
Nove delavske svete bomo vo-J1- • ■ Pred časom je Izvršni svet nase ljudske skupščine v Slove-določil čas, v katerem naj de-a'ski sveti razpišejo volitve v Rove delavske svete. Za razpis 'ohtev je določeno obdobje od t ^bruarja (to se pravi, da je S var že v teku) do zaključno 15. jRarca. Volitve morajo biti opravljene v vseh gospodarskih podrtjih do zaključno 51. marca, ra-^®R v podjetjih gradbene stroke 'I*0,15. maja) in v gostinsko tu-R^tičnih podjetjih (do 31. maja), Ner je zaradi posebnosti stroke čas podaljšan.
Kakor običajno, je povsem Razumljivo, da bomo tudi letos Slndikalni odborniki temeljito polagali, da bodo volitve čimbolj Uspeš'no Oipravljenc.
Pa recimo eno, dve besedi o J^Ri, kako bomo vplivali na čim-R°!jši postopek volitev in na kakšen način bomo pomagali!
Tehničnih opravil letos ne bo-“R opravili sindikati. Volitve razpiše v zakonitem roku delavski ^'ot (seveda, kdaj bi bilo v zakonitem roku najbolj pametno Razpisati volitve, to naj tudi sindikalni odborniki svetujejo delavskemu svetu). Datum razpisa 'olitev mora seveda potrditi ckrajni ljudski odbor. Delavski s'et nadalje imenuje volilno ko-111'sijo, katere sestavo mora potrditi pristojno okrajno sodišče, b to potrditvijo postane vsak dan volilne komisije državno Pravni organ, ki je dolžan opravljati zaupano mu dolžnost. (Zato naj sindikalna vodstva pomagajo članom komisije pri proučevanju taWiitih predpisov). Vsako neza-. Rito postopanje pri volitvah lnia namreč za posledico, da so
Izvoljena in potrjena volilna komisija potem pripravi vse potrebne tehnične priprave za pravilen, nemoten, demokratičen način izvedbe volitev.
Itočasno s temi pripravami pa teko razgovori, razprave o
naj
dela
avskem samoupravljanju, o načelih samoupravljanja in o praktičnih vprašanjih, ki so jih v posameznem podjetju dobro ali slabo doumeli in temu primerno tudi urejali. Za to pa morajo poskrbeti vodstva sindikalnih organizacij. Priporočljivo bi bilo, da se sestanejo izvršni odbori podružnic in se temeljito pomenijo o delavskem samoupravljanju v podjetju in o načelih našega gospodarjenja sploh. Potem pa bi kazalo sklicevati članske sestanke in se o vseh stvareh temeljito pogovoriti z vsemi člani. Pametno bi bilo povabiti na taka delavska zborovanja tudi poslance v naše skupščine in odbornike republiških sindikalnih vodstev.
Vsekakor je v zadnjem obdobju silno poraslo zanimanje nas vseh za gospodarske probleme. V zelo veliki manjšini so tisti v naših vrstah, ki jih še ne bi prevzela zavest, da smo delavci postali upravljavci gospodarstva in ki ne bi iskali zvesto in vztrajno načinov in potov za to, da bi postali tudi praktično čim-boljši upravljavci. Seveda pa tega ni moč doseči kar čez noč. Upravljavci se oblikujejo s samim praktičnim upravljanjem, tega se namreč'ne da naučiti v nobeni šoli. Tu gre v prvi vrsti za tenkovesten delavski, socialističen posluh, pri presoji vsake gospodarske odločitve, ukrepa, sklepa itd. To je zlasti važno v našem
zave, mi pa prehajamo iz birokratsko administrativnega upravljanja v sistem, ki odgovarja pravemu delavskemu samoupravljanju. In v tem razdobju se skušajo nekatere birokratske teorije, birokratske zahteve, ki smo jim vzeli tla v državnem aparatu, vgnezdi-ti v naših gospodarskih podjetjih in, izkoriščajoč gospodarske težave, uveljaviti nekatere tipično birokratske zahteve (ohranjevanje starih birokratskih predpisov, predpisovanje cen, kontingi- i politično delo. Lotimo se ga. z ranic surovin itd.).	| vso vnemo in ne bo zaman! Na- j
Prav na take pojave bi morali; še delavsko samoupravljanje bo biti delavci najbolj pozorni in za' še bolj napredovalo, več plodov | take teorije najbolj občutljivi. Pri ^ nam bo dalo gospodarstvo in še | tem pa jim morajo temeljito po- bolj se bo stopnjevala v nas za-magati sindikalni odborniki na ta vest, da smo gospodarji	■
način, da skupno z delavci pro- dobri gospodarji.
uče družbeno bistvo posameznih teorij in gospodarske prakse, ki se je kazala v preteklem obdobju v gospodarjenju v njihovem podjetju in jim skušajo pomagati, da bodo znali samostojno presojati gospodarjenje s tistih osnovnih socialističnih zrelišč, ki so vendar v gospodarskem življenju naše skupnosti že precej jasna.
To je
volitvah delavskih
večkrat ne čas in ne pogoji, o katerih žive, ne dopuščajo, da bi se globlje baoili s kulturnimi in znanstvenimi vprašanji, vendarle tli o njihovi zavesti globoko spoznanje o nujni medsebojni povezanosti materialnega življenja z vsemi oblikami duhovne tvorno-i sti. Bolj kot kdajkoli neposredni o je naša naloga ob letošnjih j proizvajalci cenijo duhovne vred-svetov, to je ; note. Odpovedujejo se često tudi tisto, kar imenujemo vzgojno- j boljšemu kosu kruha, da bi lahko hitreje napredovalo naše šolstvo, prosveta, znanost, kulturna tvornost. Seveda pa postavljajo gmotne zmožnosti željam določene meje.
Teh nekaj uvodnih misli sem in — 1 povedal zato, da bi tisti, ki so I odločali o dodelitvi Prešernovih
Ne moremo molče mimo
letošnje delitve Prešernovih nagrad
Letošnja podelitev visokih pri- nagrad, uvideli, da ne morejo od-znanj kulturnim in znanstvenim j ločati sami, mimo delavcev. Še delavcem ni šla brez odmeva mi- | vedno namreč nekateri smatrajo, mo naše javnosti, predvsem ne ^ da o kulturnih zadevah nimajo mimo delavcev proizvajalcev. In neposredni proizvajalci kaj pri-kakorkoli je njihova skrb v prvi j pominjati, da so ta vprašanja vrsti posvečena proizvodnji, tež- stvar le >olimpijskih< izbrancev, nji, da se izkopljemo iz gospo-l Toda ob letošnji podelitvi Predorske zaostalosti, ter jim zato šernovih nagrad delavci ne mo-
S P0S¥ET0VANJA SINDIKALNIH ODBORNIKOV SLOVENIJE
POSTAVIMO SE PO ROBU
težniam, da bi v gospodarstvu zadržali administrativne ukrepe
Preteklo nedeljo je bilo v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani posvetovanje sindikalnih odborni-kot Slovenije. Posvetovanja so se udeležili člani republiških, okrajnih ter krajevnih sindikalnih vodstev, vodil pa ga je predsednik Republiškega sveta Zveze sindi-katoo za Slovenijo tovariš Janko Rudolf. Razpravljali so o občnih zborih sindikalnih organizacij ter o delu v zvezi z novimi gospodarskimi uredbami.
Prvi je poročal tajnik Republiškega sveta tovariš Mavricij Bore, ki je obširneje ocenil delo sindi-
............. b-
zbore
'N'tve neveljavne in jih pristoj- obdobju, ko nas že vse skupaj kalnih organizacij v zadnjem ol: 111 organi morajo razveljaviti. I tarejo kar krepke gospodarske te-1 dobju. Ce bi sodili občne zbor
OB REPUBLIŠKEM DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1954
izvršni svet Ljudske skupščine i Proizvodnja za 10 °/o večja, cene nižje za 11 °lo. — Za Ju ske republike sloveniR^je investicije v zdravstvu in prosveti je namenjenih dve
^Prejel prejšnji teden Plan za leto 1954, ki ga bo v Pretres Ljudski skupščini.
Družbeni plan predvideva, da “R letošnji družbeni vnašal v naši republiki 157 mili-
in pol milijarde dinarjev, za pomoč gospodarsko zaostalim okrajem pa 2 milijardi 140 milijonov dinarjev
je
1% več kot lani. V tem l32 milijard 730 milijonov na-rodnaga dohodka, 25 milijard R29 milijonov pa amortizacije, prodni dohodek je za 4 “/o višji ^»lanskega, amortizacija pa za , Ji Gospodarske organizacije n°do imele letos torej precej _e‘c.ie možnosti, da obnavljajo in Popravljajo zastarele strojne na-PRave in tovarniška poslopja.
Družbeni plan predvideva le-05 Povečanje proizvodnje v glav-^em v vseh industrijskih panogah povprečno za 10 °/o. Najbolj e bo dvignila proizvodnja elek-iroindustrije (za 44 °/o), prodz-odnja lesne industrije pa bo za 0 manjša. V kmetijstvu bo PRoizvodnja predvidoma za 5 °/o 'eeja, v gradbeništvu pa predvi-lani^0 PRikhžno isti obseg kot
^ blagovno denarnih odnosih, nah in potrošnji si z družbe-un planom prizadevamo doseči e rezultate, kot jih predvideva eZn.1-^R^beni plan. Predvideno : ^ižanje cen industrijske pro-z'fnnnje za okrog 11 «/o, lahko pa t,,,Cakujerno, da bodo nekaj padle kin- C,ene Kmetijskim pridelkom, ni k1, ani v naši republiki letina blla najboljša. Če torej upo-tpnIamo -vse te činitelje, poleg sin, ba še, da se plačni sklad v
h?°U ViS"?,1,
cev nekaj višja.
ra7n,°?^mo’ s Kakšnimi sredstvi Razpolaga družbeni plan!
bilaP?, .sevdanjem predlogu naj bi na	na rePuWika 20»/o davka
688	kar znese 6 milijard
° milijonov din rjev. Dalje daje osnovne dohodnine kmetij-
iz temeljnega davka samostojnih liški proračun milijarda 707 mili-proizvod! poklicev se steka v proračun jonov dinarjev. Poleg tega je še 128 milijonov, iz davka na do- prispevek za pomoč Primorski, ki si ga delita okraj in i Kočevski in Dolenjski v znesku -------------------	__ steka v repub-I (Nadaljevanje na 5. strani)
ie\________________________________________________________
i®rd 859 milijonov dinarjev, kar j biček,
za 18 »/o več kot leta 1952 in ! republika pa se
sindikalnih organizacij le po njihovem zunanjem videzu, bi morali reči, da jc bilo precej slabših kot lani in da so člani premalo razpravljali o gospodarskih zadevah, težavah v delavskem upravljanju, pa tudi o sindikalnem delu. Kazno je, da sindikalni odborniki niso napravili vsega, kar bi lahko, saj se delavci zanimajo za ta vprašanja, kar sklepamo po tem, da so prišli v veliki večini na občne zbore.
V razpravi se je oglasil k besedi med drugimi tudi sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovariš Stane Kavčič. Sindikalne odbornike je opozoril, da bi morali oni dajati smer družbenemu življenju kolektiva in s socialističnih načel ocenjevati, kaj je družbi koristno in kaj je škodljivo, kaj je napredno in kaj vleče nazaj ter na takšnih ocenah graditi svoja stališča. Le tako bo sindikalni odbornik politični delavec, ki kaže pot napredku.
Tovariš Kavčič je opozoril sindikalne odbornike še na eno nevarnost, ki je prav danes velikega pomena. Smo v dobi, ko prehajamo iz administrativnega vodstva gospodarstva v nov sistem, ki je skladnejši z osnovnimi socialističnimi načeli. Obstoji p
na teoretskem torišču, skušajo vriniti v sindikalne vrste in se tu solidarizirati z zaostalostjo. Danes, ko je gospodarskim vodstvom jasno, da se nazaj ne smemo vračati, se slišijo v nekaterih kolektivih glasovi in zahteve po administrativnih ukrepih v gospodarstvu (»normirajte cene«, »boljše so bile stopnje akumulacije«, »treba je uvesti distribucijo surovin« itd.). To je nevarnost, ki se ji morajo sindikalni odborniki resno postaviti po robu, ne pa da so nekateri celo sami včasih zagovorniki takih gesel.
O zveznem družbenem planu je podrobneje govoril tovariš Janko Rudolf. Potem ko je razložil osnovne postavke družbenega plana, se je obširneje zadržal ob ekonomskih vzvodih družbenega plana ter ob cenah in plačah. Dejal je, da je popolnoma neutemeljena bojazen, da bi cene trenutno kaj porasle, zlasti še, ker so gospodarstveniki v bazični industriji prepričani, da jim sedaj cen ne bo treba prav nič zvišati. Potrdili so, da je izračun družbenega plana stvaren in ni prav nobenega razloga za poviševanje cen. To pomeni, da surovine ne bodo dražje in bo tudi ostala industrija lahko proizvajala vsaj po istih cenah, ki jih bo lahko kasneje tudi zni-
nost, da se administrativno biro-1 žela, kot predvideva družbeni kratske sile, ki so že bile poražene P km. (Nadaljevanje na 3. strani)
da bo raven prebival-
skega
Prebivalstva 815 milijonov,
Kazalo je že, da bo mraz popustil in da elektrarne ne bodo več v stiski za vodo. Toda konec februarja je že in zima
se še ne umika pomladi
rejo molčati. V delovnih kolektivih se sicer niso razvile neke širše razprave o tem, kdo so nagrajenci, toda neprestano in ob vsaki priliki izrekajo na la račun kaj pikre opazke. Iz Litostroja, Iskre v Kranju, iz Železarne na Jesenicah, iz Celja, Maribora, iz rudarskih revirjev in od drugod prihajajo vprašanja: Kako lo? Zakaj to? Kako je to mogoče? Kam to vodi?
Pričakovali smo, da bo kdo iz kulturnih krogov o stvari povedal jasno besedo, a tega ni bilo. Zato sem se na pobudo mnogih tovarišev delavcev odločil, da postavim to vprašanje pred našo delavsko in seveda tudi kulturno javnost. Pri tem nimam niti namena, niti nisem sposoben izrekati kakršnokoli sodbo o umetniški ustvarjalnosti nagrajencev. Vendar se mi vsiljuje sama po sebi misel, da bi morale umetniške stvaritve vedno izražati na ta ali na drugi način stremljenja naprednih ljudskih sil, ki se v neprestanih spopadih s starim, preživelim prebijajo k novemu, resničnejšemu, pravičnejšemu, bolj človečanskemu, svobodnejšemu.
Delavci, včasih morda celo podzavestno, smatramo prave kulturne stvaritve in njihove ustvarjalce za svoje. Tudi v Prešernu ne vidimo samo abstraktnega mojstra pesmi, temveč mnogo več. V njem vidimo svojega sotovariša, soborca za človečanske pravice. To spoznanje je prišlo do najvišjega izraza v osvobodilnem boju, ko je sleherni Slovenec (pri tem ne mislim Slovenec samo po rojstvu in jeziku), ki je kakorkoli sodelonal v vsenarodno osvobodilnem odporu proti srednjeveškemu mračnjaškemu, izdajalskemu, raznarodo-valnemu fašizmu, nosil Prešerna globoko v svojem srcu.
Tako gledamo delavci, ^kulturno zaostali*, na umetnost. In prav gledamo.
Čutimo, da ljudje, ki so umet-nikovali in umetnikujejo o zatišju in udobju, pod varstvom ljudstvu in delavskemu razredu sovražnih sil, pa naj bo njihova pesem še tako lepa, z matematično natančnostjo dognana, da je ta pesem, najmanj kar lahko trdimo, gluha o polnem smislu besede, če ne že peta v slavo čudnih ^zaščitnikov* in proti, o znoju in krvi, borečemu se delovnemu ljudstvu.
Ko razmišljamo o priznanjih, ki jih dajemo s Prešernovimi nagradami kulturnim in znanstvenim delavcem, se mi zdi, da bi morali nagrajence meriti s Prešernovim merilom. A Prešeren ni bil samo mojster besed. On ni svojo genialno sposobnost uporabljal za artistično spajanje besed o stihe. Njegov genij je v tem, da je dal v svojih stvaritvah polnega izraza naprednim težnjam ljudstva, da je postal nosilec teh teženj, da je pokazal pot tlačenemu brezpravnemu ljudstvu, da je postal simbol borbe za človečansko osvobojenje, za enakopravnost med ljudmi in narodi.
Med nagrajenci je tudi Anton Lajovic. Kot popoten laik o glasbi se o njegove umetniške stvaritve ne morem spuščati, vendar se mi nenehno vsiljuje misel, komu je pel, kje je iskal navdihov, komu posvečal svoja dela kol predsednik kasačijskega sodišča, kamor ga je postavil fašistični Rim. Predsedoval je vrhovni juridični instanci, ki je ščitila sodno zakonitost. Čigavo zakonitost? Morda zakonitost upravičenosti slovenskega ljudstva po svobodi? Morda upravičenost, da se to ljudstvo upre uničenju in iztrebljenju? Ne, ne! Kasacijsko sodišče je čuvalo zakonitost fašistične krvave grabežljive nenasitnosti. In ponovno se postavlja pred menoj vprašanje: Komu je pel Anton Lajovic?
To vprašanje si zastavljamo osi preprosti deluoci, ki srno se na kakršenkoli način borili za nacionalno in socialno osvoboditev, ki ljubimo to svojo, s krvjo, žulji in znojem prepojeno, a tako lepo domovino. Tako čutimo in mislimo osi, ki se trudimo, da izboljšamo naše gopodurstvo, ker se za-
(Nadaljevanje na 3. strani)
K ČLANKU
»VEČ OGNJEVITEGA BOJA ZA 9EL1VSKA NAČELA«
V	8. številki ■»Delavske enotnostih z dne 19. II. t. I. je urednik glasila o uvodniku prepričljivo razčlenil letošnjo problematiko občnih zborov sindikalnih orga-n izacij.
Po mojem mnenju in presoji smatram, da so napisane besede in razmišljanja tovariša Romana Albrehta izčrpna fotografija nas vseh. ki delamo o podjetjih, tako posameznikov, kakor sindikalnih organizacij ali drugih organov delavskega samoupravljanja.
Prav bi bilo, če bi sindikalne organizacije, pa tudi delavski sveti proučili navedeni uvodnik. Mislim, da bi lahko marsikaj za kolektiv koristnega povzeli iz članka — in povzeli kakšen zaključek, ki bi prispeval k »več ognjevitega boja za delavska na-čelai,
V	nečem pa se ne strinjam z izvajanjem tovariša urednika in mi ne da miru, da ne bi povedal.
V	svojem članku tovariš urednik med drugim piše: »2e kar v navado je prišlo, da skušajo ,gospodarski strokovnjaki' vedno, kadar zaide to ali ono podjetje (iz kakršnih koli vzrokov) v gospodarsko zagato, dokazati, da so tega krive družbene obveznosti (ki jih morajo sedaj v enaki meri plačevati vse gospodarske organizacije). (Podčrtal ZI) Čemu to?< In tako dalje.
Ne bom še spuščal v teoretsko razglabljanje, pač pa bom povedal iz prakse našega podjetja, da ima godrnjanje na račun enakih obveznosti gospodarskih organizacij nasproti družbi svoj prav.
Naše podjetje proizvaja jedilno olje s starimi, od 1908 do 1928. leta nabavljenimi stroji. Zaradi posebnosti tehnološkega procesa proizvodnje žganega olja — predvsem bučnega, ki se smatra kot specialiteta, se praktično te vrste olja ne da proizvajati drugače, t. j. z manjšimi stroški proizvodnje in večjim izplenom. V naših pogačah ostane še okrog 9 °/c maščob, ki bi jih lahko iztisnili le z ekstrakcijo: te pa naše podjetje nima. Zaradi tega porabimo za eno tono sončničnega olja 4762 kg sončnic v vrednosti 131.098 din. Moderna industrija olja (Zagreb, Vrbas, Brčko, Zre-njanin itd.) z veliko kapaciteto in ekstrakcijami, ki izlužijo vse olje iz semen, pa porabijo za eno tono olja samo 3800 kg sončnic v vrednosti 106.210 din. Torej so cenejši za 26.88 din pri enem kg. Zaradi manjše porabe semen imajo manjše prevozne stroške na eno tono olja in tako dalje. Skupno so moderne oljarne cenejše za 45 din pri 1 kg olja.
Ali je n. pr. naš kolektiv kriv, da ni deležen tehnično izpopolnjenih proizvodnih sredstev, s katerimi bi lahko ceneje proizvajali? Ne, ni! Nasledil je tako stanje. V teh letih je samo trošil že itak izrabljena proizvodna sredstva in dajal skupnosti kar je zahtevala. In danes? Instrumenti kalkulacije cen in obveznosti do družbe so enaki za vsa podjetja. Na gornjem primeru pa smo videli, da nastajajo zaradi neenakosti proizvodnih sredstev razlike pri nas, kot že povedano, 45 din pri kilogramu olja. Cena olju je diktirana za vsa olja enako 215 din oziroma 230 din v malo-
progresivnih obveznosti do družbe? Sedaj po novih gospodarskih predpisih ima mali obrat relativno iste obveznosti do družbe, kakor obrat gigant. Teoretično in praktično je to nevzdržljivo. Le v toliko je opravičljivo, v kolikor se s takimi merami sili k izboljšanju proizvodnje in modernizacije proizvodnih sredstev. K temu pa silijo kolektivi že itak sami, A sredstva za to še niso vsem na razpolago.
Ali naj sedaj zaradi takega stanja podjetja, ker je pač staro in se ne more meriti z modernimi — podjetje, ki je v preteklosti upravičilo svoj obstoj — likvidiramo? Mislim., da ne hi storili najboljše niti iz gospodarske, še manj iz socialno politične strani.
To sem želel povedati, ker me je že navedeni odstavek prizadel.
Ivan Zajšek, Slovenska Bistrica
Prav lepo je, da se je tovariš Zajšek oglasil in povedal, kaj mu ni bilo všeč v mojem članku. Le na tan način — to je z izmenjavo mnenj — lahko razčistimo nejasne stvari. Predvsem me je tovariš Zajšek vzpodbudil, da nekatere misli, ki sem jih povedal v svojem članku »Več ognjevitega boja za delavska načela«, malo podrobneje razložim.
Gre predvsem za dve stvari, Prvo, za očitek na račun »gospodarskih strokovnjakarjev« in drugo, za tako ali drugačno pojmovanje enakih obveznosti posameznih gospodarskih organizacij do skupnosti. Naj prvo in drugo malo podrobneje pojasnim, ker se mi zdi, da tovarišu Zajšku in morda še komu moje misli v članku niso bile dovolj jasno razložene.
Najprej o »gospodarskih siro-kovnjakarjih«. Nesporno dejstvo je, da je precejšen del gospodarsko poslovnih uslužbencev zelo nagnjen k temu, da skuša vsako gospodarsko zagato, v katero zaide »njihovo« podjetje iz kakršnih koli vzrokov opravičiti z družbenimi obveznostmi. To je, naprtiti gospodarske težave podjetja na grbo družbenih obveznosti. O tem je bilo precej na široko govora tudi na zadnjem posvetovanju sindikalnih odbornikov (preteklo nedeljo v Ljubljani). Znano dejstvo je, da so preneka-teri knjigovodski in komercialni uslužbenci našli v prejšnjih gospodarskih predpisih »luknje in razpoke« in jih izrabili za to, da so obšli marsikatere družbene obveznosti kolektiva nasproti skupnosti. Za to so seveda marsikje pridobili, pod geslom »korist zh podjetje«, tudi organe delavskega upravljanja. Ko so se začeli pojavljati novi gospodarski predpisi. ki so v marsičem nekdanje razpoke v sistemu zamašili in onemogočili izigravanje družbenih obveznosti, se je med takimi ljudmi pojavil neke vrste odpor proti novim uredbam. Začeli so govoriti o tem, da se bodo »morale cene zvišati«, če bomo uvedli nove predpise, da bo »kolektiv prizadet«, da bo »delavec na škodi« itd. V bistvu pa prinašajo nove uredbe le podrobneje izdelana načela za socialistične odnose v našem gospodarstvu in temeljiteje ščitijo ta načela.
razvijanje socialističnih odnosov škodljivo.
Toda, smatrati pa, da so zaradi nekaterih, sicer precej pogostih pojavov, vsi gospodarski uslužbenci taki in misliti, da osi tako delajo, kot nekateri, bi bilo pa napak in krivično. Imamo, nasprotno, zelo vzorne gospodarske uslužbence. Zato tudi jaz nisem govoril o gospodarskih strokovnjakih, ampak o »gospodarskih strokoonjakarjih«. To pa je razlika. Za moje pojmovanje so namreč tisti gospodarski uslužbenci, ki ne razumejo družbenih obrisov našega gospodarskega sistema, slabi strokovnjaki in slabi gospodarstveniki. Oni so izključno mehanični računarji, uradniki o slabem smislu besede in nič več. Prav tako pa mislim, da je zelo zmotno istovetiti tehnično strokovno veščino gospodarsko poslovnih uslužbencev (strokovne kvalifikacije za vodenje knjigovodskih, blagajniških, komercialnih poslov) z družbeno zrelostjo za upravljanje gospodarstva. To sta dve stvari, ki se jih ne da istovetiti. Kakor mora vsak delavec poleg svojega strokovnega dela dozorevati za gospodarsko upravljanje, tako mora uslužbenec. Tu gre za družbene vrline, za družben posluh. Pri tem pa je treba vedeti še to, da je uslužbenec v svojih številkah precej izpostavljen težnjam birokratizma. In vato delajo napak v kolektivih, kjer delavci skupaj z uslužbenci ne oblikujejo gospodarske politike, ampak kar prepuščajo uslužbencem, češ, naj oni, ki se na to razumejo. Ko pa pride do čudnih stališč v upravljanju, se pa jeze. Odveč je to! Zdravi delavci morajo presojati, kaj je pametno in kaj ne in pri tem vedeti, da je v vsaki njihovi odločitvi drobec socialistične gospodarske prakse. In za to prakso se morajo delavci ognjevito potegovati in jo uveljavljati.
Toliko o mojem očitku na račun »gospodarskih strokovnjakar-jev«, ki po mojem globokem prepričanju ni krivičen! Velja pa seveda le tistim, ki so taki in ki se bodo morali prej ali slej popraviti.
Kako je pa sedaj še z enakimi družbenimi obveznostmi posameznih gospodarskih organizacij do skupnosti?
Vse gospodarske organizacije so v načelu gospodarsko izenačene pred družbeno skupnostjo. To se pravi za vse veljajo enaka načela gospodarjenja in enake obveznosti. (Seveda je ta enakost ekonomska!)	t ■
Zdi se mi, da je to tisto, k čemur smo o izpopolnjevanju našega gospodarskega sistema težili, zdi se mi, da je to edina realna osnova za nastajanje resničnih socialističnih odnosov, ki so zasnovani na načelu: vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po svojem delu.
Naj nekoliko pojasnim to trditev! Kako so uveljavljene enake obveznosti (proti čemur piše svojo grajo tovariš Zajšek) gospodarske enote nasproti skupnosti?
Obresti od osnovnih sredstev, davek na promet, obračunski zaslužki (uredba o tem je še v razpravi) in dobiček, to so glavni vzvodi za uravnavanje družbenih obveznosti. Pa si jih malo bliže oglejmo.
Obresti od osnovnih sredstev so za letošnje leto v planu pred-
videne na 6 % od vrednosti osnovnih sredstev. Enako merilo! Toda, kolikršna je vrednost osnovnih sredstev, od tega se plača 6 °Ic. Kdor ima večje tovarne, s sodobnejšimi, dražjimi stroji, ta ima večjo vrednost in bo plačal pri enakih obrestih večji prispevek. Povsem pravilno in socialistično! Ta sredstva se bodo zbirala v fond za investicije. Torej bodo razvitejša podjetja prispevala več kot manj razvita (načelo socialistične pomočil).
Dalje! Kot glavni vzvod za pridobivanje družbenih sredstev je davek na promet proizvodov. Podjetja z visoko storilnostjo bodo vplačevala sorazmerno večjo množino prispevka, ker bo množina njihovih proizvodov večja.
Po predlogu o obračunskih zaslužkih je bilo predvideno, da se prizna enak povpreček delavcem gospodarskih podjetij enake gospodarske panoge.
Še dobiček! Dobiček je obdavčen in to progresivno — toda velja ta lestvica za vsa podjetja enako. Podjetja, ki bodo bolje gospodarila, bodo pač vsekakor dosegla večji dobiček.
In po osem tem — ne vidim vzroka za take trditve, kot jih je napisal tovariš Zajšek: »Sedaj po nooih gospodarskih predpisih ima mali obrat relativno iste obveznosti do družbe, kakor obrat gigant. Teoretično in praktično je to nevzdržljivo.« Ali pa »godrnjanje na račun enakih obveznosti gospodarskih organizacij nasproti družbi ima svoj prav«, itd.
Ne morem se znebiti vtisa, dr. so stvari ravno nasprotno res. To je, da smo prišli sedaj do gospodarskih vzvodov, ki bodo pospeševali napredek, da smo se o dobri meri osvobodili administrativnih, nepravičnih (v ekonomsko-socialnem smislu) stopenj akumulacije in dobili prave ekonomske vzvode, preko katerih se bodo uravnavali ekonomski odnosi o naši družbi.
Sedaj pa še nekaj konkretno o »njihovi« oljarni. Cene olju so diktirane. V Republiškem odboru živilske stroke so mi dejali, da diktirana cena ni izpod nroizood-nih stroškov tovarne. Torej, tudi tu ne nastaja nobeno vprašanje. (Strinjam pa se, da je suho gospodarsko nesmiselno prodajati
LE DOBRO PREBERITE PA ŠE VI POVEJTE, KAJ MENITE!
Skrbno sem prebral članek: Tokrat — pogovor z zaupniki, ki ste ga objavili v našem listu. Iz vsega, kar je napisal tovariš Šerc, sem nekako zaključil tole: Če bi imeli po vsej Sloveniji dosti takih zaupnikov »Delavske enotnosti«, kakršen je on, bi bilo veliko več naročnikov, uprava pa bi imela dosti manj stroškov z opomini nerednih plačnikov. To bi v podružnici mnogo laže opravil izvoljeni zaupnik. Menim namreč, da je med nerednimi plačniki tudi nekaj takih, ki se ne spomnijo vedno, da je treba plačati naročnino. Če bi jih nekdo sproti opozarjal, bi jo sproti tudi plačevali. To sem že sam večkrat opazil, ko sem lani nekajkrat zbiral naročnino in jo odpošiljal za več naročnikov hkrati.
Kolikor sem doslej zasledoval občne zbore v naši okolici, so za zaupnike povsod izvolili najboljše člane kolektiva, večinoma odbornike. Na lesnem obratu v Konjicah so izvolili delavca Miho Topliška, kmetijski delavci zadruge v Zrečah Vladimirja Mohoriča, na državnem posestvu v Konjicah tovariša Lešnika itd. Prepričan sem, da bodo ti svojo dolžnost tudi vestno izpolnili. Ob lem pa imam še en predlog in tega bi rad tu povčdal.
Če bi že o vsaki drugi podružnici izvolili zaupnika, bi bila to že kar velika vojska sodelavcev našega glasila. Toda, kako bi držali z njimi zvezo? Prav bi bilo in primerno, če bi tudi pri sindikalnih svetih (krajevnih in okrajnih) izvolili ali pa morda tudi določili enega člana, ki hi skrbel za razširjanje našega Ušla na vsem področju sindikalnega sveta. Zdi se mi namreč, da ta sindikalna vodstva le redkokdaj razpravljajo na svojih sejah o razširjanju »Delavske enotnosti«, razen pod točko — razno. Vzemimo na primer samo pošiljanje naročilnic zaupnikom. Koliko to stane! Te bi lahko z dosti manjšimi stroški poslali okrajnemu ali krajevnemu zaupniku in bi jih ta razdelil naprej.
Precej dolgo je že tega, ko mi je dal neki tovariš kup naročilnic, ki sem jih razdelil podružnicam. Precej naročnikov sem tudi sam pridobil. Pretekli teden sem zahteval od uprave še 6 blokov (sem jih že dobil), ki jih nameravam razdeliti zaupnikom v podružnicah. Sicer mi tega ni nihče naročil ali pa me zato izvolil, vendar menim, da je ena izmed dolžnosti sindikalnega odbornika tudi, da skrbi za razširjanje našega sindikalnega, to je, delavskega časopisa.
To sem hotel napisati, ker se mi je zdelo, da je prav, če se o tem malo več pomenimo.
Vinko Langerholc, Slovenske Konjice
specialno olje po isti ceni. Seveda pa je to odvisno od količine olja na trgu. Če manjka navadnega olja za kritje normalnih potreb, potem ni prav, da bi morali ne~ kateri plačevati specialno olje dražje, ker drugega ni. Ko pa bi bilo i aoadnega olja dovolj, potem bi bilo umestno uravnali ceno.)
To se pravi, družbeni gospodarski vzvodi so pravilni in pravični. Drugo vprašanje pa je stanje tovarne, ki je zastarela, ki ji manjka sodobnih strojev. To je poglavje naših skupnih zmožnosti . za vlaganje investicij. Seveda ni kolektiv »kriv«, da je tovarna zastarela, pa tudi vsi skupaj nismo krivi. To je naša gospodarska dediščina. Toda od enake družbene vrednosti, ki jo ima kolektio izročeno v upravljanje, mora plačevati enak prispevek družbi. V osnovi je to isto načelo kot: za enako delo enako plačilo. S tein se doseže, da se tudi z majhnimi družbenimi sredstvi skrbno upravlja. To pa je pravilno.
Ob vsem tem sem seveda daleč od tega, da bi zanikal, da razvita podjetja ne bodo imela možnosti (zaradi tehnične ravni) doseči večjega dobička kot manjša. Toda to je eden izmed ozoo-dov, ki nas vse sili k tehničnemu izpopolnjevanju gospodarskih sil (tako strojev kot naših delovnih veščim) vseh podjetij. Seveda pa je tudi delitev dobička družbeno omejena. Toda to je že drugo poglavje vprašanj.
Prepričan sem, da pri nas ni govora o neki absolutni enakosti, ki bi se je bilo treba bati, ker bi bila gospodarsko škodljiva. In zdi se mi, da je strah tovariša Zajška pred novimi gospodarskimi vzvodi povsem neutemeljen. To pa se n( pravi, da tovarna olja. v kateri dela, nima velikih težav. Prav tako se to ne pravi, da naj o teh težavah razmišlja samo tamošnji kolektiv. Verjetno jim bo treba z investicijami priskočiti na pomoč. Seveda, to bo mogoče le, če bomo res gospodarili po novih gospodarskih vzvodih.
Roman Albreht
SINDIKAT ALI POSOJILNICA?
Blagajnik sindikalne podružnice delavcev Tovarne tehtnic v Celju je na letošnjem občnem zboru poročal, da je posodil članom 15.000 dinarjev. Dolžniki denarja še niso vrnili. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico dosedanjemu odboru, kot da je bilo materialno poslovanje sindikata povsem v redu. Nekateri člani sindikata so v razgovoru med seboj menili, da ni prav, ker je blagajnik posojal denar organizacije. Vendar tega nobeden ni jaono grajal, češ, zakaj bi se blagajniku zameril. Ti pojavi so dokaj pogosti, zato danes nekaj besed o denarnem poslovanju v sindikatih.
Pravilnik o finančnem poslovanju v sindikalnih organizacijah dovolj jasno predpisuje, kako mora sindikalna organizacija ravnati z denarjem. Predpisano je, kolikšen znesek sme imeti o ročni blagajni, ves preostali denar pa mora vložili na hranilno knjižico. Izvršni odbor sindikalne podružnice, oziroma blagajnik, sme trošiti sredstva le po proračunu, ki
da (fnrnimp nrdftnivari in ncnl-n
leto na občnem zboru. Sindikalna podružnica torej svojemu članstvu ne sme posojati denarja. Če so v podjetju včasih člani v stiski za denar, potem kaže ustanoviti blagajno vzajemne pomoči, ki jo vzdržujejo člani sami in si tamkaj izposodijo deiiar.
Tamošnji sindikalni odborniki od blagajnika do vseh članoo izvršnega in nadzornega odbora torej niso prav ravnali. Nadzorni odbor bi moral pred občnim zborom pregledati poslovanje podružnice in o kršenju finančnih predpisov poročati članstvu. Prav tako pa niso prav ravnali člani, ki so posojanje denarja le na tihem grajali, niso pa tega javno izrekli. Odboru bi morali odkrilo povedati, da sindikat ni posojilnica in da bi posojilnico morda kazalo ustanovili. Če se člani boje zamere pri tej stvari, najbrž tudi ne bi grajali še bolj škodljivih pojavov v sindikalni organizaciji in v podjetju sploh. Menim. d% o zameri ne moremo govoriti, kadar grajamo ta ali oni pojao in moramo vsako tako grajo upoštevati kot tovariško opozorilo in
prodaji, čeprav je naše olje specialno in je bilo vedno dražje od namiznega za 25 tfo.
Radi bi zvedeli, kako rešiti problem, ne da bi grajali enaka merila, L j. da smo v obveznostih do družbe enaki z modernimi oljarnami in da obdržimo isto ceno, to j. diktirano. Ne bom govoril o križevi poti, ki jo je že storilo podjetje, da bi se izkopalo iz teh težav. Do danes še niso rešene. Mi vemo, da je rešitev samo v izgradnji novih naprav, t. j. ekstrakcije itd. Le to pa stane okrog 100 milijonov dinarjev. Tri mesece se že trudimo, da bi si zagotovili sredstva za izpopolnitev proizvodnih naprav — no in čeprav bi dobili kreditna sredstva in bi začeli z gradnjo ekstrakcije, bi le ta bila sposobna za obratovanje šele čez eno leto. In kaj tačas?
Zato mislim, da ni prav. da se na splošno ugotovi, češ. »strokov-njakarji« so proti družbenim obveznostim. Morda, nekateri so. Vendar mislim, da so redki. Zato naj veljajo izrečene misli tovariša Albrehta le njim.
Dobro bi bilo prisluhniti še vsem ostalim vzrokom, ki razburjajo kri in duhove prav zaradi nekaterih šablonskih predpisov in stalno meniajočih se uredb itd., kar je vzrok, da se delo ne more razvijati sol ino.
In še eno! Ali je prav, da ni
Kje so družbeni koreni mišljenj in teženj, ki se porajajo? Glavni vzrok zanje je ozko, birokratsko in lastninsko pojmovanje samostojnosti gospodarskih podjetij. Nekateri gospodarsko poslovni uslužbenci vrednotijo namreč naše gospodarske predpise izključno s stališča neposredne, takojšne materialne koristi uredbe za njihovo podjetje. S takega stališča potem uredbo tudi predstavijo delavcem. Pri tem pa seveda pozabljajo, da je naše gospodarstvo nedeljiva celota in da je mogoč gospodarski napredek le, če imamo pred očmi to celoto in tak sistem, ki sili vsako podjetje, da napreduje. Poleg tega pa pozabljajo, da pri nas sicer obstajajo v suho ekonomskem smislu denarno blagovni odnosi, da pa jih ne smemo pustiti, da se razvijejo v polnem smislu z vsemi svojimi družbeno nezdravimi posledicami, kot je brezobzirno dobičkarstvo, gospodarski in socialni egoizem, brezdušna konkurenca itd., do česar bi pa nujno prišlo, če bi gledali izključno le na iz-dvojene koristi enega podjetja. Pozabljajo tudi. da moramo mi socialistično prakso postopoma uvajati v gospodarjenje, ne pa samo govoriti o njej, delati pa drugače.
Te stvari obstajajo in si ne smemo zapirati pred njimi oči, ker bi bilo to za napredek našega gospodarstva in za praktično
Današnji številki smo priložili položnice. — Ali imaš poravnano naročnino? Stori to takoj in opozori še druge 1
r
OB ROBU DOGODKOV
KAJ SE DOGAJA V DEŽELAH VZHODNE EVROPE
IzMšnju sd nadeli novo nblelio
Kmalu bo mipilo leto dni, odkar so v Kremlju z velikimi častmi pokapali enega izmed največjih diktatorjev v zgodovini človeštva — Josifa Visarionoviča Stalina. In kmalu bo tudi minilo leto, odkar so vrhovni bi-rokratje postalinskega obdobja vrgli prvo grudo (to pot brez časti) na Stalinovo delovanje in učenje.
Vedno je bilo tako: diktator je umrl in njegova smrt je odkrila kopico resnih slabosti v diktaturi, številne vrzeli, ki so jih do diktatorjevega pogreba mašili z nasiljem. Zato se je velikokrat dogodilo, da je diktatorju kmalu sledil v grob tudi njegov nasilni režim.
Tudi v Sovjetski zvezi in v deželah Vzhodne Evrope so se ob Stalinovi smrti resneje kot kdajkoli prej pokazale slabosti, tiste slabosti, na katere je Zveza komumstov Jugoslavije že nekaj let opozarjala mednarodno delavsko gibanje. Pred birokratskim režimom, ki je uničil revolucijo sovjetskega proletariata in nadel spone revolucionarnim gibanjem v deželah Vzhodne Evrope, se je dvignila zavesa.
Ni pa nujno, da z diktatorjem takoj umre tudi diktatura. Lahko je le podobna bolniku, ki je že zapisan smrti, pa nikakor ne
more verjeti, da bo umrl. Nadene si novo obleko, nališpa se in ljudje, ki ga ne poznajo, menijo, da bc še dolgo živel. Znanci pa vedo, da so mu dnevi šteti.
Morda je takšnemu bolniku podobna tudi postalinska birokratska vladavina v Sovjetski zvezi in v deželah Vzhodne Evrope. Bolniku, ki še vedno upa, da mu bodo pomagala zdravila, s katerimi ga zdravijo njegovi zdravniki.
Po »zdravilih«, ki jih »bolnik« uživa že dobro leto, lahko sodimo, da se poglavitna bolezen, ki razkraja sovjetski režim in njegove vazale. Imenuje — gospodarska kriza. Birokratsko, nasilno upravljanje je prizadejalo sovjetskemu in vzhodnoevropskemu gospodarstvu zelo resne težave in ukrepi, s katerimi že skoraj leto dni presenečajo svet sovjetski in vzhodnoevropski državniki, bi želeli te težave odpraviti, ali pa jih vsaj omiliti.
Velike spremembe v deželah Vzhodne Evrope, o katerih danes v svetu precej govore, pa so le odraz splošne krize, v katero je že pod Stalinovem vodstvom zabredel državnokapitalistični režim v teh državah.
Prva leta po drugi svetovni vojni so v vseh deželah Vzhodne Evrope začeli graditi težko indu-
strijo. Mnogi napredni Bolgari in Cehi, Poljaki, Romuni in Madžari so mislili, da se je končno le začel uresničevati njihov davni sen o lastnem, močnem gospodarstvu, zakaj vedeli so, da bodo njihove domovine toliko bolj napredne in neodvisne, kolikor večja bo njihova gospodarska moč. Toda kmalu so spoznali, da so se ušteli. V njihove načrte se je vmešal Kremelj.
Najprej so jim sovjetski državniki preprečili trgovino z Zahodom in jih gospodarsko povsem navezali nase. Potem so ustanovili »Svet za medsebojno gospodarsko pomoč«, ki je spremenil vse gospodarske načrte dežel Vzhodne Evrope v korist SZ. In leta 1950 je oboroževalna mrzlica odpravila še tisto, kar je ostalo od prvotnih gospodarskih načrtov. Vzhodnoevropske dežele so se spremenile v surovinske baze Sovjetske zveze in odnosi med njihovim ter sovjetskim gospodarstvom so se spreminjali v odnose med služinčadjo in gospodarjem.
Posledice takšnega gospodarjenja so se hitro pokazale. Primanjkovalo je blaga za široko potrošnjo, življenjska raven je padala, grozila je inflacija; delavcem so vsako leto predpisovali večje norme, kmetom večje
odkupe, nasilje se je razcvetelo in po deželah so kot gobe p° dežju rasla koncentracijska taborišča.
Kljub izkoriščanju vzhodnoevropskih dežel je sovjetsko go' spodarstvo še vedno bolehalo. Vzrokov tej bolezni je več. Vsako gospodarstvo ima svoje zakonitosti, a teh zakonitosti nihče v Sovjetski zvezi ni spoštoval. Sovjetski gospodarstveniki se niso ozirali na potrebe trga, zakon ponudbe ir povpraševanja so odklonili kot kapitalistično gospodarsko postavo, sodelovanje delavcev v upravljanju industrije pa kot anarhična, sovjetski družbi škodljiva pojmovanja-Gradili so le težko industrijo-velike objekte (predvsem vojne), ljudstvo pa ni moglo kupiti najosnovnejših, življenju potrebnih predmetov. In kar je bilo teh predmetov, so jih razdelili biro-kratje med seboj. Delavci so se spreminjali v avtomate, birokratom podrejene stroje, z zelo, zel° nizko storilnostjo. In drugače niso mogli uveljaviti svojih negospodarskih »gospodarskih načrtov« kot s prisilnim delom.
Takšno gospodarstvo je podedoval Stalinov naslednik Malen-kov. Mož, ki je bil dolga 1®*® Stalinov osebni sekretar, je P°' ložaj v Sovjetski zvezi zelo dobr° poznal. Vedel je, da to ogronin® birokratsko stavbo varuje pr®” razkrojem le Stalinov ugled 'n njegovo nasilje. Nadaljevati Stalinovo pot nasilja brez njegovega ugleda, bi pomenilo, kopati !?r0® sebi in sovjetskemu režimu. M3' lenkov se je odločil za drugo P°"
Sirom po naši domovini
OKROG VZGOJNEGA NARAŠČAJA V GRADRENIŠTVU
Gradbena šota brez šolskega poslopja
. Znan slovenski pregovor pra-da je kovačeva kobila vedno “osa. Nanj sem se spomnil, ko sem oni dan ogledoval gradbeniško vajensko šolo za ljubljanskim pokopališčem. Pa potrpite,
Ptej bi rad povedal še nekaj drugega!
. Neki sindikalni odbornik mi Je pripovedoval, da je povprečja starost kvalificiranih gradbe-uih delavcev v Ljubljani 42 let.
Zaskrbljujoča številka, kajneda! ljubil.
se za vzgojo naraščaja ne Leta 1949. so na hitrico bomo bolj zavzeli, se bo lahko dobrih treh tednih — postavili
Pevprečna starost kvalificiranih delavcev v gradbeništvu je 42 let. — Ce bo šlo tako naprej, že čez dobrih deset let ne bo v gradbeništvu nobenega kvalificiranega delavca. — Stavbe, v katerih je sedaj gradbeniška vajeniška šola, bodo vzdržale še največ dve leti. — Hitro se bo treba odločiti
tečaj, da se nauče novih metod šole. To bi šlo lahko na mate-dela v gradbeništvu. Take tečaje rialne stroške, kar pa bi moral bo treba tudi pri nas vpeljati, saj odobriti Sekretariat za gospo-moramo s časom naprej.	darstvo LRS in odlok objaviti v
No, sedaj se pomenimo še o Uradnem listu. Takšen je njihov tistem, kar sem na začetku ob- predlog. Ce pa bi šel prispevek ’ ‘	iz plačnega fonda, bi vsa zadeva
v padla v vodo.
Naj bo kakor koli že, šolo bo treba postaviti in menda si
MLADINA ZASAVSKIH REVIRJEV JE ZBOROVALA
Le malo mladine v višjih šolah
Rudarska mladina se je zbrala na redno letno konferenco. Tokrat je bila okrajna konferenca v Zagorju in so imeli zagorski mladinci redko prilož.nost, da jo pripravijo. Iz poročil in raizprave je opaziti, da je imela mladina lepe uspehe, je pa nekaj stvari, ki jih mladinci niso krivi. Še danes vladajo v internatu trboveljske rudarske šole nezdrave razmere, ki resno škodujejo ugledu ustanove in vsemu rudniku. Mladino odpuščajo brez utemeljenih razlogov. Značilen pojav, ki utegne imeti še nevarne posledice za razvoj tega velikega industrijskega okraja, je dejstvo, da obiskuje
jo bodo vsaj gradbinci lahko, višje šole komaj 3 % mladine. Tu-Bolje, da mislijo nanjo danes, di to kaže, zakaj je na naših uni-kot pa takrat, ko bodo morali ; verzah premalo delavske mla-
barake podreti.
dine.
M. V.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
NA DOBRI POTI
Združenje šoferjev in avtome- saj se zavedajo, da bodo le na ta hanikov Slovenije, ki je imelo v 1 način najbolje obvarovali Ijud-nedeljo 14. februarja občni zbor,' sko premoženje, ki je zaupano šteje že 3.050 članov. Centralni i šoferju.
Stavbe, v katerih je sedaj gradbeniška vajenska šola, so že odslužile. Tramovi so segnili, lesa se je prejela goba.
zgodilo tako kot v Švici, kjer sedanjo gradebniško vajensko Plačujejo vsako leto težke de- šolo. Od tega je pet let in ba-vize za italijanske kvalificirane rake je že močno načel zob časa. gradbince. Seveda bi bilo treba Talni tramovi gnijejo, stene se predvsem mladim ljudem, ki za- pobešajo, pod se ponekod ze Puščajo šolo, pokazati vse dobre vdira, lesa se pa prijemlje goba. strani tega poklica in jim pove- Še dve leti, pravijo, bodo vzar-dati, da delo v gradbeništvu ni Žale z velikimi stroški. 1 otem samo mešanje malte, marveč vse bodo gradbinci ostali brez šole. bolj tudi delo s stroji.	t Misliti bo treba na zidano solo,
Do danes je napravljen velik | i« to kar precej, kajti čas jih
napredek v vzgoji gradbeniške- PreSanJa-	.	,	,
ga naraščaja. Medtem ko so se! Skupen bruto proizvod giad-še v stari Jugoslaviji učili va-! ^nistva v Slovenij, znaša okrog n. Li„i; se 18 milijard dinarjev. Ce bi vsa-
odsto
fe t HiSS-js&srSSl *£!	,e,m
lah z vajenci različnih strok, je danes v Ljubljani centralna gradbeniška šola, kamor pridejo vajenci v gradbeništvu vsako leto uka za tri mesece. Šola je z internatom, zaradi česar lahko Vzgojitelji mnogo bolj vplivajo učence.
Slišati je ugovore, češ, zakaj ne bi bila takšna šola še kje drugje v Sloveniji. Razlogov za te, da je le ena šola, je več. Bredvsem je tu strokovni kader, ki se lahko posveti samo vzgoji
plačana, rotem rn zaoosiovai ie kakšen promile za vzdrževanje
j odbor združen ja ima sedež Ljubljani, v ostalih krajih Slovenije pa ima še 14 podružnic.
Ena izmed osnovnih nalog združenja je, da skrbi za strokovni dvig in pravni pouk članstva. Združenje je že 1952. leta priredilo deset strokovnih tečajev. Lani pa je bilo tečajev manj, ker ni bil dokončno izdelan učni načrt. Tega so kasneje sporazumno s Sekretariatom za gospodarstvo LRS napravili sami ter bodo pričeli s tečaji že prve dni marca v vseh podružnicah. Zato so lani predvajali predvsem poljudno znanstvene filme, zlasti o motorizaciji in cestnoprometnih predpisih. V lastni režiji so predvajali poučne filme o nevarnosti cestnega prometa tudi učencem osnovnih in srednjih šol širom naše republike. Te filme je videlo skupaj 4285 otrok.
Skupščina je sprejela vrsto sklepov, med katerimi je najvažnejši ta, da bodo še naprej skrbeli za strokovni dvig šoferjev,
Novemu odboru, ki mu še nadalje predseduje tovariš Iglič, želimo veliko uspehov. Z. F.
DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU
»KOMUNISTIČNI MANIFEST«
Konec februarja 1848. leta je izšel Marxov in Engelsov »Manifest Komunistične partije«, ki bi ga lahko imenovali tudi ustanovno listino naprednega delavskega gibanja. Avtorja sta namreč obrazložila v njem temeljna načela revolucionarne delavske stranke in njenega boja proti izkoriščevalskemu družbenemu redu. Čeprav nas loči od prve izdaje »Manifesta« že čez sto let, so misli, ki sta jih Marx in Engels v njem zapisala, še danes povsem žive za napredno delavsko gibanje v svetu.
DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V BERLINU
Dne 25. februarja 1892. leta so bile v Berlinu velike demonstracije brezposelnih delavcev. Socialnodemokratska stranka in sindikati, ki so že takrat združevali veliko delavcev, so odločno podpirali demonstrante. Ti so zahtevah boljšo socialno zakonodajo, predvsem pa pravico do dela.
JUGOSLOVANSKA AKADEMIJA
ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Dne 4. marca 1866. leta je bila ustanovljena v Zagrebu jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Okrog te ustanove so se zbirali ljudje, ki so videli v skupni državi južnoslovanskih narodov edino poroštvo za njihov nemoteni kulturni in gospodarski razvoj. Akademija, ki so jo ustanovili, naj bi — kljub nacionalnemu zatiranju avstroogrskih oblasti — utrla pot duhovnemu in kulturnemu zbližanju med njimi. Toda te želje so se pravzaprav uresničile šele po zmagi naše ljudske revolucije.
Ne moremo molče mimo
letošnje delitve Prešernovih nagrad
(Nadaljevanje s 1. strani) ne vlade, in stalno plemenito po-vedamo, da je to pogoj, da se budo, posvečeno vsem vrstam de-otresemo tudi kulturne zaosta- ' lovanj v Pokrajini, prosijo, da iz-losti.	volite sprejeti ponovne in
Zato je nepremišljeno dodelje- goreče izraze njihove vanje Prešernovih nagrad nale-'hv a l e ž n o s t i, vdanosti in
stvo varno gotovost za svojo plodovito bodočnost.
Skladatelj Anton Lajovic je med nagrajenci Prešerna.
Z mnogimi našimi proizvod-
ZANIMANJE ZA ŠPORT V BISTRICI PRI RUŠAH
Ustanovili bodo društvo Partizan
Uspehi, ki so jih imeli lani te lepe načrte. Potrebna zemljišča bistriški tekmovalci ob športnem je namreč občinski ljudski odbor dnevu v Rušah ter veliko zani- v Rušah že odstopil iniciativnemu manje za šport med mladino in odboru. Za delovanje v društvu
zlasti med mladino.
G. G.
PRESKRBLJENI BODO
Delavski svet podjetja »So-grad« v Murski Soboti je sklenil, da bodo vsem članom kolektiva,
Naraščaja. Ce bi bilo več šol, bi delavci tega kraja, so bili pobu-, »Partizan« je veliko zanimanja si le malokatera lahko privoščila j da, da so pričeli razmišljati o stalne šolnike in strokovnjake, v j ustanovitvi TVD »Partizan«. Na eni šoli pa so ti polno zaposleni. | nedavnem občnem zboru DPD In še drug razlog je, Ce bi bilo ; »Svoboda« so govorili tudi o na-namreč več šol, ne bi mogle biti j črtni športni dejavnosti na vasi. eez vse leto odprte. Premalo je ! Ustanovili so štiričlanski odbor, namreč učencev, da bi lahko ki bo pripravil ustanovni občni šola sprejela trikrat po tri let- zbor.
nike vajencev na leto. Sedanja | Ze lani so neposredno ob za-sola pa prireja poleg tega še raz-1 družnem domu uredili igrišče za ne dopolnilne tečaje, v katerih odbojko, sedaj pa nameravajo Pripravljajo tečajnike za izpite I zgraditi še druga igrišča: za na-za kvalificirane delavce, dalje J mizni tenis, košarko, nogomet in 2a upravljavce gradbenih strojev lahkoatletske igre. Razen teh Rd- V nekaterih državah morajo , igrišč nameravajo urediti tudi vsi kvalificirani gradbeni delav- j sodobni stadion. Ze prve dni sponi vsako leto na štirinajstdnevni mladi bodo pričeli uresničevati
delavcev m delavskega razreda, s is t o v s k i, zmagoviti	rcs ne moTemo
____	delavskega _________ .	_	-
ki je »tako daleči od kulturnega 11a l i j i ^eT D luči Rima dogajanja, ta delavski razred te- \ im a slovensko prebival-nak posluh in dober spomin.
Delavski razred ni pozabil, da se je Anton Lajovic udinjal izdajalskim fašističnim oblastem, da se je proslave pri Grazioliju ob drugi obletnici aneksije 3. maja 1943 udeležil tudi Anton Lajovic.
V knjigi »Belogardizem« pravi:
Z Graziolijem, generalom Gam* baro, zveznim fašističnim tajnikom Orlandom Orlandinijem, generalom Ruggerom, ljubljanskim županom Rupnikom in predsednikom kasacijskega sodišča Antonom Lajovcem je sedel na čast-
primerih
mimo.
France Boštjančič
MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE METALURGOV
Prispeven k eliu i avstrijski delavci
Ta mesec so ravenski železarji priredili velike mednarodne smučarske tekme, ki so se jih udeležili tudi tekmovalci nekaterih avstrijskih metalurških kolektivov
Store, Celjska cinkarna in »Impol« iz Slovenske Bistrice.
Tekmovanja so bila za Mežiško dolino in za vse metalurške delovne kolektive velik dogodek ter so še bolj utrdila vezi med našimi in avstrijskimi metalurškimi delavci. Le-ti so lahko spo-
Te dni so bila v Ravnah končana mednarodna smučarska tekmovanja, ki so jih priredili ra-venski železarji pod pokrovitelj-nern mestu na odru. .S svečanosti, stvom Republiškega odbora sin-so Grazioli. škof dr. Rozman, ge- \ djkata metalurških delavcev Slo-neral Rupnik, Lajovic, dr. M oho- . veni je. V Ravne so prihiteli smu-rič, dr. Slokar, dr. Alujevič, ing. | garji iz vseh slovenskih metalur-
Pirkmajer, prof. Remec in drugi i podjetij, udeležili pa so se znali, kako žive in gospodarijo udeleženci poslali vdanostno J juc]j tekmovalci iz metalurških delovni kolektivi v Jugoslaviji. brzojavko italijanskemu kralju in \ podjetij sosedne Avstrije in to iz Mussoliniju. Brzojavka se glasi: jpHberka, Mittelberga, Kapfen-»Uucce, ob priliki obletnice pro- ■ ber^a in Linza glasitve ustave in priključitve y skupni oceni so bili naj-ki zaradi hude zime ne morejo Ljubljanske pokrajine — kateri boljši Jeseničani, drugi so bili delati na gradnjah, plačevali 70% j je bila po vaši volji zagotovljena i tekmovalci iz Linza, tretji pa do-določene tarifne postavke. Tako j možnost življenja in razvoja z ma£j Havenci. Ostali so se raz-bodo ti tovariši preskrbljeni v. ozirom na jezik, kulturo in tra- vrstili takole: Kapfenberg, PH-času, ko zaradi slabega vremena | dicijo — Vas, Ducce, duhovščina, berk, Mittelberg, Idrija, Mežica, ne morejo delati.	' župan ljubljanski in župani v __________L___________!______’	____’
Ce so dobro premislili, kako imenu prebivalstva in predstavil	............... "
bodo shajali čez leto, potem lahko tak sklep le pozdravimo.
J. L.
niki kulture, pravosodja in vseh delovnih slojev, občudujoč velike \ uresničitve, dosežene od fasistič-
Pot popuščanja. Kmalu po Stali- ki bi jo lahko tudi drugače ime- posipajo pepel na glave, obenem poslali v Sovjetsko zvezo milijon novi smrti se je zelo glasno za- novali: več predmetov za široko pa namigujejo na odgovornost ton nafte več, premoga pa toliko v*el za »novo ekonomsko politi- potrošnjo.	Kremlja za njihove »napake« ter kot doslej. Vzhodnoevropske de-
ko«. Glavne značilnosti te »nove Vzhodnoevropskim drž,avnikom veliko govore o dvigu življenjske žele so se morale odpovedati le ekonomske politike« so: več pro- so ostali zelo dobro v spominu ravni in o »Človeku z veliko za- tistim objektom, ki bi jih same izvodov lahke in prehrambene in- dogodki, ki so lanskega poletja četnico«. Če proučimo nove ru- nujno potrebovale (električnim dustrije, več kmečkih pridelkov, do tal pretresli njihove vladavi- ske gospodarske načrte, potem centralam, načrtom za ureditev z eno besedo — večja življenjska ne. Na Poljskem, Češkoslovaškem ugotovimo, da bo njihovo izvr- domačih rek, kanalu Donava— raven.	in Madžarskem so se vrstile stav- Sevanje (seveda, če jih bodo iz- črno morje, kanalu Odra—Dona-
Dne 8. avgusta 1953 je Malen- lie za stavko. Položaj je bil tako vrševali tako, kot so jih oblju- va, in tako dalje), kov pred Vrhovnim sovjetom resen, da so vlade sklenile iz- bili) res prispevalo svoj delež k Birokratje iščejo izhod iz sle-Javno priznal, da je v Sovjetski boljšati prilike na domačem trži- dvigu življenjske ravni v So- pe ulice, rešiti se hočejo z delno zvezi pomanjkanje najosnovnej- šču s koncesijami kmetom in za- vjetski zvezi. Gospodarski načrti ublažitvijo svojega režima in z ših predmetov široke potrošnje, sebnim trgovcem. Te koncesije vzhodnoevropskih dežel pa so dviganjem življenjske ravni, toda J* njegovega govora je razvidno! Pa so občutno prizadejale živ- sestavljeni tako, da bodo kori- predvsem na račun podjarmljena škoduje to pomanjkanje vpli- Uenjsko raven delavcev. Vzhod- stili le življenjski ravni v So- nih vzhodnoevropskih dežel.
Vu Sovjetske zveze v svetu in neevropski državniki so se znašli vjetski zvezi, prebivalcem dežel Satelitske dežele naj bi jim tudi gospodarski kontroli satelit- pred velikimi težavami: kmetje Vzhodne Evrope pa ne.	pri tem služile, kot so jim slu-
skih dežel, kjer položaj ni nič niso hoteli pošiljati več hrane v j)o nedavnega so na primer v zii® doslej. Razlika je le v tem, boljši	mesta, delavci pa so zagrozili, da Romuniji trdili, da bodo izdelali da jim bodo morale v bodoče
Že pred tem govorom Malen- ne bodo delali prej, dokler jjm ieta x955 20,700.000 parov čevljev, Pošiljati več predmetov široke
Strokovne izpite opravljajo
Konec januarja je odšlo iz našega podjetja več delavcev v Tovarno avtomobilov Maribor, kjer so opravljali praktične izpite za pridobitev kvalifikacij. Vsak kandidat je moral narediti po en izdelek iz stroke, za ka- j tero je želel pridobiti kvalifikacijo. Razen naših kandidatov je te dni opravljalo svoje izpite tudi nekaj* tovarišev iz drugih pod- i jetij. Po tem lahko vidimo, kako 1 veliko je med delavci zanimanje | za pridobitev strokovnosti. G. G.
mm......
Karel Fanedl, vnet ravenski smučar, je prispeval marsikatero točko za domače
kova ia tudi po njem
vlade ne bodo zagotovile živi je- 41,000.000 m2 svile in 39,400.000 Potrošnje. Te svoje načrte pa
deželah vzhodnega bloka dogaja-	«1« nujno	potrebnih predmetov.	kviMi. metrov volnenega	biaga,	vijajo	v propagandna	gesla	o
le velike spremembe. Dne 17. ju-	In končno	so delavci ter kmetje	sedaj pa gOVOre ie	o	deset	dviSu	življenjske ravni	le zato,
»Ua se je uprl vzhodnonemški skupno nastopili. Prišlo je do milijonih parov čevljev, 19 mili- ker se boje odpora proletariata Proletariat in vzhodnonemška uP°ra v Vzhodni Nemčiji, na jonih kvadratnih metrov svile in m ker se hočejo svetu pokazati vlada je postavila na glavo vso Češkoslovaškem, na Poljskem... 32 milijonih kvadratnih metrov kot »socialistične dežele«, svojo gospodarsko politiko; dne V vzhodnoevropske prestolnice volnenega blaga. To ogromno To Pa i® precej nevarna igra. • julija so zamenjali vso vodil- se je naselila panika. Vodilni dr- zmanjšanje proizvodnje za po- ^a^ar so birokratje prisiljeni po-n° madžarsko garnituro, pred- žavniki so se začeli na vsa usta trebe notranjega trga je bilo po- Puščati, govoriti o »Človeku z sednik nove vlade Nagy pa je odpovedovati Industrializaciji ter trebno zaradi velikih obveznosti Y®liko začetnico« in obljubljati izjavil, da je madžarsko gospo- obljubljali, da bodo dali večja Romunije do Sovjetske zveze. Uudem, da bodo v bodoče bolje uarstvo zašlo v težave zaradi sredstva lahki in prehrambeni »Izvestija« pišejo, da je sovjets- živeli, pomeni, da so ze precej Prevelikih načrtov industrializa- industriji, zasebnim kmetom in ka vlada kupila letos v zame j- na trhlih nogah, eije. Dne 21. julija je govoril kmetijskim zadrugam.	stvu za 300 milijonov funtov po- Državnokapitalistični režim v
Predsednik poljske vlade, dne Spremembe v Sovjetski zvezi trošnega blaga in da je dve tret- Sovjetski zvezi leži na smrtni •^usta predsednik romunske	so torej nekoliko podobne spre-	lini tega blaga kupila	v deželah	postelji. Zdravniki (Malcnkov	in
ade, dne 7. septembra češki	membam	v vzhodnoevropskih	Vzhodne Evrope.	ostali)	se trudijo okrog	njega	in
ministrski predsednik in 9. sep- deželah, vendar se bistveno raz- Obenem pa bodo v satelitskih da bi mu podaljšali življenje, so ^embra predsednik bolgarske vla- likujejo. V Sovjetski zvezi n. pr. deželah povečali proizvodnjo su- mu med drugim predpisali več ®. Vsi so odkrili »nekatere sla- govore, da bodo v bodoče lahko rovin, ki so potrebne Sovjetski hrane in več predmetov široke obri,-V a0sPodarskih načrtih in uspešneje dvigali življenjsko ra- zvezi. Na Poljskem bodo povečali potrošnje iz dežel Vzhodne Evro-ljubili, da jih bodo kar se da ven, ker so doslej že zgradili proizvodnjo premoga za 3,5 mi- pe. Izkoriščanju so torej nadeli
hitro Po
popravili. In vsi skupaj so ključno industrijo, v vzhodno- lijona ton, v Sovjetsko zvezo pa nekoliko drugačno obleko, ostalo jjar Vzg^e^u Malenkova napove- evropskih deželah pa obsojajo bodo izvozili 6 mili j. ton premoga pa je to, kar je bilo — izkori-1 »novo ekonomsko politiko«, industrializacijo, si navdušeno več kot lansko leto. Romuni bodo ščanje.
POSTAVIMO SE PO ROBU
(Nadaljevanje s t. strani)
Ko je govoril o sistemu plač, je tovariš Rudolf povedal, da je več rešitev. Nekateri predlagajo, in tudi on se zavzema za to, da postavimo sistem obračunskih plač. Le ta način ustvarja enake pogoje za vsa podjetja in se bo vsako trudilo, da bo rentabilno. Če ne bo rentabilno, ne bodo imeli denarja in plače bodo majhne. S tem v zvezi pa bi bilo treba smotrno urediti kategorizacijo gospodarskih panog po skupinah. Ob tem pa je vedeti, da tega prav gotovo ne bomo za vse pravično rešili. Za to je treba veliko izkušenj in šele te bodo pokazale, kaj je smotrno ter koristno in kaj ne. Izhodišče pri razvrščanju
račun tistih, ki so kljub pridnosti in prizadevanju ostali pri 80 odstotnih ali še manjših plačah. Tretji celo predlagajo, naj bi tisti, ki so imeli doslej visoke plače, ostali pri istih, drugim pa naj se za toliko zvišajo. Toda, kaj bi s tem dosegli? To, da bi se že jutri dvignile cene in to bolj, kot bi se povišale plače. Konec koncev ne bi prav nič pridobili, marveč le zgubili. Še posebej bi bili prizadeti tisti s stalnimi plačami (državni uslužbenci, prosvetni in zdravstveni delavci, upokojenci itd.).
Ob koncu so sc odborniki pogovorili. da bo čez mesec dni, ko bo družbeni plan že sprejet in ko se bomo lahko o novih stvareh že
v
skupine pa morajo biti kvalifika-, , , »	.	...
cijski sestav, pogoji dela in tudi ‘ ‘ ^tecnejo razgovarjali, posvetova-važnost gospodarske veje.	! nJ® sindikalnih odbornikov o go-
Drugi predlagajo, naj bi ostal »podarskih vprašanjih. Sindikalne sistem plač takšen, kakršen je bil organizacije in člani pa so va-lani. Ta pa je krivičen, saj je ve- hijeni, da pošljejo že prej pred-liko primerov, ko se v nekem loge in obrazloži* svoja stališča podjetju, ki slabše gospodari, do gospodarskih vprašanj, ki bi lahko dobro plačujejo, seveda na bila temelj razprave. J. V.
V HIDROELEKTRARNI MEDVODE SO
KLAVCI NAREDILI MNEC NAPAKA!*!
odboru dovolj podpore. Ker se te stvari niso mogle tako dolgo razvozlati, so celo najvztrajnejši izgubili pogum, tako da sta hotela podati ostavko predsednik delavskega sveta, upravnega odbora in tajnik sindikalne podružnice. Da je prišlo do še hujših razmer v kolektivu in godrnjanja so krivi tudi posamezniki, ki so skušali z dvoličnimi metodami rušiti drugim moralo — po drugi strani pa priti do odgovornejših mest v strojnici, obra-tovodstvu in mogoče tudi v upravi. Ta ambicija, pa tudi ne-odkritosrčnost, se je videla na razpravi delavskega sveta. Poprej so za vogali in tudi na veselicah veliko »čvekali«, ko pa so jim drugi povedali v oči, kar jim gre, jim je bilo zelo nerodno. O tem in še marsičem bo moralo novo sindikalno vodstvo, kj je dobro izbrano, resno razmišljati.
Prvi sadovi uspešnejšega dela se že kažejo. Na prvi seji izvršnega odbora sindikalne podružnice, so sprejeli zelo konkretne sklepe, sestanek članstva, ki je bil te dni, pa je bil tudi zelo dobro pripravljen. Delavski svet jp na svojem zadnjem zasedanju povedal direktorju, da tako kot doslej ne gre, mu zastavil roke za poravnavo računov in ureditev vseh tistih reči, ki so bile kamen spotike v kolektivu. Povedal pa mu je tudi, kako mora spremeniti svoje metode, da bodo v bodoče vsi skupaj bolje delali.
Malo je manjkalo , da niso glasovali o nezaupnici. Po resnem preudarku in samokritičnem priznanju napak direktorja pa so se domenili, da mu omogočijo opravljanje odgovorne dolžnosti v podjetju. Dela pa naj tako, da bo kar najbolje skrbel za gospodarski napredek obrata, in tudi za pravilne odnose, ki morajo temeljiti na spo-
Samovolja direktorja — neodgovornost računovodstva — neorganizirani posli tajništva — razprtije — natolcevanje — odločna beseda občnega zbora sindikalne podružnice ter nepopustljivost delavskega sveta do očitnih napak
Stvari, ki sem jih zapisal v podnaslovu, so težile kolektiv že nekaj mesecev, tako da o važnih gospodarskih problemih ni bilo niti časa razpravljati. Kolektiv elektrarne ima velike naloge. V letu 1954 bodo potrebovali za dokončno dograditev objektov še velika investicijska sredstva. Urediti je namreč treba del pregrade in poglobiti strugo. Stikalnica in komandni prostor še nista gotova, nujen pa je tudi priključek za 35 Kw daljnovod. Za te objekte bodo v letošnjem letu porabili skoraj tričetrt milijarde, prihodnje leto pa še skoraj 80 milijonov. Tudi o tem so v kolektivu veliko govorili in zahtevali pojasnil, preden so na zasedanju delavskega sveta sprejeli sklep o investicijskem posojilu, ki pa znaša skoraj milijardo dinarjev.
Delavci so govorili, da je treba napake in razprtije odpraviti, ker bo sicer gospodarska škoda še veliko večja, skupnost pa je vložila v njihov objekt ogromna sredstva. Dejal bi, če bi vsi, kolikor jih je v tem kolektivu, prisluhnili takim besedam, bi napake gotovo kmalu rešili. Upravni odbor pa je zašel med dva ognja: Na eni strani je bila sindikalna organizacija, ki je terjala rešitve, na drugi pa direktor, ki jih ni pustil bliže k razčiščenju problemov. Če ni šlo drugače, se je direktor izgovarjal tudi na kakšen naš forum, pa čeprav ni imel od njega nobenih pooblastil.
Taka »avtoriteta« je kolektiv tudi zadrževala. Pa so se le opogumili! Vedeli so, da naša vodstva takih navad, kakršne je imel direktor, ne podpirajo — nasprotno:	preganjajo in oce-
njujejo kot škodljive, tako za delavsko samoupravljan je, kot za naše gospodarsko življenje.
Kaj je bilo pravzaprav? Delavci so takole našteli direktorjeve polomije in škodo. Nekdo je dejal: »Če ne bi bilo pri nas avtomobila, bi bilo vse v redu.
Kup nepotrebnih voženj je bilo z njim.« Avto imajo komaj nekaj mesecev — pa kmalu ne bo ostalo veliko od njega. Upravni odbor je poklical finančno inšpekcijo — in kaj je ugotovila?
2426 kilometrov neupravičenih voženj! V podjetju niso vodili evidence voženj, relacije in svr-he potovanj. Celotno dokumentacijo so vodili površno in nepopolno. Obračunavanje je bilo nepravilno in ni bilo v skladu s predpisi. Tudi zasebnih telefonskih razgovorov na račun podjetja je bilo za nad 16.000 dinarjev. Za uporabo tovornega avtomobila ni nihče zaračunaval voženj. Pri tem je bila oškodovana amortizacija, dejanski, pa tudi osebni in materialni stroški.
Brez vednosti upravnega odbora so v podjetju samovoljno razpolagali z znatnimi sredstvi.
Vse to je seveda povzročilo v kolektivu hudo kri. Razen tega pa so nastali tudi slabi odnosi med ljudmi v elektrarni. Nekateri se niso pogledali tudi po več tednov, čeprav so imeli zelo nujno delo, ki bi ga morali opravljati skupaj. Ugotovili so, da je glavni vzrok tega direktor, ker dela, kar hoče, če pa se mu kdo postavi po robu, se vrste grožnje (ki jih res ni primanjkovalo, saj se je slišalo celo o odpustih). Pri vsem je pa še več vzrokov za take razmere, ki so jih ugotovili na občnem zboru in zasedanju delavskega sveta.
Morda je vsemu kriva fami-liarnost ali pa oportunizem računovodstva, ki je dovoljevalo tako manipulacijo sredstev po nekem osebnem nalogu in ozkem gledanju na poslovanje ter ni upoštevalo splošnih predpisov.
Nič manj odgovorno pa ni tajništvo, ki razpolaga z voznim parkom in mora voditi tudi predpisano administracijo. Jasno, ker ni bilo ne prvega, ne drugega, ne nadzora, ne računo-polagača, so bila mogoča samovolja in okoriščan ja. Res je tudi to eden izmed vzrokov, osnovnega pa moramo iskati v nedejavnosti organizacije Zveze komunistov, kj o napakah ni razmišljala, jih ni razčlenila in s pomočjo sindikalne organizacije vzpodbudila članstvo, da bi razpravljalo o njih že takoj v začetku. Tako so pa čakali, da je bila vreča polna in se je sama raztresla! Pa tudi sindikalno
in naših splošnih in političnih na-
, razumevanju | gospodarskih j čelih.
j Ker so mi naročili na zase-! dan ju delavskega sveta, da naj vodstvo ni skupno delalo na tem ; napjšem članek, ka j je v Med-— razen dveh, treh požrtvoval- j v0(Jah res in ka j ni, ter da bo nih članov, ki pa niso imeli v javnost obveščena (njim pa v
razmišljanje pri razvijanju politične aktivnosti in utrjevanju delavskega upravljanja) sem to tudi storil, z željo, da v bodoče take reči sproti rešujejo doma, ne pa da morajo pozneje poseči vmes — večkrat z ne najboljšim uspehom — še republiški in občinski organi ter organi zbora proizvajalcev.	Jakob Kvas
IZ ZAGORJA
Sindikat rudarjev je napravil obračun
Vse kaže, da so zagorski ru-j darji tesno navezani na svoje podružnice. Vendar občni zbor njihovega sindikata le ni bil tak, kot bi želeli. Vzrokov je več. Prevladuje mnenje, da je bila razprava vse preveč v znamenju reševanja nekaterih osebnih zadev in da občni zbor le ni zajel vsega, kar i bi to zborovanje moralo razčistiti. Sindikat se je premalo ukvarjal z vprašanji delavskega upravljanja in se je to odražalo tudi na občnem zboru.
Občni zbor je posvetil posebno pozornost zaščiti delavske mladine in dal nekaj koristnih predlogov, da bi se položaj dora-ščaioče mladine popravil.
M. V.
NEKAJ O RUSKIH KOVINARJIH
Mjdic M radi razš rili
Pripravljajo že dokumentacijo in rentabilnostni račun ter upajo, da bodo prepričali okrajni ljudski odbor, da jim bo za poroka
TRBOVELJSKI POŠTARJI SO ZBOROVALI
Velike naloge nas čakajo
ko postajamo tudi mi upravljavci
Nemara se vam bo čudno zdelo, da smo se tudi poštarji iz črnih revirjev Zasavja opogumili, da poročamo, kako smo polagali obračun našega sindikalnega dela.
Na okrajni pošti v Trbovljah se nas je zbralo 40 iz vseh pomožnih enot od Trojan do Loke pri Zidanem mostu. Če povemo, da nas je vseh skupaj le 76 in da sta na vsaki pošti še po dva dežurna — vrh vsega je bilo še

ŠE NEKAJ
k članku »Tudi vi bi se lahko pohvalili«
V članku »Tudi vi bi se lahko pohvalili«, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, nam je tiskarski škrat izpustil ničlo. V opekarni Bobovk pri Kranju se jim ni polomilo 15 % opeke, marveč 0.15 %. S 15 % loma se prav gotovo ne bi mogli hvaliti.
In še nekaj je. Zapisano je bilo, da jim gre bolje, odkar imajo novega direktorja. Z vseh strani pa so spraševali opekamo, kdaj je novi direktor prišel. Dopisnik pa je mislil na direktorja tovariša Čebulja, ki je v opekarni že od leta 1952. Tako je torej s to rečjo.
Z OBČNEGA ZBORA »JELOVICE« NA TRATI PRI ŠKOFJI LOKI
Smo za mulita
lesne industriie na tret;
Na občni zbor sindikalne podružnice lesnoindustrijskega podjetja » Jelovica« na Trati pri Škofji Loki je prišlo dobre štiri petine vseh članov kolektiva, čeprav ne dela ves obrat zaradi pomanjkanja električnega toka.
Razpravljali smo zlasti o tehnični zaščiti, nesrečah ter delovni disciplini. Dogodilo se je 57 nesreč, med njimi štiri težje, kar pri kolektivu, ki šteje okrog 300 ljudi, ni malo. Največ nesreč je bilo na cirkularjih, med katerimi nekateri niso dovolj zaščiteni. Vzrok nesreč pa je bil največkrat nepazljivost, ali pa so delavci sami odstranjevali zaščitne naprave. Največ bolezenskih izostankov je takih od tri do šest dni, tako da je padlo glavno breme izdatkov na kolektiv. Zaradi bolehanja je podjetje izgubilo 35.216 delovnih ur, kar znese več kot milijon dinarjev. Kaže, da bomo morali letos

» *•••••••••»'
NAŠIM DOPISNIKOM
Prejeli smo toliko dopisov, da vseh v tej številki nismo mogli
m PREBEREŠ »DELAVSKO
ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU1.
bolj paziti, kdo je in kdo ni bolan in še bolj skrbeti za boljše delovne pogoje.
Nekdo je sprožil tudi, kako je z govoricami, češ da preti lesni industriji na Trati resna kriza in da ljudje že govore o odpuščanju
slabo vreme — smo z udeležbo lahko kar zadovoljni.
Pogovorili smo se zlasti o samoupravljanju. Izvolili bomo svoj delavski svet in upravni odbor, posebej pa še upravni odbor pri Generalni direkciji. Čakajo nas torej velike naloge. Zato smo se že sedaj podrobneje seznanili, kako je šlo gospodarstvo pri pošti doslej. Načelnik nam je razložil, kako smo lani izpolnili plan — precej smo ga prekoračili — nato pa smo se pogovorili, kako bomo izpolnili letošnjega, ki je precej višji.
Potem, ko smo izvolili nov odbor in sprejeli sklepe, ki jih ni malo, smo se veseli razšli z zavestjo, da smo se tudi poštarji iz Zasavja vključili v ogromno armado delovnih ljudi, ki upravljajo podjetja	J. A.
Ob Lobnici pod Pohorjem živi sorazmerno sicer majhen (saj jih je komaj 85 in so vsi do zadnjega člani sindikata), toda močan kovinarski delovni kolektiv.
Kolektiv bi rad strojne naprave, ki jih upravlja, zamenjal z novimi. Denarja seveda nimajo dovolj. Upajo, da bodo prepričali okrajni zbor proizvajalcev in okrajni odbor, da bi jamčila za kredit v banki. 2e sedaj pa pripravljajo potrebno dokumentacijo in rentabilnostni račun. Stopili so v stik s Projektivnim za
Na občnem zboru smo se po* govorili o tem, da nismo člani sin* dikata le zaradi nekih ugodnosti« ampak zato da se vzgajamo in izobražujemo ter da bomo lahko vselej in povsod zastavili delavsko besedo ter se zavzeli za delavska načela.	Ježe Poznič
OBČNI ZBOR SINDIKALNE
PODRUŽNICE PRI »PUTNIKU«
BESEDA NI STEKLA
Na občnem zboru sindikalne podružnice gostinsko-turistične
vodom, ki naj bi napravil načrte . stroke turističnega podjetja Slo-za razširjenje podjetja.	” T	4" K’'
Kakor sedaj kaže, bi se jim splačalo, saj so s svojimi proizvodi že prodrli na tuja tržišča.
Sedaj izvažajo v glavnem v Turčijo, navezali pa so stike že tudi z drugimi državami. Izdelki te tovarne po kvaliteti ne zaostajajo za nemškimi. Zadnje čase jih po tem celo prekašajo in jih v tujini rajši kupujejo.
Vidite, o teh stvareh in še o marsičem drugem so se razgovar-jali na letošnjem občnem zboru sindikalne podružnice. G. G.
IZ SPODNJE RECICE OB SAVINJI
Lepo bi bilo, če bi se nam pridružili
Do občnega zbora je štela podružnica obrtnih podjetij v Rečici ob Savinji le 25 članov. Se- i daj se nam je pridružil še delovni kolektiv žagarskega zadruž- : nega obrata iz Spodnje Rečice, tako da šteje podružnica danes 42 članov. Lepo bi bilo, če bi se nam pridružili še uslužbenci kmetijske zadruge v Rečici, ki so menda vključeni v sindikat v Mozirju.
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V GOSTINSTVU SO VEČKRAT
SLA0O PRiPRiinJEM
Številne sindikalne podružnice gostinsko-turistične stroke so že imele občne zbore. Iz zapisnikov je razvidno, da so bili občni zbori slabo pripravljeni, udeležba povprečna in da sprejeti sklepi vse premalo kažejo veliko vlogo sindikalnih organizacij v novem obdobju borbe za socializem.
Osnovna hiba občnih zborov je v nekakem podcenjevanju vloge, ki jo imajo sindikalne organizacije pri politični vzgoji svojega članstva. Res, da ima skoraj vsak zapisnik občnega zbora obvezen sklep: »poživitev politično-vzgojnega dela med člani«, vendar pa iz razprave na občnih zborih ni razvidno, kaj bodo napravili, da bodo to tudi uresničili. Zdi se mi, da le premalo govorimo o vlogi sindikatov v novem obdobju gospodarstva. Zato
IZ HRASTNlSKE STEKLARNE
Vsi razen enega so člani sindikata
Sindikat ima veliko zaslug za izboljšanje in povečanje proizvodnje
Občni zbor hrastniških stek- slali so tudi več predlogov za iarjev je bil zares pravo delavsko skrajšanje delovnega časa v stek-zborovanje upravljavcev. Iz poro- larstvu pa glede poklicnih bočila je razvidno, da so vsi člani lezni in zaradi upokojencev, ki kolektiva sindikalno organizirani niso prav prevedeni. Vendar vse razen enega.	j to še ni rešeno.
V podjetju so lani dvakrat zni- :	Govora je bilo še o delavski
žali cene kljub hudi konkurenci mladini, o tem, kako dela mestna paračinske steklarne. Za to ima- občina itd., tako da je dal občni jo veliko zaslug tudi sindikalni, zbor veliko pobud novemu iz-odborniki, saj so vsakemu članu ■ vršnemu odboru podružnice.
kolektiva raztolmačili, zakaj mora; biti boljša kakovost izdelkov in1 zakaj je treba zvišati delovno storilnost. Seveda se je ob tem zataknilo pri normah in so veliko govorili o znižanju norm, če hočejo zboljšati kvaliteto.
Tudi na področju zaščite de-j lavcev pri delu so precej napredovali. Uspelo jim je prepričati večino članov kolektiva, da se j
Viktor Rački
objaviti. Na vrsto bodo prišli v1 poslužujejo zaščitnih naprav, le naslednji številki. Upamo, da bo- vodje oddelkov bodo morali v boste to razumeli in nam za sedaj doče še bolj paziti na to. Do da-oprostili. Le oglasite se še!	> nes pa še niso prav določili de-
Uredništvo	1 lovnih mest za noseče žene. Po-
Kaj moram še urediti?
Naročiti »Delavsko enotnost«!
Pridobiti svojega tovariša da jo naroči!
Poravnati naročnino za »Delavsko enotnost«! Prispevati v Tiskovni sklad »Delavske enotnosti«!
Stori to še pred občnim zborom!
gre in se sliši neupravičena graja posameznih gospodarskih predpisov.
Dobro bi bilo, če bi malo več govorili o delavskih prosvetnih društvih »Svoboda«, da niti ne
delavcev. Letos bo res precej ! tudi ljudje večkrat ne vedo, za kaj teže, saj bo sečnja precej manjša, ker moramo varovati naš gozdni sklad. V podjetju imamo 8 polnojarmenikov z zmogljivostjo 40.000 kubičnih metrov. Iz neposredne okolice in kranjskega okraja pa bi lahko dobili le 12.000 kubičnih metrov lesa. Vse delavce bi lahko zaposlili, če bi se obrati »Jelovice«, »LIP« v Kranju, »Gradisa« ter tovarne furnirja v Bo-dovljah združili v lesnopredelovalni kombinat. Za združitev bi bilo treba nekaj investicij, prepričani pa smo, da bi kolektivi lanski presežek radi investirali, samo da ne bi ostali brez dela.
V kolektivu »Jelovica« smo tore| za združitev, saj vidimo v njej i edini izhod iz težav, ki bodo na-| stale zaradi manjše sečnje. Združitev pa obeta celo večji razcvit lesne industrije na Trati. M. D.
omenjam skrbi za življenjske pogoje delavcev, ter o socialni zakonodaji.
Na to naj mislijo v tistih gostinskih podjetjih, kjer občnega zbora še niso imeli.	M. C.
veni ja Putnik v Ljubljani je bilo zaslediti veliko skrb za vzgojo kadrov in živo sodelovanje članov pri raznih akcijah gostinsko-turističnega sindikata.
Kljub temu, da je poročilo izvršnega odbora nudilo dovolj priložnosti za plodno razpravo, lahko rečemo, da se le-ta ni mogla razviti. Le dva. trije diskutanti — in občnega zbora je bilo konec. In še v tej razpravi je bilo največ misli izrečenih ob združitvi podružnice s Turistično zvezo, gostinsko zbornico in turističnim birojem.
Dovolj je bilo uspehov v delavskem upravljanju — no tudi napak ni manjkalo in še drugih stvari je dovolj, o katerih bi bilo vredno govoriti, pa beseda le ni stekla. Bo morda drugič bolje.
M.
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V KRŠKEM
NA VZGOJO MISLIJO
O sindikalnem delu v Krškem je le malo slišati, četudi pri nas nismo kar tako, Le berite!
Sindikalni odborniki podružnice pri okrajnem ljudskem odboru so priredili vrsto dobro obiskanih predavanj. Tako so priredili predavanje o trgovini, o gospodarstvu, o religiji, ljudski poslanec tovariš Štrukelj je govoril o socialistični demokraciji, tovariš Doberšck pa je pripovedoval svoje vtise z obiska nekaterih modernih vinogradov.
No, priredili smo tudi več iz-| letov: v idrijski rudnik živega sr°bra. bili smo seveda tudi na Okroglici ter obiskali Rogaško Slatino.	—nc
IZ PODRUŽNICE
MARIBORSKE INDUSTRIJE PAPIRNATIH IZDELKOV
VOLILCtM SO ODGOVORNI
člani delavskih organov upravljanja
V razpravi na občnem zboru Ijanja. Nedvomno bi člani kolek-sindikalne podružnice Industrije tiva vedeli tudi veliko svetovati, papirnatih izdelkov v Mariboru o čem bi bilo treba na zasedanjih je prišlo marsikaj na dan na kar in sejah delavskega sveta in doslej niso tako mislili.	i upravnega odbora še govoriti. Ko
Zlasti pogrešajo, da bi člani smo govorili o normah, ki ne delavskega sveta in upravnega ustrezajo, smo spoznali, da jih odbora bolj sodelovali s svojimi bodo lahko prav popravili le, če volivci, da bi jim poročali o tem, bodo pri tem sodelovali vsi člani o čemer so razpravljali na zase- kolektiva.
danjih, še bolj pa. da bi se posve- Poleg tega smo na občnem zbo-tovali z njimi, za kakšno stališče ru govorili še o družbenem planu naj se zavzamejo do posameznih ! podjetja, higiensko tehnični ure-vprašanj, ki so na dnevnem redu ditvi tovarne ter o tovariških od-zasedan j delavskih organov uprav- nosih.	E. P.
Z NOVIMI FINANČNIMI PREDPISI JE
oDstei indasfrijshil! šol ogrulcn
Zadnja leta so strokovne šole s praktičnim poukom (industrijske šole) poslovale kot ustanove s samostojnim finansiranjem, Ker jim je bila zagotovljena pomoč ustanovitelja, če so bili njihovi izdatki večji od dohodkov, so šole lahko nemoteno uresničevale učne načrte za praktično delo. Stroji in ostala oprema šolskih delavnic so služili v prvi vrsti kot učilo, šele potem pa kot proizvajalna sredstva.
Z novimi predpisi, ki zadevajo tudi strokovne šole s praktičnim poukom (z uredbo o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, z uredbo o razdelitvi dohodkov gospodarskih organizacij ter z uredbo o prometnem davku), je nadaljnje vzdrževanje teh šol ogroženo. To prav sedaj, ko bi bilo treba zaradi vedno večjega povpraševanja po kvalificiranih delav-c... in zaradi težav okrog vključevanja mladine v poklice čimbolj izkoristiti zmogljivost šol.
Oglejmo si, kako se ti predpisi odražajo na nekaterih šolah!
Industrijska metalurška šola pri Titovih zavodih »Litostroj«, katere ustanovitelj je podjetje, ima proračun za šolo in delavnico v znesku 17 milijonov 607.000 dinarjev Od tega so predvideni dohodki šolske delavnice 4 milijone 500.000 dinarjev ter subvencija podjetja 13,107.000 dinarjev. Po novih predpisih mora šola odvajati za obresti na osnovna sredstva 9,988.000 dinarjev, za amortizacijo 6 milijonov ter za davek na promet 1,200.000 dinarjev, skupno torej 17,188.000 dinar
jev. Za kritje teh obveznosti bi i nekatere šole morale prenehati z potrebovala šola poleg že omenje-1 delom že naslednji mesec.
nih 13,107.000 dinarjev še novo subvencijo 17,188.000 dinarjev.
Drugi primer. Železniško industrijsko šolo v Ljubljani upravlja MLO Ljubljana. Zaradi tega ji ni treba plačevati obresti na osnovna sredstva. Proračun je zato v tej šoli nekoliko drugačen. Za kritje potreb delarniškega po-
4. Ce bi ustanovitelji tudi v bodoče ne mogli vzdrževati svojih šol, naj bi se za ustanovitelja določili ljudski odbori. To pa ne bi bila najsmotrnejša rešitev. Sole sicer res ne bi plačevale prispevkov za osnovna sredstva, ljudski odbori pa bi morali šole v celoti vzdrževati, medtem ko dajejo se-
uka potrebujejo 14,528.000 dinar- j daj le nek’aj dotacij. gole bi bile jev, in to 3,685.000 dinarjev sub- s|abše oskrbovane in za proiz-vencije, ostalo pa bodo v šoli ■ ■	■	-
ustvarili sami. Zaradi novih določil uredb bi moral dati ljubljanski mestni ljudski odbor poleg 3,685.000 dinarjev še 7,158.000 dinarjev pomoči.
Ustanovitelji takšnih subvencij ne zmorejo in nastaja resno vprašanje, če bodo šole lahko še odprte. Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije se je za te stvari posebej zanimal in predlaga naslednjo rešitev:
1.	Če ostanejo omenjeni predpisi še v veljavi, bo treba dati subvencijo, da bi šole lahko poslovale. (Po predpisih je subvencijo dolžan dajati ustanovitelj, ki je pa verjetno ne bo zmogel.)
2.	Če tega ne bo mogoče, naj se predpisi omilijo v toliko, da bi ne '• '• - v ’ '
vodnjo se ne bi več tako zani' mali.
5. Možna je še ena rešitev: ustanovitelji šol naj s pristankom pristojnih organov izločijo svoja osnovna sredstva, ki iih uporabljajo sedaj šole s praktičnim poukom, v njihovo uporabljanje-Tako ne bi šole, ki niso gospodarske organizacije, plačevale niti obresti, niti amortizacije na osnovna sredstva. Ustanovitelji bj bili lahko še vedno podjetja, ki pa bi se rešila tistih osnovnih sredstev, ki jih sedaj brez potrebe bremenijo.
Predlogi torej so, treba jih h0 le proučiti in uresničiti, če hočemo zagotoviti tem šolam ne ;e obstoj, marveč tudi uspešnejša delovanje. Če gledamo v šolah
veljali za šole s praktičnim ; predvsem strokovno vzgojne usta-poukom in bi te šole poslovale j nove, potem ne sme biti za druž-kot finančno samostojni zavodi z I bo najvažnejše vprašanje, kolika dosedanjimi subvencijami.	i dohodka ji bodo dale, marvec
3 Dokler pa to ne bo rešeno, j kako in koliko strokovnih dclav-; j bi Izvršni svet FLR ] izdal cev bodo vzgojile. Ti bodo družbi na ta način vloženo investicij0 šoli pridobljenim znanjem h°-
izdal
navodilo, da republiški finančni • '•gani začasno ne bi zahtevali od šol določenih prispevkov, sicer bi
na z v
gato poplačali.
GOSPODARSKE NOVICE
Z OBISKU CELJSKIH KOLEKTIVOV
Gospodarske predpise oioraoio poznat
ce jih hočemo res dosledno uresničiti
fpj recej vrat sem odprl pretekli p en 7 raznih celjskih tovarnah, i	sem z delavci in sindi-
„ 'ni,nu odborniki v Tovarni hrane posode, obiskal delav-»i- v lovarni tehtnic, ko so prisl!	°^ni zbor sindikata, po-
^usal razprave članov delavske-pi. syeta v Tovarni sadnih sokov, ratka obiskal sem večje in kolektive. Povsod sem zložil svoje želje, ki jih severni bilo malo. (Novinar ni z aflovednosijo in vprašanji nikoli zadregi.) Zanimalo me je pred-
SOln	ii .	. O i i
gih mestih, je precejšnja stanovanjska stiska. Podjetja bi rada razširila svojo proizvodnjo in zato bodo potrebovala kredit. Nekateri se hudujejo, da so zdravstveni prostori pretesni, itd. Mestni ljudski odbor za vse to potrebuje denarja. Od kod ga naj pričakuje, če ne iz proizvodnje, iz prispevka vseh delovnih kolektivov. Iz razgovorov pa je ponekod izzvenel strah, da bo Mestni ljudski odbor zahteval prevelik prispevek od podjetij. (Nekje so celo menili, da bi kazalo zni-
ja c.e 0*neSa gospodarskega doga-,nJa_ iztrgane, razprave o sistemu j'računskih plač, so rodile škod-p '?. Posledice. Marsikje sem za-c?o> da delavci pojmujejo ves ,''p,gospodarski sistem le v tej p. ''n v njenih trenutnih sla-Sj j!'}5' Številnim delavcem in tudi p: nikalnim odbornikom še sedaj Popolnoma jasno, kaj pravza-č„a\ Pomenijo določila o obra-nnskih skladih plač in računajo.
50 b obračunski skladi plač ltl;f?‘ovi prejemki ter iz tega za-pik'7'jejo, da bodo letos plače ° T no znižane.
fah '. i Pri teh razpravah o pla-bilo premalo, vse premalo Porln* f-u1 ‘n tnbtnih pojasnil. PorlLi- ^ Rospodarsko računico LJ 'ta-. Premalo so primerjali ohvo, 6 lanskoletne družbene niar,;^1108/*1’Ji’ so marsikje znatno nji],/ 6 Tovarni tehtnic je, po mPr i'i111 Pripovedovanju, na pri-•nilitktt06 »bumulacija za nad 33 rarlj-/°v dinarjev nižja) ir, zarili . - ar bodo lahko letos ustva-
la/aJadi	enostranskih raz-
Posam„SP</dar&bib uredb seveda vse ^?n,k’ r doumevajo, kaj ^oda^'— d°SC,ei. z novimi go-temeli; w VP jed piši, na katerih Tudi v	, družbeni plan
Celju, kakor v vseh dru-
<5TX,~ preklic sindikalne knjižice
kn,i.iži™ je izgrnhila in jo 1 ran*;xi.	neveljavno tovn. ica Erlih
r,lafiSk^Un£jS&a.<0Va‘
in zmanjšati prispevek za amortizacijo, čeprav so njihovi stroji zelo iztrošeni in bo večja amortizacija le njim samim v korist.) Skratka to nepopolno in enostransko razlaganje uredb poraja marsikje sebične težnje, da kolektiv vidi samo svoje potrebe, ne
VEL
Yc/v,»yx i z	. . .J I; i .i	'-'CHJ iiiciiiii, u d j j i jOdAcllO 4.11I-
ruirl;	50 delavci celjskih žat; obresti na obratna sredstva
Ijjnjetij doslej razpravljali o no-’ k gospodarskih predpisih in ali ^ ze kaj razpravljali o letošnjem Veznem družbenem planu.
, Po pravici povedano marsika-kju delavec in sindikalni odbor-** me je začudeno pogledal, češ,
'ar nimaš pametnejših vprašanj, oda v razgovorih o cenah, devi-?u, uvozu in izvozu, stanovanj-j1 vsbski, investicijskih kreditih,
Pjačah in še o marsičem drugem ‘smo mogli mimo novih gospo-uarskih predpisov in planov podkuj, okraja, republike in federa-j/je. Naj smo govorili o čemer f°b, vedno smo se morali vračati uredbam in družbenemu planu, be delavci ne poznamo gospodarskih predpisih, če ne vemo, kaj Pomenijo številke v družbenem Pmuu za naše splošne družbene ®zmerc in koristi, za vsak posa-??ezen kolektiv, za okolico, kjer ‘r'bmo, ali za našo širšo domovi-?0> potem res ne moremo smotrno a dobro gospodariti, ne moremo 'hladiti koristi in zahtev posameznikov s potrebami in koristmi vse naše družbene skupnosti.
, V razgovoru z delavci in sin-uikalnimi odborniki v tovarnah Pa sem spoznal, da doslej še sko-I.aj nikjer niso tehtno razprav-juli o novih gospodarskih pred-Pisih, da o družbenem planu 5Ploh ne govorim. Vse mogoče izgovore so imeli. Nekje so sindikalni odborniki trdili, da še sa-ab stvari ne razumejo in jih tudi Ue morejo drugim razlagati. Drugod so se izgovarjali na nepri-Uieren delovni čas zaradi pomanjkanja elektrike, nekje da preda-'mbdjev niso mogli dobiti, dru-. 'n‘ zopet, da bodo priredili se-, narje, ko bodo izšli vsi gospo-?Lrski predpisi itd. Skratka kabš-podrobnejših in tehtnih raz-Prav in temeljitega spoznavanja f°spodarskih predpisov in druž-euega plana še ni.
.Od vseh kolektivov, ki sem jih Puiskal, so še najbolje uredili raz-*a5?nju gospodarskih predpisov , fovarni emajlirane posode. En-] ut tedensko se zberejo člani de-jU^skega sveta in sindikalni od-orniki na seminarju, kjer jim d davatelj razlaga, kaj nočemo ^oseči s to ali ono uredbo in kaj *a ali ona uredba predpisuje.
‘koda,le, da večina tistih, ki predavanja obiskujejo, zadrže zna-zase in ga ne posredujejo tudi
Drugod v tovarnah so o go-Ppdarskih uredbah govorili tako uiuiiogrede, na primer na pred-uh.nih ^sestankih ali na občnem j. PF11- Največ so menda razprav-iah o uredbi plač delavcev in službeneev v gospodarskih organizacijah. Toda te razprave so 'v' dokaj enostranske in nepo-r il5e. Enostranske in netehtne,
pa tudi potrebe skupnosti, kraja kjer živi, potrebe vse naše domovine.
In kako mislijo sindikalni odborniki v bodoče? V tekstilni tovarni »Metka«, v Cinkarni, v Tovarni perila in tudi v drugih podjetjih pravijo, da bodo sedaj po občnih zborih sindikatov priredili seminarje, kjer bodo predavatelji razlagali uredbe in letošnji družbeni plan. Predavanja bodo priredili po obratih, ker le majhen del delavcev obiskuje seminarje. Želeti je, da bi odborniki te svoje načrte tudi uresničili, da bi res vsak delavec vedel, kaj vse hočemo doseči z gospodarskimi predpisi in z letošnjim družbenim planom. Le takrat bomo lahko vse predpise uresničili, če jih bomo temeljito spoznali in če bomo vedeli, kaj hočemo z njimi doseči.	P. D.
Rok za izdajo tarifnih pravilnikov podaljšan
Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 56/53) predpisuje v 53. členu, da so gospodarske organizacije dolžne izdati nove tarifne pravilnike v dveh mesecih po tem, ko je omenjena uredba začela veljati. Go-
OB REPUBLIŠKEM DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1954
Proizvodnja za 10°/o večja, cene nižje za 11%. — Za investicije v zdravstvu in prosveti je namenjenih 2,5 milijarde dinarjev, za pomoč gospodarsko zaostalim okrajem pa dve milijardi 140 milijonov dinarjev
(Nadaljevanje s t. strani)
2 milijardi 140 milijonov dinarjev.
spodarske organizacije bi morale Skupno razpolaga torej republika torej po prvem marcu letos ob- z 11 milijardami 473 milijonov računavati zaslužke po novih dinarji, kar znese 8,8 °/o narod-tarifnih pravilnikih. Ker pa so nega dohodka republike, medtem začasno prenehala ve- Ta sredstva se takole dele: Ijati določbe o obračunskih skla- Za pomoč devetim, gospodar-dih plač in razvrstitvi podjetij v sko šibkim okrajem (Črnomelj, razrede, kar bo dokončno uve- Gorica, Kočevje, Ljutomer, Mur-ijavljeno v letošnjem družbenem ska Sobota, Postojna, Sežana in planu, je tudi rok za izdajo novih Tolmin) je predvideno 2 milijardi tarifnih pravilnikov podaljšan. 140 milijonov, dve in pol mili-Zvezni izvršni svet je s posebnim jardi pa za investicije v zdravstvu
odlokom (Uradni list FLRJ številka 6/54) podaljšal ta rok na
in prosveti. Del tega denarja bo šel tudi za pomoč pasivnim pre-
šest tednov po sprejetju zvezne- delom, za šolstvo in zdravstvo, ga družbenega plana za leto 1954. Pet milijard 142 milijonov dinar-Gospodarske organizacije ima- jev bi porabili za administrativni jo sedaj dovolj priložnosti in časa, del proračuna. Sem spadajo redni da ponovno ocenijo delovna me- izdatki za zdravstvo, prosveto, sta in pripravijo vse potrebno sodstvo, promet ter državno za čimboljšo in tehtno izdelavo upravo. Ti izdatki so letos neko-tarifnih pravilnikov.	' liko večji kot lani zaradi višjih
SOCIALNA POLITIKA
RflZMIŠLJRNJfi 0 ZISEBIU GRflDMJI STflMOIFftNJ
o v
Ko je tovariš Tito govoril v bloku 2,500.000 dinarjev, zaseb-Ljudski skupščini o perspekti- nemu graditelju pa izplača na vab za tekoče leto, je med dru- primer 800.000 dinarjev posojila gim tudi dejal, da bi morali (oziroma družba prevzame 80 % okrajni in mestni ljudski odbori regresa, torej 640.000 dinarjev) izkoristiti čimveč razpoložljivih | vse ostalo breme pa prevzame sredstev za gradnjo stanovanj in graditelj svojega stanovanja sam zagotoviti tudi zasebnikom mož-1 — potem je jasno, da mora druž-nosti za gradnjo.	j	ba podpreti tudi tako gradnjo,
Res je, stanovanjsko krizo saj prevzame zasebnik približno bomo rešili le z gradnjo noyih; dve tretjini stroškov, stanovanj. Socialistična družba | Zadružnih blokov do danes ne more prevzeti še vsega bre- pri nas še nismo gradili. Izgledov mena graditve stanovanj, ker | je malo, čeprav je ta način grad-manjka sredstev. Zato naj bi del j nje cenejši. (Posameznik z dru-bremena prevzeli tudi sami dr- žinskimi člani kot delovno silo žavljani. Skupnost pa naj jim in s prihranjenim materialom na-pomaga kolikor mogoče.	mreč ne more sodelovati tako.
Posamezni graditelji se lahko kot pri gradnji majhne eno- ali združijo v zadrugo in gradijo: dvoefružinske hiše). Blok more
večje stanovanjske hiše, lahko pa tudi vsak posameznik zase zgradi eno ali dvostanovanjsko stavbo. Če gradi gradbeno podjetje stanovanjski blok ali pa eno- oziroma dvodružinske hiše, so stroški za eno stanovanje v stanovanjskem bloku približno 15 % nižji. Če pa upoštevamo, da stane družbo eno stanovanje v
graditi samo gradbeno podjetje s svojim kadrom, ta način pa zahteva od posameznika precejšnih sredstev, ki jih navadno nima dovolj. Graditelj enodružinske hiše je iznajdljiv in izkoristi vse vire in možnosti. Uporabi na primer rabljen material, marsikaj najde pri »Odpadu«, pomagajo mu sorodniki in znanci, ob vsaki uri
O PLAČAH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
ollen le te
Lja
za pravičnejše nagrajevanje
nazivih in plačah osebja v zdravstvenih ustanovah. O njej so razpravljali na zadnji seji Republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev Slovenije.
Uredba jc plod večletnega prizadevanja nas vseh za pravičnejše nagrajevanje. Uveljavljena so nekatera načela, ki jih v dosedanji uredbi ni bilo. Sistem nagrajevanja zdravstvenih delavcev je zgrajen na osnovnih in dodatnih plačah. Uredba predpisuje, da mora vsaka ustanova sprejeti pravilnik o plačah, ki je po obliki in deloma tudi po vsebini podoben tarifnemu pravilniku gospodarske organizacije. Načeloma je uveljavljena pravica do povračila za nadurno in nočno delo, do položajnih dodatkov ter do občasnih poviškov. Uredba določa, kolikšne so osnovne plače za posamezna zvanja in kolikšni občasni poviški, ni pa določeno, kolikšni naj bodo položajni dodatki niti kolikšna dodatna plača. Uredba odpira torej široke možnosti za uresničenje socialističnih načel nagrajevanja po delu in drugih okoliščinah, ki vplivajo na prejemke. Naj še omenimo, da je v uredbi uveljavljeno načelo, da se pri določanju sredstev za plače in nagrade upošteva tudi gmotni uspeh zdravstvene ustanove v preteklem letu.
Republiški odbor uredbo načeloma pozdravlja, saj bo omogočila pravičnejše nagrajevanje zdravstvenih delavcev. Menijo pa, da je uredba presplošna, da naj bi bila določena vsaj načela za določanje dodatnih plač. Edini so si v tem. da bi uredba ne smela vsebovati določila, da je sklad plač ustanove odvisen od gospodarskega uspeha v preteklem letu. Menijo namreč, da zdravstvenih ustanov ne moremo in ne smemo ocenjevati po finančnem uspehu.
uzakonja takšno stanje zdravstvene službe v zaostalejših krajih, kakršno je danes, saj ti ne bodo zmogli plačevati visokih dodatnih plač, zaradi česar tudi zdravnikov in srednjih medicinskih kadrov ne bo mikalo v te kraje.
Najbolj pa jih skrbi še druga stvar. Storitve zdravstvenih zavodov in ustanov plačujejo v glavnem zavodi za socialno zavarovanje. Ti pa letos nimajo sorazmerno nič več dohodkov kot lani in je malce upravičena zaskrbljenost zdravstvenega osebja. Bodi kakor koli že, upravni odbori zdravstvenih ustanov bodo pravilnike o plačah sprejeli, ljudski odbor ali Svet za zdravstvo ali socialno politiko LRS jih bo potrdil, oskrbni dan in zdravstvene storitve bodo toliko dražje, zavodi za socialno zavarovanje bodo morali najti denar zanje. Ali bodo najeli posojilo, ali — kar bo verjetnejše — bodo predlagali ljudskemu odboru, da določi dodatni prispevek tistim kolektivom, od koder bo največ ljudi bolnih.
prvenstveno reševati. Takse za gradbena dovoljenja so za eno-stanovanjsko hišo okrog 12.000 dinarjev. Tudi tukaj bi bilo prav, če bi MLO dovolil olajšave.
Finansiranje gradnje je največja težava graditelja. Družba mu zato pomaga z regresi. Toda vračanje dolga je za graditelja težko breme, ker je moral gotovo marsikaj prodati in vložiti v gradnjo. To pa mora v prihodnjih letih nadoknaditi. Brez pomoči države ne more graditi zaradi predragega materiala. Postopek za pridobitev posojila pa je zelo zamotan in bi ga bilo treba poenostaviti.
Delovna sila pri gradnji je največkrat družina graditelja, in zato niti ni poseben problem. Druga pa je z gradbenim materialom (opeka, cement, železo itd.), ki ga vedno primanjkuje. Kljub temu pa so zasebni graditelji v letu 1953 zgradili 120 stanovanj, ostali pa 145. kar dokazuje, da je zasebnik bolj iznajdljiv.
Gradbena sezona je pred nami. Z gradnjami bi bilo treba pričeti vsaj do maja, zato bi bilo prav, če bi Mestni ljudski odbor skupaj z zasebnimi graditelji poizkušal rešiti ovire za gradnjo stanovanj.	L. N.
Dentisti so, le zobozdravnikov ni
Ob poročilu o zasedanju skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje noramo resnici na ljubo povedati, da na vsem Primorskem, v velikem delu Kočevske, Notranjske in Dolenjske ter Štajerske ni zobozdravnikov, dentist.ov pa je nekaj, kar s tem popravljamo.
in ob vsakem vremenu je na delu itd. Vse to se pa pri velikem bloku zadružne oblike ne more uveljaviti — ne glede na spore, ki nastanejo včasih že pri »dvojčku«, ki sta ga gradila samo dva
Skoraj vsak graditelj si želi majhno enodružinsko hišico z vrtičkom. To vsaj kaže dosedanja praksa. Od osvoboditve do danes so zasebniki zgradili v Ljubljani tretjino stanovanj in pri tem prispevali dve tretjini sredstev; največ pa je bilo eno-in dvo-stanovanjskih biš.
Poglejmo možnosti pomoči ljudskih odborov malemu graditelju. Gradnja obsega: pridobitev parcele, izdelavo načrtov, komisijske oglede, plačilo taks, finansiranje gradnje, delo na gradbišču, nabavo gradbenega materiala, nadzor nad gradnjo itd.
Parcela je osnova za novo gradnjo in prvi problem graditelja. Načelno bi morali zemljišče nuditi ljudski odbori — seveda pa ne tako, kot je bilo doslej, da je mali graditelj izgubil mnogo časa,- preden je dobil zemljišče in pri tem uporabil vse svoje sposobnosti, da mu je to sploh uspelo. Tudi ni primerno, da so n« primer v Ljubljani dodelili zemljišča daleč zunaj mesta, ko je veliko parcel v mestu še praznih na njih pa ni mogoče zidati več kot enonadstropne objekte. Ob parcelah v mestu so tudi že vgrajeni kanali, plinovodi in elektrovodi, tako da graditelj nima stroškov še z gradnjo komunalnih naprav.
Načrte hiš je treba izdelati v skladu z zemljiščem in okolico. Do leta 195t jih je lahko naredil vsakdo od stroke. Danes jih v nekaterih krajih še lahko izdela posameznik, za področje Ljubljane pa samo Projektivni biro. Za enostanovanjsko hišo stanejo načrti od 60.000 do 80.000 dinarjev. Seveda se mali graditelj nikakor ne more sprijazniti s tem, da bo samo za načrt delal šest do 12 mesecev za največ 14 dni projektantovega dela.
Verjetno bi MLO lahko dovolil olajšave za projektiranje malih hiš. Naše tehnične šole bi lahko pomagale tako, da študenti za programe obdelajo razne primere ureditve stanovanjskih hiš. ki bi jih moral imeti graditelj na izbiro cel katalog. Tudi društvo
arhitektov bi pri tem lahko ve-| odstraniti zastarele in nevarne de-liko pomagalo.	1 lovne postopke in povečati delov-
Komisijski preledi se zelo | no disciplino. Za zaščitna sred-
zavlaeujejo zaradi preobreme-: stva, sanitarije, vzgojne tečaje in ------ * .	■ . ----------•
njenosti strokovnih uslužbencev predavanja je prispevalo podjetje Ijarnah in pri transportu. Vzrok MLO. Vloge za gradnjo stano- nad milijon dinarjev. Veliko je	----
plač in večjega prispevka za socialno zavarovanje (45 namesto 10 °/o). Poleg tega bosta ustanovljena še dva sklada in sicer vodnogospodarski sklad ter sklad za vzdrževanje gozdov.
Vsi ti izračuni temelje na planskih instrumentih družbenega plana, predvsem glede prometnega davka. Ze sedaj pa se razpravlja, da morda predvideni zvezni 40°/o davek na promet ne bo ostal tak marveč bo v nekem smislu progresiven. Ce se bo spremenil, bo seveda treba tudi republiški družbeni plan prilagoditi. Gre namreč za to, da imamo v Sloveniji 9 pasivnih okrajev, medtem ko jih je na Hrvaškem in v Bosni po okrog 40, v Srbiji okrog 70 itd.
Takšen je torej v grobih obrisih letošnji družbeni plan naše republike. 2e na prvi pogled je očitno, da se zbirajo sredstva na popolnoma drugačen način kot druga leta. Marsikdo je pričakoval, da bo sedaj namesto stopenj akumulacije davek na osnovna sredstva tisti, ki bo dal največ proračunskih sredstev. Vidimo pa, da gre ta davek izključno v kreditni investicijski sklad, največ sredstev v proračun pa se steka iz prometnega davka in to v glavnem iz industrije.
Posebna in najpomembnejša značilnost letošnjega republiškega družbenega plana je, da bomo dali sorazmerno največ sredstev za gradnjo zdravstvenih in prosvetnih ustanov. V zdravstvu na primer smo ta leta po osvoboditvi v glavnem adaptirali stare stavbe, sedaj pa se odpirajo možnosti tudi za gradnjo novih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. Ker družbeni plan še ni objavljen, še ne moremo povedati, za katere zdravstvene in prosvetne ustanove so ta sredstva namenjena. Vendar že te predvidene vsote obetajo, da bomo tudi na teh področjih kreniU naglo naprej.
Nekateri vidijo ob tem gospodarskem sistemu, kakršen je uveljavljen v novih gospodarskih predpisih in družbenem planu, zgolj številke in računsko ugotavljajo, kaj bomo v podjetju dobili in kaj zgubili. Ce jim računica slabo kaže, že tožijo, češ, ves gospodarski sistem je zanič. Velikokrat se seveda najbolj razburjajo tisti, ki so si doslej na račun skupnosti kovali dobičke. Res bodo marsikje računi slabše pokarali, vedeti pa je treba, da uresničujemo takšna načela v gospodarstvu, ki se v bistvu dolgo ne bodo menjala, da uveljavljamo gospodarski avtomatizem, ki temelji na družbenem upravljanju proizvajalnih sredstev. Tako je treba tudi razumeti inštrumente družbenega plana.	V. J.
OBRATNE NEZGODE V ŽELEZARNI NA JESENICAH
Lep uspeta
Nad milijon dinarjev so porabili za zaščitna sredstva. — Največ nesreč je ob koncu tedna.
Oddelek za higiensko tehnično zaščito dela v jeseniški železarni se res lahko ponaša s svojimi uspehi v preteklem letu. Odkar stoji železarna, še niso imeli tako malo obratnih nezgod. V letu 1953 so zabeležili le 15,2% nesreč pri delu — to je približno toliko, kot jih imajo tudi najmodernejši obrati v zahodnih državah.
Znižanje obratnih nezgod lahko pripišemo temu, da si je lani ves kolektiv vztrajno prazadeval
movanje za preprečevanje nesreč, \ katerem so sodelovali vsi delavci. Za to tekmovanje je bilo med letom izplačanih 701.200 din nagrad, zmanjšanje nesreč pa je prineslo kolektivu še veliko večje koristi. Na obratnih sestankih, sindikalnih zborovanjih in zasedanjih delavskih svetov so člani kritično razpravljali o vsaki nesreči. Če se je zgodila zalo, ker delavec ni upošteval varnostnih predpisov, so določili tudi kazni za krivca (takih primerov je bilo med letom kar 32).
Največ nesreč je bilo v metalurških — vročih obratih, pri visokih pečeh, v martinarni, v va-
vanjskih hiš bi bilo torej treba pripomoglo tudi medobratno tek-
GOSPODARSKE VESTI
Slovenska podjetja izvažajo v tujino
Lani so slovenska podjetja izvozila na tuja tržišča za 10,5 milijard deviznih dinarjev različnega blaga. Kot kaže. bo letos izvoz iz naše republike še večji (približno za 13,5 milijard). To vidimo, čo primerjamo samo izvoz podjetij kovinsko.predelo valne industrije: lani so ta podjetja izvozila za 498,9 milijonov dinarjev svojih izdelkov, letos pa predviile vajo, da jih bodo za 858 milijonov.
V Zagrebu bodo razširili velesejmski prostor
li železniško progo in zgradili več asfaltnih cest Ta sklep zagrebškega ljudskega odbora je vsekakor umesten, saj so sedanji velesejmski prostori občutno premajhni.
Nov mlin v Karlovcu
Za zgraditev novega električnega mlina v Karlovcu so porabili 22 milijonov dinarjev. To jo eden najmodernejših mlinov na Hrvatskem in je rnv te dni pričel obratovati. Njo-:va zmogljivost je 25 ton dnevno
Primanjkljaj italijanske zunanje trgovine
Po statističnih podatkih je imela italijanska zunanja trgovina v prvih enajstih mesecih lanskega leta 522
Zbor proizvajalcev in mestni zbor
.	.	.*■» i .,	Zagreba sta sklenila, da bodo že le	xuv»cuiu jano&uKu 101» o**
saj niso	pridobitna	podjetja, rudi • pričeli	graditi nove velesejmskei	milijard primanjkljaja. Računajo, da
ni le od	zdravstvenega	osebja od-	Prostore ob	Savi. Za terenska dela so	dosega deficit za celo lansko leto 550
visen trosnodnrslci nsnpli neton/vun i C .i;1 10 milijonov din. Razen so- milijard lir Kljul; vsemu je ta vsota vsen gospodarski uspeli UStanO\e. dobnih razstavnih prostorov bodo na za okrog 30 milijard manjša kot saj gospodari upravni odbor, v novem velesejmu tudi upravni pro-j leta 1952. toda za 200 milijard višja katerem Člani kolektiva niso v ve	Par^k sprehajališča itd. Do Sa. od deficita v letu 1951. V primerjavi
čim In	šp mpnim	do	w\ (:<!er1bodo uredili tudi posebno	z letom 1952 se jo lani zvišal itali-
C ni* 111	se menijo,	da	to določilo	\e't .-ejmsko	pristanišče) bodo spelja-	janski uvoz za 1%, izvoz pa za 6%.
Bencinske črpalke proizvajamo
Naša industrijska podjetja doslej niso izdelovala mehaničnih bencinskih črpalk. V tovarni ladijskih strojev »Rikardo Benčič« pa so se že dalj časa ukvarjali z načrti, da bi pričeli proizvajati te črpalke. Delo se je obneslo in prav te dni so dokončali prvo serijo. V kratkem bodo pričeli proizvajati tudi domačo električne bencinske črpalke, ki so namenjene raznim panogam naše industrijo.
Belgijsko-jugoslovanska trgovinska pogodba
Ta mesec se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma z Belgijo. S to državo smo , , •	.	. , v
že takoj po vojni obnovili gospodar- t sKrm za varnost dela se ske stike in jih iz leta v	leto krepili. |	veliko	nesreč. Vendar	pa je smo-
Naš uvoz iz Belgije so	je povečal j	frno <’	>]r>	rodilo lene	usnoho	in
zlasti od leta 1050 dalje.	Uvažali smo	,	j	uj , .pP	yUSP ..L	1,1
predvsem stroje, valjani	material in I	uPamo> da	bodo letos	se boljši
volno.	1
so zastareli obrati in stiska s prostorom na delovnih mestih. Kljub dobrim varnostnim ukrepom lahko ugotovimo, da so glavni vzroki obratnih nesreč preutrujenost, neprevidnost, samovoljni (često tudi nevarnejši) način dela in malomarna ali nezadostna uporaba zaščitnih sredstev. Le malo nesreč se je zgodilo zaradi tehničnih pomanjkljivosti.
Po vrsti nesreč je bilo leta 1953 največ opeklin (289) in urezov (282). Zaradi osebne neprevidnosti se je poškodovalo 626 delavcev. (Največ na zapestju in prstih.) V celoti se je poškodoval lani v jeseniški železarni 1001 član kolektiva, od tega naj.več. visokokvalificiranih delavcev. Največ nesreč se pripeti konec tedna, ko so delavci že več ali manj utrujeni.
Cot vidimo, je bilo kljub
vedno
;pchi bolj Zuro
Pomagajmo otroku izbrati poklic!
Težavna reč:	izbira	poklica.
Težavna za starše, vzgojitelje — predvsem pa za samega mladega človeka, ki želi nekaj postati. Preudarno izbran poklic je namreč eden pogojev za zadovoljno in srečno življenje. Tistega pravega poklica pa res ni lahko najti. Tem težje, ker veliko staršev (pa tudi učiteljev in profesorjev) premalo pozna različne vrste poklicev, zlasti tiste, ki so nastali šele v zadnjem času zaradi tehničnega napredka našega gospodarstva.
Prakfcičo! nasveti
Otrok, ki je dopolnil predpisano šolsko izobrazbo, stoji na razpotju: Odločiti se mora ali za nadaljevanje šolanja ali pa za določeno stroko, ki se je želi izučiti. Seveda je odločitev težka; in otrok pričakuje, da mu bodo starši pri tem pomagali. No, star-' ši pa pri tem dostikrat zagrešijo! usodne napake. S slabim svetom | narede več škode kot koristi j Včasih zagrenijo mlademu člo-;
Vedi pa: kakor si boš postlal, ta- nost za to ali ono stroko in mu
ko boš ležal!
Taki in podobni nasveti mladostniku prav malo koristijo. Postal bo zamišljen in zaskrbljen, izgubil bo zaupanje v svoje starše in izbral pot, ki se mu bo trenutno zdela najlažja (navadno je to šolanje v višji gimnaziji). Ko bo spoznal, da ta pot ni bila prava, bo že prepozno. Razočaran bo in bo starše še kasneje v življe-
Peč boš naj lepše očistila s toplo milnico, ki si ji dodala nekoliko sode in salmijakovca
veku njegova najlepša leta ali nju obtoževal, da po njihovi kriv-pa celo življenje.	:	sregen v svojem poklicu.
Kadar je treba otroku sveto-! T t.	+ ,	,	,	.	,	„	__
vati pri izbiri poklica, slišimo vj,	tako de|°’ Pri
družini različna mnenja, zelo po-I bo mladl	clovtk	lahk0,
eosto na tudi takale-	‘i vse svoje	umske	m telesne	spo-
‘	° S, K. to. Mi mo,	M P >»>
aoklic. (Nato mcmm veselJem ~ tako' da bo
— v skladu z našimi gospodarskimi potrebami — nasvetujejo določen poklic. V zadnjem času precej beremo o različnih poklicih tudi v našem časopisju, prosvetni delavci pa bodo pripravili posebne razgovore s starši in otroki, ki nameravajo letos v uk. Ogledali si bodo nekatere tovarne, tako da bodo lahko nazorno videli, kako se ta ali oni poklic praktično opravlja. (Saj se zdaj pogosto zgodi, da pride vajenec
v šolo, ne da bi imel poprej vsaj približno sliko o svojem bodočem
Obleka ne bo več dišala po naftalinu, če jo boš dala za nekaj časa v bližino vroče peči ali štedilnika.
Zimsko sadje hrani v hladnem, temnem prostoru z enakomerno temperaturo (5 do 6° C). Prostor naj ne bo preveč suh niti preveč vlažen, da se ne bo sadje prehitro posušilo ali segniio. Nagnite sadeže sproti odbiraj, da se zdravi ne bodo okužili.
Umazan umivalnik najlepše očistiš s cunjo in soljo. Splakni ga z mlačno ali vročo vodo.
Peteršilj bo dalj časa svež, če ga boš pokrila s kozarcem ali s stekleno skodelico. V neprodušni zaprti po- , , v sodi, skozi katero prodira svetloba, ! določen
bo ohranil peteršilj zeleno barvo. Pred uporabo ga operi v vroji vodi, da ne bo barve izgubil.
otrok naj ima ta poklic. (Nato naštejejo nekaj prednosti svojega poklica, ne da bi se zanimali, ali ima otrok zanj sploh veselje.)
Ali pa nasprotno:
— Moj otrok naj se ne muči tako, kot sem se jaz. Naj gre naprej v šole, da bo »gospod« in mu ne bo treba z rokami služiti kruha. (Ne da bi se vprašali, ali otroka šola veseli, ali je dovolj nadarjen in ali ima morda več nagnjenja do praktičnega proizvodnega dela.)
Le redki so otroci, ki že od rane mladosti čutijo veselje za poklic. Mladostnikom
delu — in to o delu, ki bo njegov poklic za vse življenje!)
V našem listu bomo odslej
mcmm veseljem - umu,	objavljali Jlanke 0 posameznih
ponosen na svoje znanje, dose-1	ki bodQ ^ in m!,_
med 14 in 16 letom, ki doživljajo
žene uspehe in napredovanje v službi — torej ni lahka stvar. Starši naj mu pri izbiri pomagajo. Kako pa? Tako, da se vži- j vijo v otroka, da dodobra spoznajo njegova nagnjenja in mu I pomagajo z nasveti. Nasveti pa | naj bodo res samo nasveti in ne | ukazi! Napačno je, če prepuste! otroka samemu sebi takrat, ko najbolj potrebuje njihove pomoči. Če sami premalo vedo o poklicih in ne poznajo vseh možnosti, naj se posvetujejo z vzgojitelji. V Ljubljani je tudi poklicna svetovalnica, kjer psihologi in zdrav-
dino seznanili z vsemi možnostmi, ki jih imajo pri izbiri poklica.
Nesreča s srečnim koncem... Dečku, ki se je drsal na zaledenelem kanalu v Amsterdamu, se je vdrlo in šele požrtvovalni stražnik ga je rešil mrzle kopeli.
IZ ALIASKE, DEŽELE VISOKEGA SEVERA
m aw®ss»:; pil«!
puberteto, pa je izbira poklica	pioučijo vsakega
-	ruka, ocenijo njegovo
Zamaščeno kravato likaj skozi svi-len papir. Bolj umazana mesta večkrat prelikaj. Ce Je trud zaman, zdrgni madeže z bencinom, jih potresi s smukcem in nato skrtači z mehko ščetko. Pogosto likanje kravatam škoduje, zato jih — če niso preveč zmečkane — podrži nekaj minut nad soparo, pa bodo spet ravne.
op.
bo sesedel. Iz pekače ga boš laže vzela, če boš postavila posodo za nekaj časa na mokro krpo.
prav v tem času posebno težka. Zato je morda najbolj hudo tistemu, čigar starši hočejo pokazati širokogrudnost, ki hočejo biti »modemi« In »demokratični« ter j otroku, ko jih poprosi za nasvet — odgovore približno takole:
— Nikamor te ne bom silil. Nočem, da bi bil zaradi mene kdaj pozneje nesrečen. Sam si izberi poklic, ki ti najbolj ustreza.
posamez-
nadarje-
Ob zatonu 19. stoletja so Aljasko preplavili števdlni pustolovci, ljudje iz vseh koncev sveta in najrazličnejših poklicev. Prišli so na »lov za zlatom«, da bi čim hitreje obogateli. Veliko se je vrnilo
0 Nobelovi nagradi
Izumitelj dinamita se je vse življenje zavzemal za mir in prijateljstvo med narodi
Sleherno leto beremo v časnikih o novih Nobelovih nagrajencih. Ali pa tudi veste, kdo je bil Alfred Nobel in kako je prišlo do Nobelove nagrade?
Alfred Nobel se je rodil dne 21. oktobra 1833 v Stockholmu. Bil je zelo priden študent kemije in kasneje znanstvenik. Po daljšem preizkušanju je odkril dinamit. Svetu ga je izročil 1867. leta. Po naravi je bil pacifist in je menil, da bo njegov izum pripomogel k napredku sveta. Človeštvo pa je začelo dinamit upo-
Olajševalna okolnost
— Vi bi torej radi pri nas službo blagajnika? Toda... tukaj piše, da ste bili že v zaporu...
— Res je, toda zaprt sem bil kot skladiščnik in ne kot blagajnik!
Med zakonci
rahljati predvsem v vojne namene, na kar Nobel ni mislil.
Z odkritjem dinamita je Nobel ogromno zaslužil. Ob smrti je posedoval 31 milijonov švedskih kron. V oporoki je določil, da naj obresti njegovega premoženja vsako leto izročijo ljudem, ki na raznih področjih store človeštvu največ zaslug. Tako pridejo v poštev za nagrado znanstveniki, strokovnjaki in kulturni delavci, ki imajo zasluge v fiziki, kemiji, medicini in literaturi. Nobelovo nagrado pa lahko dobi tudi vsakdo, po čigar zaslugi se ohranja mir med narodi.
Alfred Nobel se je vse življenje zavzemal za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Vendar ni bil prepričan, da bo kdaj prišlo do trajnega miru. Zato je v oporoki posebej naglasil, naj njegove nagrade pospešujejo prizadevanje za ohranitev miru.
Prvih pet Nobelovih nagrad so razdelili 1901. leta. Komisija, ki določa nagrajence,
napadale lokomotivo — le da le bilo med njimi zdaj še več žrief' Železniška uprava je bila pnsilj£' na umakniti tudi to orožje.
r,, ,	. Mnogo dolarjev je šlo v ni«
»Zlata mrzlica« je ze zdavnaj ^eniijdeni. Pa trmasto vztra'
razočaranih in celo brez tistega, kar so prinesli s seboj. Veliko pa se jih sploh ni vrnilo. Le zelo redki so postali zares bogati.
minila. Na Aljaski se je ruz.nu jaj & rav bj-jjh ; z lokom0.
zraala so naaefra m me- tu^ iztrebila. železničarji j!
še vedno belijo glave, da bi naŠii
gf
,	t,jt. .. ^ t jc S0st3/V-
— Zataj greš vedno na bal- [ ]jena ;z znanstvenikov. Kdo naj kon, kadar pojem. Ali me ne < postane njen član, odloča švedski maraš poslušati?	f parlament. Doslej je prejelo No-
Severnego. jelena poznamo pri nas samo iz knjig in filmov. Njegova domovina so polarni kraji in če si ga takole ogledamo, se pač ne bomo čudili, da se z železnico na Aljaski noče sprijazniti
NEKAJ ŠTEVILK IZ VATIKANSKE STATISTIKE
UBOG 1“ PA P HZ!
Pred nedavnim je Vatikan ob- j 30.832 posebnih in 2.126 tako ime-javil uradno statistiko papeževih | novandh »bacia-mano« (poljub fizičnih naporov v 1953. letu. Med roke).
drugim so zabeležili tudi tole: Papež je imel lani 84 govorov in sicer 34 v italijanščini, 29 v francoščini, 8 v nemščini, 9 v angleščini, 3 v španščini in enega v portugalščini. Izdal je dve encikliki (enciklika je papeževa okrožnica). Objavljeno je bilo 24
lastnoročnih papeževih pisem. V
— To že, dragica, samo sose- i belovo nagrado največ britanskih , avdienco je sprejel nič manj kot dom bi rad dokazal, da te ne pre-: fizikov, nemških kemikov in fran- j 381.534 vernikov. Razen tega je tepam.	i	coskih književnikov.	1	imel še 492 privatnih avdienc,
Astronomska številka avdienc v enem letu Lahko normalnega človeka resnično zmede. Toda vsi italijanski časopisi so objavili te številke. Potemtakem je res hudo v Italiji! Brezposelni italijanski delavec je lahko še vesel, ker nima dela. Pomislite, celo papež, ki je dovolj velik gospod, ima tako
sta, ki jih vežejo železniške prO' ga — Železniška uprava na Aljaski pa ima velike težave: tehnika se bori z naravo — in doslej je še ni premagala.
»Železniški problem« Aljaske je divjad — črede severnih jele- • nov. 1 isoči dolarjev gredo vsako leto za boj z njimi, uspeha pa za sedaj ni prav nobenega. Severni jelen, žival, ki je po velikosti podobna našemu volu, kaže namreč svojevrstno nagnjenje do železnice: samci najraje poravnavajo svoje račune kar sredi želez-; niškega tira in pogosto tako razrušijo progo, da ima vlak potem nekaj ur zamude. Razen tega pa je menda severnim jelenom po- ; sebna zabava, kadar tekmujejo z i lokomotivo. Zgodi se, da vsa čreda — z vodnikom na čelu — teče po progi, tik pred sopihajočo lokomotivo, tudi po 10 kilometrov daleč, dokler se živali ne utrudijo. Seveda imajo potniki tako prav posebno razvedrilo med vožnjo. Železničarjem pa ta »igra« že dolgo preseda.
Kaj vse so poskusili, da bi severne jelene pregnali s proge! To so namreč redke živali, ki jih ne smejo kar na debelo pobijati. (Kljub temu pa povedo podatki, da je vsako leto okrog 150 »smrtnih žrtev« med divjadjo, ki jo povozi vlak.) Najprej so skušali je-I lene pregnati tako, da je lokomo-1 tiva neprestano tulila, poseben reflektor pa je svetil zdaj z belo, zdaj z rdečo lučjo. Nekaj času so se živali res plašile, potem pa so se privadile in boj med naravo in tehniko se je nadaljeval. Tudi zanke, ki so jih nastavljali ob progi, jelenov niso odgnale Končno so montirali na lokomotivo dolgo, naelektreno palico, ob stra
novo, učinkovito sredstvo za boj z divjadjo, vlaki imajo še vcdn° zamude in razmesarjeni severu1 jeleni še vedno dostikrat pordf' čijo sneg ob progi.

Ji
naporno službo, da se človeku kar j neh pa napeli žice. Živali pa tega smili!	I izuma niso poznale in so še vedno
Poglejte ga, korenjaka! Takih 1 na Aljaski še več, saj živi K*. približno 15.000 Eskimov. Res da se ne oblačijo po modi ** zato jih pa vsaj ne zebe.
1
V tej številki začenjamo o nadaljevanjih objavljati novelo znanega avstrijskega pisatelja židovskega porekla Stefana Zroeiga »Zenska o štiriindvajsetih urah*. (Vierundzmanzig Stunden im Leben einer Frau). Zroeig se je rodil 28. novembra leta 1881. na Dunaju, 22. februarja 1942 pa je šel v Petropolisu pri Riu de Janeiru skupaj s svojo ženo Lotto prostovoljno o smrt. Študiral je o Berlinu in na Dunaju ter bil promoviran za doktorja filozofije. Mnogo je potoval po Evropi, Indiji, Afriki in Ameriki. Bil je dober prijatelj pisateljev E. Verlaina in R. Rollanda. Kot svoboden pisatelj je živel več let na Dunaju, leta 191?. pa je odpotoval o Švico. Dve leti pozneje se je naselil o Solnogradu, od koder je šel leta 1938. o emigracijo. Pisal je romane, drame, komedije, tragedije, novele, eseje, monografije, razprave itd.
Slovenci tega mojstra peresa razmeroma dobro poznamo. Prevajali smo ga zlasti pred vojno. Bivša Tiskovna zadruga je izdala njegovo monografijo »Jožef Fouchei, bivša založba Hram njegovi deli »Marija Antoinetta€ in »Marija Stuart*, bivša Mlada založba »Oči večnega brata*, bivša založba Eoalit pa »Skrivnost, ki žge*. Po vojni so izšle o založbi Male knjižnice »Tri novele o ljubezni* in o sobotni prilogi »Ljudske praoice-Borbe* njegova novela »Strah*. Najbrž pa bi našli po naših revijah iz predvojnih časov še kako krajšo Zmeigooo stvar. V naši prevodni književnosti smo mu torej določili častno mesto, kar tudi zasluži, čeprav nam je zdaj časovno, še celo pa po miselnosti, močno odmaknjen. Eno pa je pri njem večno in nespremenljivo: čudovito
lep jezik in neverjetno globoko poseganje o duhovno življenje človeka.
*
Zroeig je doraščal konec minulega in pisal o začetku, o prvih dvajsetih letih našega stoletja. Velika socialna gibanja naše dobe so šele dozorevala, prvi znaki globoke preobrazbe človeške družbe so se šele kazali. Zrasel je iz malomeščanske družbe še o obdobju njenega mirnega, lagodnega življenja. Morda je tudi o tem iskati ozroke, da socialnih problemov ne načenja, marveč da se omejuje večidel na človeka z njegovim notranjim življenjem, na posameznike brez povezave z družbo, brez razredne opredeljenosti Zato ni najti v njegovih delih razrednih konfliktov, razglabljanja o vzrokih dogajanja v družbi. Človek, posameznik je pri njem osrednja točka, okrog katere se suče glavna vsebina njegovih del. Človeka pa zna analizirati, rekli bi, secirati, njegovo duhovno življenje prikazovati tako globoko, prepričevalno in plastično kakor malokateri pisatelj. V tem je velik mojster, ki bi ga skoraj lahko primerjali s Tolstojem, Dostojevskim ali Gogoljem, le da je njegovo obzorje znatno ožje in zato tudi pomen njegovih del manjši. Psihološko obravnavanje človeka in njegovih odnosov do sočloveka, njegovih konfliktov z lastnim jazom in z ožjim okoljem je v Zmeigooih delih mojstrsko, klasično. Enako reliefno je znal opisovati dogodke o zvezi s človekom
Novela »Zenska o štiriindvajsetih urah* (Vier-undrvanzig Stunden im Leben einer Frau) je ena njegovih najboljših, če ne najboljša. F njej
poseže globoko o psiho in moralo malomeščanstva svoje dobe. Prikaže nam zloglasno igralnico o Monte Carlu in o njej mladega igralca o lovu za srečo v ruleti, o pohlepu po denarju, ki mu ga usoda zdaj nakloni, zdaj spet vzame. Opiše ga s tolikšno spretnostjo svojega izklesanega sloga, da prebereš novelo v eni sapi. V središče dejanja postavi že priletno vdovo in mladega potomca plemiške družine. Tragični konflikt med njeno plemenito pobudo, da bi rešila mladeniča, ki si hoče v obupu končati življenje, ker je v igralnici ves denar izgubil, ter med njeno žensko naturo, ljubeznijo že ugašajoče strasti, razplete in zaključi brez analize globljih vzrokov, samo na podlagi notranjega doživljanja obeh. Visoko moralni in etični motiv se nekako izmaliči o malone vulgaren, nemoralen refren napetega dejanja, zanikajoč vse dobro o človeku.
Kot značilen izrez iz življenja malomeščanske družbe je ta Zroeigooa novela vredna, da jo človek prebere. Globlje, sodobnemu človeku bolj približane, s tematiko naših dni prepletene vsebine pa seve o njej ne najdemo, ker je ni in tudi ne more biti, saj je novelo pisal pisatelj drugačnega kova in v drugačnih razmerah. Morda bi lahko prav v tem strogem Zmeigovem omejevanju na obravnavanje človekove psihe brez širšega obzorja in iskanja pravega smisla življenja vsaj delno našli vzrok, da je obupal nad njim in si ga končal, razen seveda subjektivnega nagiba, saj ljudem njegovih nazorov in krvi leta (942. ni bilo težko obupati. jože Zupančič
V majhnem penzionu na rivieri, kjer sem takrat, deset let pred vojno, stanoval, se je pri naši mizi vnela živahna razprava, ki je. grozila, da se bo nepričakovano izrodila v grobo prepiranje, da, celo v zmerjanje in žalitve. Večina ljudi je brez domišljije. Kar se jih ne tiče neposredno, kar ne zareže naravnost v njihova čustva, jih navadno sploh ne razgiblje; brž ko pa se neposredno pred njihovimi očmi zgodi karkoli, kar poseže naravnost v njihova čustva, pa naj bo še taka malenkost, se takoj silno raz-
vnamejo. Tedaj nekako nadomeste svojo običajno brezbrižnost z neumestno in pretirano I ognjevitostjo.
Tako je bilo tudi tokrat v naši vseskozi meščanski družbi, ki se je sicer pomenkovala o vsakdanjih rečeh in se navadno razkropila takoj po kosilu: nemška zakonca na izlet in amatersko fotografiranje, petični Danec na dolgočasni ribolov, imenitna angleška dama k svojim knjigam, italijanska zakonca na običajni skok v Monte Carlo, jaz pa lenuharit na vrt ali k delu. Tokrat pa smo vsi ostali, ker nas je živahna razprava popolnoma prevzela. In če je ta ali oni iznenada planil pokonci, se to ni zgodilo kakor običajno, da bi se vljudno poslovil, marveč v vročični ognjevitosti, ki je, kot rečeno, dobivala kar surove oblike.
Dogodek, ki je naše omizje tako zelo razburili je bil res dovolj čuden Penzion, kjer je nas sedem stanovalo, je bil na zunaj podoben zasebni vili — ah, kako čudovit je bil pogled skozi okna na obalo, preprečeno z ostrimi čermi! V resnici je bil samo cenejša depandansa velikega »Palače hotela« in prek vrta z njim neposredno povezana, tako da smo imeli njeni stanovalci s hotelskimi gosti stalne stike.
Ta hotel je doživel prejšnji dan razburljiv škandal. Z opoldanskim vlakom ob 12.20 (hočeš nočeš navajam točen čas, ker je enako važen za to epizodo, kakor tudi kot tema našega razburljivega pogovora) je bil namreč prispel mlao i Francoz in najel sobo z razgledom na morje1 to je že samo po sebi kazalo, da utegne bit' precej petičen. Naše pozornosti pa ni vzbudil® samo njegova diskretna elegantnost, marveč predvsem njegova izredna in vseskozi simpatič' na lepota' sredi ozkega dekliškega obraza s° svileno svetli brki objemali njegove čustveno tople ustnice, nad belim čelom so se kodral1 mehki valoviti kostanjevi lasje, mehke oči s° z vsakim pogledom ljubkovale vse, kar so P°' I gledale — vse je bilo v njegovem bitju mehkOi ljubeznivo in prijazno, vendar pa brez sleherne izumetničenosti in spakovanja.
KOLTURNI ZAPISKI
»Vesna*, delavci, kritiki in devize
■jL	Po premieri slooen-
c1J* ftirna »Fesna« je bilo naše eono časopisje prepolno koale ' ‘ slaoospeDoD umetnosti, izoir-"sn, režiji in kaj oem čemu še, >/ J® oko baje ose združeno o _	Ne spomnim se, da bi
katerem koli dnevnem' časopisu “aJ zasledil toliko koale in priganja drugim, resničnim uspe-Prn na katerem koli deloonem Področju. Hvalisanje filma, ki je .ar kipelo iz časopisov in radia, Je Popolnoma zatemnilo uspehe in J,aj).nre naših delovnih ljudi, ki na ej-etih delovnih mestih ustvar-jaJo pogoje našega življenja. Celo . jim na »Vesni* marsikaj 1 .llSnjalo, so spričo itake hvale Pftčeli dvomiti nad svojim okusom.
Od takrat pa do danes se film yesna* sicer ni nič spremenil, °da spremenili so se kritiki in spremenilo se je »vreme*, ki je do »Vesni* prve dni tako nagnjeno. Te dni sem čitnl v ^‘-ludski pravici* kritiko, ki je Popolnoma »raztrgala* vse to, kar 0 Pred kratkim na osa usta hoa-
našega blaga? Naši delovni ljudje včasih o najtežjih okoliščinah, o mrazu in mokroti, pri vročih pe-
lili in opevali. Sedaj se opravi- vek se oprašuje, kakšni naj bi izvodi, ki v inozemstvu uživajo čeno oprašujem, kateri kritiki so bili razlogi, ki bi opravičevali ] velik sloves in so tamkaj zelo sedaj »zveličavni*; ali oni, ki so takšno trošenje dragocenih deviz ' iskani (celo mnogo bolj od filmov 'pred časom prikazovali »Vesno*1 po inozemstvu. Komercialni go-. kvalitete »Vesna*), odhajali o ino-| kot »višek umetnosti*, ali ti, ki jo \ tono ne. Tuje države bodo film j zemsivo tudi vsi, ki so sodelovali | danes prikazujejo kot plažo. De- sprejele ne glede na to, ali istega < pri ustvarjanju priznane kvalitete lavci ne pozabimo, da od naših osebno spremljajo igralci ali ne. žuljev žive tudi kritiki, in kakor Tudi propagandni razlogi ne pri-so ti žulji pristni, tako naj bi bili dejo v poštev, ker v »Vesni* res pristni, nepotvorjeni, dosledni in nimamo česa propagirati. Študij- Čeh, v strupenem ozračju kemič-jasni tudi kritiki. Prav ima to- sko potovanje? Tudi tega ne bi nih objektov, o rudnikih itd. variš Brenk, ko trdi, da cilj slo- mogli opravičiti, ker igralci »Ves- j ustvarjajo sredstva, katerih pre-oenskih študentov ni in ne sme ne* sploh niso filmski igralci, um- • sežke z razumevanjem dajejo na biti samo odbojka, jadralno letal- pak imajo svoje poklice. Naj bo | razpolago potrebam skupnosti, sivo, mlada dekleta in — poceni spremljanje filma po inozemstvu1 Pri vseh teh naporih, ki se ne matura v žepu. Prvi kritiki, ki so nagrada igralcem? Tudi to bi bilo\ morejo smatrati za lažje od film-z vsemi »harfami* peli hvalnice zgrešeno. Ne glede na govorice, skega ustvarjanja, pa še vedno »Vesnini* umetnosti, so po vsem ki krožijo med ljudmi o nekih videzu mnogo manj originalni kot »bajnih* vsotah, ki naj bi jih pa preprosto in neuko delovno igralci prejeli kot honorar oziro-Ijudstvo.	j ma nagrade (in ki so najbrž pre-
Pa še »malenkost* na račun ^ pretirane), bo vsakdo priznal,
delovnega kolektiva podjetja »Tri- da ]e treba vsako delo po za-
glav-filmai:	,	Plač/tl ln	«
&	i je bilo brez dvoma tudi pri igral-
V dnevnem časopisju je bilo cih in sodelavcih »Vesne* izvr-objavljeno, da bodo premieram seno. Toda tudi plačevanje zaslug \ efekti filma, svoje presežke in »Vesne* o desetih velikih mestih in nagrajevanje mora imeti svoje i predvsem devizna sredstva lahko j Zahodne Nemčije osebno priso- meje. Kako bi n. pr. bilo videti, stoooali tudi glavni igralci. Člo- ako bi z našimi številnimi pro-
nimamo dovolj sredstev, da bi poslali zadostno število naših strokovnjakov na študijska (ne nagradna) potovanja v inozemstvo, od česar bi imela korist vsa naša družba. Ako priznamo to, potem moramo priznati tudi dejstvo, da bi podjetje »Triglav-film* ali kdor koli že razpolagal s finančnimi
0 filmski cenzuri v Ameriki
UKLENJENA RESNICA
Resnice, resnice se boje, zato jo preganjajo
'Nekega dne je bil bog dobre \ javtli ljudje, ki trde, da bi pri- njegovo miselno bedo. Če bo mo-
kazovanje teh filmov neprecen- ral filmski trak, predno bo žaljivo škodovalo ameriškemu ugle- gledal luč sveta, potovati skozi du in prestižu v svetu. Ti ljudje »čistilnico* McCarthijjevega ko-predlagajo, da bi ustanovili neko miteja in njegove cenzure, potem novo cenzorsko ustanovo, ki bi bo Hollpmood izgubil še tisti ocenjevala »politični oportuni- drobec naprednosti, ki ga danes zem* filmov, namenjenih za iz- ima.
.°lje in sprehajal se je pod vro-(~.,ni soncem. Gledal je okrog sebe l/} razmišljal, kaj naj napravi. Končno se je odločil, da bo ustva-r‘‘ raj. Ko ga je končal, mu je nadel ime — Amerika.* Takole ^odruje ameriški vojak v enem ,zjned vojnih filmov, ki jih je Blanširala ameriška vlada in ki j‘K Amerikanci navdušeno poši-Jaj° po svetu. S temi filmi ho-cčjo prepričati ljudi, da je Ame-rika obljubljena dežela, »raj na ^fnlji*. In o takšnem raju bi p .o živel ves svet, če bi se pokoril Ameriki in sprejel »ameriški način življenja*. Hollymood le naslikal o njih tisoče prizorov lz Amerike, stotine njenih ljudi, 'Pozabil* pa je prikazati tudi tračne strani življenja v tem iraju*.
^Toda ljudje, ki ukazujejo ame-l^mski proizvodnji, nimajo ono srečne roke. Včasih se na j-• B: kakšen filmski umetnik, ki se *trga iz okov cenzure in prikaže .SDojem filmu ameriško življe-le ludi z druge strani.
. Eden izmed takšnih filmov je udi »Od tukaj do večnosti* V‘'rom Here To Etemitp*), ki ga vonio verjetno tudi mi lahko v kratkem gledali. Ameriški čašo-pls flVorld Telegrami je napisal ° njem: »Ta umazanija naj osta-,.e v Ameriki. Ne smemo dovo-‘ l> da bi zastrupljala prijatelj-°a drugih narodov do naše domovine.*
, I <i »umazanija* pa ni ničesar vf^Sega kot realistični prikaz
živi
lenja o Ameriki. Življenja, v
uporabili koristneje kot pa za potovanje že itak dobro plačanih igralcev po inozemstvu.
»Triglav-film* je s filmom »Vesna« finančno uspel, toda ta uspeh ne daje nikomur pravice zapravljanja. Ako je naša skupnost nosila kulturni in finančni riziko za »umotvor*, ki se je imenoval film »Jara gospoda«, ima ista skupnost tudi pravico do efekta, ki je bil z »Vesno* dosežen.
Naj gornje vzame kakor kdo hoče, toda nameravano »spremstvo« filma po inozemstvu smatram za nezdravo in škodljivo razmetavanje prepotrebnih deviz in narodnega premoženja sploh.
Fr. Prešern, Domžale
jw-
c
France Slana: Rezervist (z razstave v Mali galeriji)
Ameriškim nazadnjakom je zavrela kri predvsem pri tehle filmih: »Akt ljubezni*, »Čudovit slučaj*, »Pobegnil sem iz ječe«, »Gentlemanski sporazum* in »Vsi kraljevi ljudje«. V teh filmih je Hollpmood poskušal z izredno jasnostjo in resnicoljubnostjo prikazati nekatere temne strani ameriškega življenja.
Po prikazovanju filma »Akt ljubezni* je ameriški časopis »Va-riety« grajal producente tega filma, ki »prikazuje ameriške vojake kot pijance, brez kakršnih koli interesov ...« Celo v Kongresu so razpravljali o njem. Nekateri poslanci so zahtevali, naj Kongres sprejme zakon proti »lažnivemu prikazovanju Amerike v zamejstvu«. Toda kje je laž? V filmu ali pred Kongresom?
V »Čudovitem slučaju« vidimo Amerikance, ki linčajo črnce, v filmu »Pobegnil sem iz ječe« grajajo resnicoljubni umetniki prilike v ameriških zaporih, o »Gentlemanskem sporazumu« razpravljajo o antisemitizmu, film »Vsi kraljevi ljudje« osvetljuje korup- j
Komu s laži revica „Svit“?
BERITE IN SAMI PRESODITE
»Čutimo prijetno dolžnost, da Kakšne pesmi tiskajo z delavskim denarjem? — Ali Je dovolj
se na tem mestu javno zahvali- 1 mo Mariborski tekstilni tovarni. Tovarni dušika v Rušah, Trgovskemu grosističnemu podjetju .Tkanina', Tovarni umetnih brusov ,Srvaty‘, podjetju Les — Ljubljana, podružnica Maribor; Mestni obrtni zbornici, Mestni hranilnici, soboslikarstvu Sajko komp. Lazar, fotografu lloch-statterju, Mestni ljudski prosveti ter založbi .Obzorja'. Razen na imenovane smo se obrnili še na mnoga druga podjetja in ustanove, ki pa za kulturne potrebe mladega rodu, žal, niso imele razumevanje ... Prispevajmo vsak po svojih možnostih h kulturnemu dvigu delovnih ljudi.«
Tako sta zapisala uredništvo
le denarno podpirati naše revije?
cijo v politiki, v nekem drugem' in uprava revije »Svit« v prvo filmu pa farmar pretepa svojega letošnjo številko te revije »z zna-črnega služabnika.	čajem mlade povojne literarne
Skupina ljudi okrog senatorja generacije... s Štajerske, Koro-McCarthpja, ki se že dalj časa ške in Prekmurja«. Naši delovni
Merem cvete brutalnost kot j zavzema za politično cenzuro, cz>etje v pomladi. Brez olepšav j meni, da je treba takšne filme ant prikaže to življenje in še \ prepovedati in budno paziti, da P°sebej ameriškega vojaka. Zgod- ameriška filmska podjetja po-a je resnična, zakaj film so na- \ dobnih filmov ne bi več proizva-
Pravili po noveli, v kateri je \ jala. Razen tega pa McCarthy za-	^ __ ^
D‘0r opisal lastna doživetja. \hteva, da bi Amerika uveljavila in draniaitiča ivuiiama"vefisa. Ti F zadnjem času so v Holhj-	ostrejši politični kriterij pri iz-	umrl	tik pred drugo svotovnn vojno
kaUrl P0Sneli, A, DeiJi,mo?’ D ,	birijujih filmov, ki jih uvažajo.	obdelane AAineAAmmn-
nh X’ so nasukali nekatere nege. '	Napredni ameriški: filmski de-	nja.	pesmi o dekadenci na prelomu
lčaje in moralne vrednote po-	lavci pa trde, da bo politična	‘	dveh	stoletij in čudovit opis tiste noči,
'CnreihJni neP°0Prečnih Ameri-	cenzura ogromno škodovala ame-	I	'ffj* NobelovTnadrtda ’Ta 'fcnjiicv-
u'iteo. £elo hitro pa so se po- riškemu filmu, saj bo povzročila ' post.
Avtobiografija Williama Yestsa
Pod tem naslovom je izšla v New Vorku zbirka spisov irskega pesnika
kolektivi so torej s svojim denar-1
jem omogočili, da nas je »Svit« demo lahko tudi takle »cvet«, ki tudi letos obiskal. Primer, ki je \ ga je Vane Brez imenoval: »Brez-vreden pohvale in tudi posnemanja.
Toda, ali je dovolj, da delavci prispevamo »Svitu« (in tudi drugim podobnim revijam) svoj denarni delež, potem pa prekrižamo roke in čakamo, kakšne sadove bo obrodilo to naše dejanje.
Prelistajmo prvo številko »Svita« in si poskušajmo odgovoriti na vprašanje.
no vodili... In potem tudi ne bi mogli najti n naših revijah »Brez-j oernežeo«, ki objokujejo svoje In med to bogato zbirko naj- \ »bolečine« in se smejejo našim
V tej številki »Svita« je objavljenih predvsem zelo veliko pesmi mladih avtorjev iz severne Slovenije. (Proza je zastopana le z Lešnikovo črtico: »Pred sonč-
oernei«.
Nikoli nisem veroval, nikoli nisem nič častil in kar predsodkov je skoval ta svet — sem hladno ose
razbil.
A včasih bi rotil boga, pokleknil tiho pred oltar in mu molitev iz srca s solzami bi poklonil o dar.
Brezova pesem »V gostilni* pa ni veliko boljša.
Ali je potreben ob tem kakšen
idealom.
Na uvodni strani te številke »Svita- je uredništvo zapisalo:
»Naš program bo v skladu z značajem revije. Mladi krog sodelavcev se je odločil prispevati kolikor mogoče novega, ob spoštovanju in tudi apliciranju pozitivnih tradicij t) našo književnost, novega seveda o smislu vsega naprednega; odločil se je v literarni obliki zajeti vsebino našega časa, našega življenja, mišljenja in čustvovan ja, odločil se je, o umetniški podobi podoživljati čas, prostor in slovenskega človeka v njem, pri tern pa načelno slediti
potreo
................... ... _....... komentar? Mislim, da ne. Popro-
nim vzhodom« in prevodom Jeana \ simo le lahko solzavega »poeta«, \ smotrom, ki jih zastopa sociali-Cocteauja: »Lažnivec«), Med mla- \ ki je »predsodke vse razbil« in si [stična družba n kulturnem pogle-dimi avtorji, ki so prispevali svo- | revček želi, da bi izjokal svojo I d ti. Pri tem ne bomo šli mimo je pesmi, se največkrat oglaša pusto in prazno notranjost pred uspehov in naporov v graditvi Vane Brez (»V gostilni«, »Jesen-\ oltar jem, naj nam drugič priza- socialistične družbe vri nas. nrav ska«, »Brezverne?,«, »Hvala ti«, i nese s to svojo glasno, sedaj (na »Ob slovesu«), Ana Sever je pri- žalost) na straneh »Svita* objav-
spevaln dve pesmi:	»Večerne
impresije« in »Konec ljubezni«, Branko Hofman, Velislao Host-
Ijeno bolečino.
Torej, ali je dovolj le denarno pomagati našim revijam? Lahko
nik, Cvetko Golar, Ciril Hrast, se vprašamo še več: Ali je dovolj
Janko Čar in Anka Pišorn pa so prispevali vsak po eno pesem. Objavljeni sta tudi dve Menartovi pesmi: »Večerno tihožitje« in »Dolga pesem z žalostnim koncern«.
le pomagati? Naše sodobne revije bi vendar morale biti res naše, razširjati naše delavske ideje.
socialistične družbe pri nas. prav tako pa tudi ne mislimo prezreti napak, slabosti in bolečin, ki spremljajo vsako rojstno, vsak začetek in nadaljnjo rast.*
Sedaj pa berite in sodile ... In tudi vi in predvsem vi. ki ste vložili svoj denar o to revijo, berite »Svitovo« programsko izpoved in nekatere pesmi Vaneta
biti bi morale del našega življe- Breza in presodile, komu služijo nja. Če bi se zavedali tega. potem »Brezoerneži«, ki jih objavlja re-ne bi »pomagali«, ampak duhov- vija »Svit«.	Janže
KULTURNI RAZGLEDI
Razmišljanja ob obletnici heinejeve smrti
HEINE IN MARI sta bila prijatelja
r E letošnji prvi številki nemške D0e »Der Monat* je pritegnil pozornost predvsem članek Marcusa »Heine in ar*«, s podnaslovom »zgodovina a'( Pravljica«.
lpiS ane!c časovno sovpada z ob-bn,‘Co Heinejeve smrti (t?. fe-tnA	toda po tem. kako je
^ Pisan, se članek ne more /.ne-ftp- D(lsa, da je bil Mnrcusu er e ln obletnica njegove smrii Pi«A'ap>rao povod za to, da je Po/j ° J\eeem drugem. Čemu jo
članek? ^arCUSe naP‘sal SD°i
heSd,iCm k' rRci zaPlsl,l nekaj
ro>,času je opaziti o Uisin'1 Pn^IlKacijah za zahodu sti L ’ re.?ii!,h’ biltenih Ud.), zla-sn.'r- 0 . ' ki so »materialno in-zad™' 8 strani ameriških na-ftiark*;.?°T P0DSem izrazito proti-Ui - J. ,110 ost. Vse mogoči pisci Si' Prizadevajo z raznimi ^dnoinskirni in znanstveni-
primeri’0rb-nl' Pjedosem pa s er‘ iz življenja o Rusiji (ki
jih brezsramno pripisujejo marksizmu!) dokazovati, da marksistični svetovni nazor ni nič drugega, kot navadna miselna zabloda, ki jo je življenje že pregazilo. (Kako sladka utvara za od revolucij do kosti prestrašeno meščanstvo!)
In tega duha sem občutil v dobršni meri tudi v članku Mar-cusa. Seveda premalo poznam prilike, da bi lahko trdil, kakšne neposredne zveze ima ali nima to pisanje s poplavo tistega organiziranega protimarksističnega šun-da. od navideznih študij do cenenih publikacij, iz katerega zavestno grade meščanski nazadnjaki preperele duhovne barikade, za katerimi skrivajo svojo pravo zagato. Toda. bodi tako ali drugače, krvnega in miselnega sorodstva s tem šundom tudi Marcu-sov članek ne more zanikati. Za njegov članek je namreč značilno predvsem tole dvoje:
Prvo. Marcuse obravnava marksizem kot dogmo (tako ga danes uradno ocenjujejo le še najbolj
nazadnjaški sloji po svetu) in si vneto prizadeva o Heinejevi, literarni zapuščini najti proti-marksističnih stališč. (Seveda, brez predrznosti to ne grel Pri Heineju, majognjevitejšem tvorcu politične poezije, v kateri Heine strašno biča meščansko družbo svoje dobe, iskati zaslombe za protimarksistična razglabljanja — to zahteva dobršno mero korajže! Korajže? Da, korajže za preobračanje in zavijanje resnice!)
Drugo, Marcuse skuša dokazati, da med Marxom in Heinejem niso obstajale nikakršne globlje duhovne vezi, da v svojih družbenih pogledih nista, bila v ničemer sorodna, da Mar.v sploh ni vplival na Heineja; kratkoma-lo, da so med njima obstajale izključno slučajne poslovne vezi.
Zaradi svojih protimarksislič-nih osti in zgodovinske neresnice o odnosih med Heinejem in Mar-xom je torej napisal Marcuse svoj članek. Pa pustimo njega in njegove »modrosti« (o tem, ali je marksizem znanost ali dogma pa med resnimi ljudmi res ne kaže več razpravljali, saj je družbeni razvoj temeljito dokazal znanstveno vrednost marksistične misli) in si oglejmo, kakšni so bili j dejansko odnosi med nemškim pesnikom židovskega porekla Hei-
nejem in revolucionarnim mislecem Mnrxoml
Izbral sem tri vprašanja, ki bodo verjetno predvsem zanimiva za spoznavanje odnosov med tema duhovnima velikanoma:
Kdaj sta se spoznala Heine in Marx?
Kakšno je bilo razmerje med njima?
Kakšen je bil Heinejev odnos do komunistov in do porajajočega se zavestnega delavskega gibanja o tedanjem času?
Sedaj pobrskajmo po zgodovinskih virih in prisluhnimo, kaj nam povedo!
KDAJ STA SE SPOZNALA HEINE IN MARI
Kdaj sta se torej spoznala Heine in Marx? Osebno sta se spoznala decembra meseca 1841. leta v Parizu, kjer sta živela v izgnanstvu. V ozkih stikih sta ostala polnih O mesecev, to je pse dotlej, ko je moral Marx zapustiti Pariz, (bil je namreč izgnan). Tedaj, ko sta se Mar.v in Heine seznanila, je bilo Mar.vu komaj 24 let, Heine pa je bil za polnih 21 let starejši. Prvi je bil genialni mislec, ki se je z vso vnemo in bistroumnostjo lotil kritike meščanske družbe in iskanja družbenih sil ki bodo napredku
odprla nova pota, drugi pa je bil precej samosvoj, samozavesten, globoko čuteč pesnik, ki je zavihtel z bičem svoje neizprosne politične poezije po tedanji meščanski družbi. Družila ju je torej sorodna družbena bolečina. Razlika med njima je bila predvsem ta, da je bil Marx trezen politik, Heine pa oster, ognjevit, vznesen pesnik (poleg karakternih razlik med njima, ki jih ne gre zanikati.)
KAKŠNO JE BILO R »IZMER J E MED HEI.NEJEN IN MARKOM
Vsekakor sta bila Marx in Heine prijatelja. Marx n pismih Heineju vedno piše »Dragi prijatelj«. Pred spojim odhodom iz Pariza leta 1844 je Marx zapisal: »Od vseh ljudi, ki jih tukaj zapuščam, mi je najbolj neprijetno zapustiti Heineja.*
Podobno je ravnal tudi Heine. Ko je poslal Marxu svojo pesnitev »Nemčija. Zimska pravljica*. da jo objavi, mu piše »Predragi prijatelj«. Na koncu pisma pa milje zapisal: »Saj potrebujeva ma lo znakov, da drug drugega razumeva. Zdravstvujte, dragi prijatelj!* V svoiih »Priznanjih* iz leta 1844 piše Heine o Mnrvu: »Bolj ali manj lajni voditelji nemških komunistov so veliki logiki, izmed katerih so najmočnejši izšli
iz Heglove šole. Ti so brez dvoma najbolj sposobne glave in najbolj odločni značaji Nemčije. Ti dohtarji revolucije so edini ljudje v Nemčiji, ki o njih utriplje življenje. in njim, bojim se, pripada bodočnost.*
' To prijateljstvo je seveda mo-: ralo imeti globlje Človeške, družbene vezi. Od časa, ko sta se Marx in Heine osebno spoznala, je mo-I goče zaslediti v njunem delu med-■ sebojne vplive.
i V letu 1844 piše Arnold Ruge, da sta on in Marx dejala Heineju: »Nehajte vendar s tistim večnim ljubezenskim nerganjem in pokažite končno političnim lirikom, kako se to prav napravi — z bičem.« V čas po tem nasvetu , sodijo Heinejeve najboljše poli-; Učne satire. Vrhovi politične poe-I zije. kot so »Sodobne pesmi*, , »Hvalnice kralju Ludmlgu«, »Naša mornarica*. »Nemčija«, »Slezij-ski tkalci« itd Seveda bi bilo na-i počno misliti, da so te pesmi nastale samo zn/o. ker sla Ruge in : Mar.v svetovala Heineju, naj tako više. H ute jih je moral doživeli, pesmi so morale n njem dozoreti, torej je moral sam nositi v sebi, kar je v teh pesmih izpovedal. Franz Mehring o tem piše takole: »Heine bi napisal svoje saVrične pesmi tudi brez. Ruge ja in Marxa.
(Nadaljevanj', prihodnjič)
SCELBOVfl VLADA PRED RIMSKIM PARLAMENTOM
ICHm¥ ZACiTIi
Med velikimi delavskimi demonstracijami, ki so jih organizirali informbirojevci, zaseda rimski parlament. — Policaji so doslej ubili pet demonstrantov. — Izgledi, da bo Scelbova vlada dobila
dovolj glasov
V italijanskem parlamentu razpravljajo o programu nove koalicijske Scel-bove vlade, po ulicah italijanskih mest pa demonstrirajo brezposelni in stavkajoči delavci, fco je Scelba govoril v parlamentu v svojem programu, so demonstracije že terjale pet žrtev.
S temi krvavimi demonstracijami in stavkami napovedujejo kominformistič-
ne stranke, da se bodo z vsemi sredstvi bojevale proti vladi, ki so jim social-demokratje dali kolikor toliko napredno obeležje. Zmaea nove vlade v parlamentu bi zadala močan udarec inform-birojevcem, zakaj socialne reforme, ki jih namerava izvršiti koalicijska vlada, bi občutno zmanjšale vpliv strank skrajne levice.
Med parlamentarno razpravo informbirojevci izkoriščajo delavske nemire po italijanskih mestih kot dokaz nezadovoljstva delavskega razreda z novo vlado. Toda zanimivo je, da so komin-formovci z organiziranjem krvavih demonstracij bolj pomagali nasprotnemu taboru kot pa sami sebi. V zelo neenotni demokrščanski stranki so se po demonstracijah močno utrdile tiste struje, ki na vsak način hočejo obvarovati enotnost stranke. Celo katoliški >Quo-tidiano«, ki doslej ni odobraval vladne koalicije, ker se ni hotel odpovedati nazadnjaškim načelom demokrščanske desnice, je po demonstracijah pozval svoje pristaše, naj podpro Scelbovo vlado. Podobne pozive so objavili tudi drugi klerikalni, desničarski in sredinski listi.
Kominformovci so hoteli izkoristiti delavsko bedo za povečanje svojega vpliva, v resnici pa so s svojimi nepremišljenimi dejanji koristili le nasprotnemu taboru.
Čeprav danes še ne vemo, kakšen bo razultat razprave v rimskem parlamentu, vendar lahko pričakujemo, da bo Scelbova koalicija kljub ogorčenemu odporu skrajne desnice in levice vendarle pridobila dovolj glasov.
OBTOŽBE NA PLENUMU CENTRAL-
NEGA KOMITEJA KITAJSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE
BIROKRATIZEM NA KITAJSKEM
Nekateri partijski voditelji se ! obnašajo kot »Neodvisni kraljeviči«
V Pekingu se je pred nedavnim končal četrti plenum Centralnega komiteja kitajske komunistične partije. Ob koncu plenuma so sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za utrditev partijske enotnosti. To resolucijo je predlagal j plenumu generalni sekretar partije Mao ! Ce Tung.
Kitajski časopis »Peoples Dailv« pi-! še, da >imperialisti in reakcionarji služijo agente v vrstah kitajske komuni-I stične partije Četrti plenum je proučil ( notranji položaj v partiji in ugotovil v ' i partiji pojave, ki so nevarni njeni enot- i nosti«. Po mišljenju lista so partiji najbolj nevarne birokratske lastnosti posameznih voditeljev, ki se obnašajo tako kot »kakšni neodvisni kraljeviči«.
IZ INDIJE
KONEC STAVKE UČITELJEV
Pred dnevi so indijski učitelji iz j Vzhodne Bengalije prenehali stavkati. ; Stavka, ki je trajala deset dni, se je j končala z uspehom učiteljev. Indijska vlada je sprejela zahteve 92.000 učite- I Ijev za zvišanje plač in izpustila vse I aretirane voditelje stavke.
RESNICA O ŽIVLJENJU DELAVCEV V BOLGARIJI
BiroMje jih izhopiščajo
Zakaj bolgarski rudarji ne izpolnjujejo proizvodnih načrtov
Bolgarski rudniki že precej časa ne izpolnjujejo proizvodnih načrtov. Čašo- 1 piši pišejo, da so vzroki premajhne proizvodnje v slabi organizaciji dela, v i premajhni skrbi za napredek proizvod- j nje, v slabi delovni disciplini in pre- j seljevanju delavcev iz podjetja v pod- j ietje, pozabljajo pa na najvažnejše razloge za nazadovanje proizvodnje — težke • življenjske razmere delavcev.
Toda resnice se ne da dolgo skrivati i Časopis »Rabotničesko delo« je pred ne ! davnim moral priznati, da je rudnik ; Marvos izpolnil v minulem letu le 84°/o ;
a plana
zaradi slabih
proizvodneg življenjskih razmer delavcev, ki so za posleni v tem rudniku. »Trud« je dne 30. novembra pisal, da so v rudniku »Novi rudniki« izpolnili plan le za 70°/» in to zaradi težkih življenjskih in delovnih razmer. Pisec članka ugotavlja, da se delavci »plazijo po zemlji, ker so rovi pod velikim pritiskom, da rove zaliva voda, da delavci nimajo primerne obutve . . .«
Obenem »Trud« obtožuje sindikalne voditelje, da so premalo skrbeli za življenjske in delovne pogoje delavcev, da niso upoštevali njihovih pritožb in predlogov in da so dovolili nepravilnosti pri plačah, grobo obnašanje direktorjev itd.
NAJNOVEJŠE VESTI 0 VELIKI STAVKI ŠPANSKIH DELAVCEV
Delava rušijo Francov fašizem
Berlinska konferenca je končana. Nemčija bo ostala še nadalje razkosana in okupirana in Avstrijo bodo še naprej težile vojaške enote velesil. Želje obeh Berlinčanov, ki sta se ob pričetku konference oblekla v dimnikarja in želela Edenu veliko uspeha, se ni izpolnila. To pot dimnikarja nista prinesla sreče.
O ITALIJANSKIH IZSELJENCIH
II lilii D10 Mil! M
Od 1946. do 1952. leta se je izselilo iz Italije v evropske dežele skoraj pol milijona italijanskih delavcev. — Poldrug milijon jih hodi na sezonsko delo v tujino
Uspešna stavka 5000 španskih delavcev. — Vse bolj se kažejo slabosti Francovega fašističnega režima, čeprav podpirajo to vladavino nekatere nazadnjaške skupine na Zahodu
Zveza baskijskih delavcev, ena iz- . Sebastijana. Medtem pa so se delavci ned španskih sindikalnih organizacij , podjetij »Naval de Nerviou«, »Wal-
. 1	, 1 t V, 1 , T I 1 O TV	s. V, * ; — 3C «	^ -- - — -
v izgnanstvu, jo te dni objavila podatke o veliki delavski stavki v španskem pristanišču Bilbau, ki se je končala pred mesecem dni z delavsko zmago.
Uprava ladjedelnice Euskalduna je zadnje dni minulega leta hotela znižati že tako nizke delavske plače. 5000 delavcev, zaposlenih v tej ladjedelnici, je napovedalo stavko. Stavkajoči so zavzeli prostore ladjedelnice, toda drugega dne je 100 oboroženih policajev vdrlo v ladjedelnico in jo ! zavzelo. Obenem so se po zidovih po-
coch’s in še nekaterih drugih že pridružili stavkajočim. Toda stavke se v teh podjetjih niso začele, ker so delodajalci takoj sprejeli delavske zahteve.
Iz poročila Zveze baskijskih delavcev je razvidno, da so Francove oblasti aretirale okrog 20 delavcev, ki so jih obtožili, da so vodili stavkovno gibanje. Poznavalci razmer v fašistični Španiji menijo, da je število aretiranih delavcev zelo majhno, saj so po nedavnih velikih stavkah v Barceloni in Baskijski pokrajini
Pred nedavnim je »Mednarodni urad za delo« objavil podatke o številu itali- j janskih delavcev, ki so se od 1946. do j 1952. leta izselili iz Italije v razne I evropske države.
Iz teh podatkov je razvidno, da se je v povojnem času izselilo iz Italije 1 413.065 delavcev, v Italijo pa se je vrni- : lo le 79.025 delavcev. Več kakor tri četrtine delavcev je torej ostalo v tujini. Največ italijanskih delavcev se je izselilo v letu 1948 (89.038). Izseljevanje je nato začelo počasi padati in v letu 1951 se je izselilo 69.591 delavcev. Od takrat pa izseljevanje iz Italije neprestano narašča.
V Francijo se je v povojnem času izselilo 214.087 delavcev, v Belgijo pa 145.964. V Anglijo je odšlo samo v letu 1951 9049 delavcev, v vse ostale evropske države pa 8502.
Poročilo govori tudi o tistih delav-
cih, ki so odhajali na sezonska dela v razne evropske države. Od 1946. do 1952. leta je odšlo v Francijo na sezonska dela 48.255 italijanskih delavcev, v Švico pa nad 650.000. Skupno je odšlo iz Italije v tem času poldrugi milijon sezonskih delavcev.
Ti podatki nam govore o težavnem gospodarskem položaju v Italiji, deželi.
v najavila obvestila o odpustu stavkajo-1 prli kar 10.000 delavcey. Ta »popust-čih.	i Ijivost« španskega fašističnega reži-
Francovo oblasti so se bale, da bi ma izvira najbrž iz slabosti Francove se stavkajočim pridružili še delavci ! nasilne vladavine, ki se v zadnjem drugih podjetij v Bilbau, zato so mo- času vse bolj jasno kažejo, čeprav bilizirale civilno gardo in poklicale podpirajo Franca nazadnjaške poli-na pomoč policijske oddelke iz San tične skupine na Zahodu. Stavkovne-
IZ DELAVSKEGA GIBANJA NA NIZOZEMSKEM
USPEH SINDIKATOV
Nizozemska vlada je sporočila, da I je sprejela nekaj zahtev zadnjega iz-kjer delavci doma ne morejo dobiti za- j rednega kongresa Zveze sindikatov poslitve in kruha in ga zato iščejo v Nizozemske, predvsem pa tiste zah-tujini, ki jim ga navadno reže zelo teve, ki govore o povečanju dajatev skopo.	Branko Djukič iz sklada za socialno zavarovanje.
IZ ZAHODNE NEMČIJE
DEMONSTRACIJE ŽIDOV
Iz MUnchena poročajo, da je okrog 300 Židov iz taborišča v bližini Miinche-na pred nedavnim zahtevalo, naj zahod-nonemške oblasti in ameriška izseljeniška organizacija »Joint« razpuste njihovo taborišče in ubežnim Židom omogočijo izselitev v druge države. Ker za-hodnonemške oblasti in izseljeniška organizacija »Joint« niso hoteli ugoditi njihovi zahtevi, so Židje priredili demonstracije, toda zahodnonemška policija je demonstrante s silo razgnala.
Starostne pokojnine so občutno povečali. Oženjeni upokojenci bodo dobivali 1200 guldenov več, neože-njeni pa G96 guldenov. Otroške dodatke in invalidnino so povečali za 5 %, invalidske in družinske pokojnine pa za 6 %.
Na izrednem kongresu Nizozemskih sindikatov pa so tudi zahtevali, naj vlada sprejme uredbo o povišanju delavskih plač povprečno za 6 %. Kongres je obsodil delodajalce, ki nasprotujejo vsakemu najmanjšemu povišanju delavskih plač in zagrozil, da se bodo skalili odnosi v tovarniških odborih, v katerih sodelujejo tudi predstavniki delavcev in delodajalcev, če kapitalisti ne bodo hoteli sprejeti delavskih zahtev. O teh zahtevah pa nizozemska vlada še vedno ni spregovorila.
ga gibanja se je španski fašistični režim tako ustrašil, da je takoj pove-
plače delavcem v tudi v metalurških podjetjih.
Nekateri bolgarski listi tudi op0' zarjajo na težnje tehničnih voditelj® rudnikov, ki hočejo izpolniti količinsK načrte ne glede na to, da so življenj rudarjev v nevarnosti. V rudniku ' rin« se je ponesrečilo pri delu 20 rU' darjev in nič boljši ni položaj v rudn}' kih »Tolbuhin«, »Careva ruda«, »Alaini " rovci«, »Rodobsko rudarski bazen« lt0' Skratka, za potrebe moskovskih gosp®" darjev je treba izkopati Čimveč Pre' inoga in čeprav bi se pri tem -smrtn^ ponesrečilo na stotine rudarjev. Cen' tralni odbor sindikata bolgarskih rudaj' jev je samo lani sprejel 4769 pritoZ rudarskih delavcev, ki zahtevajo, naj sindikati zaščitijo delavce pred izkori" ščanjem brezdušnih birokratov.
Iz teh podatkov jasno vidimo, kakšen je danes položaj bolgarskih rudarje’ in zakaj rudarji v Bolgariji ne izpel' njujejo proizvodnih načrtov.
Branko Djukič
IZ ANGLEŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Pristaniški delavci se upirajo
Okrog 7000 londonskih pristaniških delavcev že več tednov noče prevzeu nadurnega dela, ki ga jim delodajal®1 zelo slabo plačajo. To upiranje delavce' je znatno oslabilo promet v londonskem pristanišču.
Lastniki dokov v londonskem Pr*' stanišču so opomnili pristaniške delavce, da bodo vsakega delavca, ki ne bi h°' tel opravljati čezurnega dela, discipliij' sko kaznovali ali pa za teden dni od'
ladjedelnicah pustili. Toda delavci se kljub tej grož' lodjetjih. 1 nji nočejo odreči svojim zahtevam.
Protiangleške demonstracije, ki so jih pred nedavnim organizirale Francove fašistične oblasti, so se spremenile v protifašistične. — Demonstrantje so se spopadli s Francovimi policaji in prizor iz tega spopada vidimo na naši sliki
IZ AMERIŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Amer k grozi brezposelnos’
V štirih mesecih so odpustili iz tovarn tri milijone delavcev
Ameriška vlada je objavila poročilo o številu brezposelnih v Združe nih državah, iz katerih je razvidno, da je bilo avgusta lani zaposlenih v Ameriki fvJ,40S.G00 delavcev, decembra pa le 60,764.000 delavcev. V štirih me-
secih so torej iz ameriških tovafO odpustili okrog 3 milijone delavce*
Epilog... (karikatura: J. Grabovac)
Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo Ogovora! urednik:	Rornao Albreht Tisk Tiskarne
pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave Ljubljana	_
ulica 1 - Dom sindikatov Telefoni: uredništvo in uprava 23 031 ured ništvo 22-538. uprava 20-046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-J-221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din
Ameriški sindikati trde, da je tu-1 di to število nepopolno. Po njihovi* j podatkih je število brezposelnih , poldrugi milijon večje
Sindikalno glasilo »CIO News« Je pred nedavnim pisalo, da so sindikj*1' c*™*	| ni odborniki že večkrat svetovali y*av
Ljudske i di, naj sprejme ukrepe za ».mejil®, i far jeva i brezposelnosti, toda vlada ni dos*e.J
ničesar storila da bi preusmerila vojno industrijo v mirnodobsko ?n taK zmanjšala število brezposelnih preprečila nadaljnje vid puščanje i* lD' dustrije. .
OKNO V SVET
IZ ŽIVLJENJA JOHNA LEWISA, PREDSEDNIKA AMERIŠKEGA SINDIKATA RUDARJEV
Sindikalni vladar in njegove intrige
List iz zgodovine ameriškega delavskega gibanja, ki odkriva kopreno z obličja sindikatov v Združenih državah
Ameriški sindikati zavzemajo pomembno mesto v mednarodnem sindikalnem gibanju. Njihova beseda se daleč sliši, le škoda je, da je velikokrat ta beseda nazadnjaška, škodljiva delavskemu gibanju in njegovemu boju za socializem.
Eden od vidnih voditeljev ameriških sindikatov je John L.^ Levris. O njegovem delovanju smo že večkrat slišali. Je predsednik sindikata rudarjev, edinega velikega ameriškega sindikata, ki ni včlanjen v nobeno sindikalno zvezo v Združenih državah. Nje-
govi nasprotniki v vrhovih Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške federacije dela ga ostro napadajo. Res so nekatere njihove graje zlonamerne, toda mnoge so resnične. Če vzamemo v roke Lewisov življenjepis in ga skrbno preberemo, se nam zdi. kot bi odgrnili kopreno, ki zakriva ameriške sindikate in pod katero se skrivajo vzroki njihovih slabosti.
Dvigniva, dragi bralec, to kopreno in poglejva, Kaj nama skriva.
*
John L. Levvis je zagledal luč sveta v ameriškem rudarskem mestecu Lukasu 12. februarja 1880. leta. Bil je prvorojenec vvelškega rudarja, dolgoletnega člana sindikata in odločnega bojevnika za delavska pravice.
S sedemnajstimi leti ie tudi John odšel z očetom v jamo. Nekaj let je kopal v Lukasu; ko pa je postal polnoleten, je odšel na Zahod, kjer je pet let delal koi rudar v planini Rokiz. 1906. leta ga zopet vidimo v lukaškem rudniku. Leto kasneje se je oženil z učiteljico Edit Bell, 1909. letu pa se je naselil v Panami.
Kmalu po prihodu v Panamo (država Ilinois) se je Lewisu izpolnila dolgoletna želja. Postal je predsednik sindikalne podružnice rudarjev. Že naslednjega leta se je kot vodja ilinoi-ške rudarske delegacije pogajal z delodajalci o povišanju delavskih plač, dve leti kasneje pa je postal inšpektor Ameriške federacije dela (AFL). Na kongresu Združenega sindikata rudar-
jev (UMW) 1916. leta so Lewisa izvolili za voditelja statističnega oddelka sindikata. Nekaj mesecev kasneje pa je postal vršilec dolžnosti predsednika UMW. V sedmih letih se je torej povzpel od predsednika sindikalne podružnice do najvišjega položaja v ameriškem sindikatu rudarjev.
Ob koncu prve svetovne vojne je UMW, ki je bila tedaj najmočnejša sindikalna organizacija v Ameriki, zahtevala. naj lastniki rudnikov povišajo delavske plače in zmanjšajo delovni čas. Delodajalci so zahteve sindikata odklonili, UMW pa je napovedala stavko. ki naj bi se začela 1. novembra. Medtem se je VVilsonova vlada poslu-žila vojnega zakona o prepovedi stavk in prisilila sindikat rudarjev, da je pristal na pogajanja. O sporu je končno razpravljala arbitraža. Tedaj je Levvis svečano izjavil: »Ne bom se boril proti moji vladi, najboljši na svetu.« Ko je arbitraža sklenila, naj se plače rudarjev povišajo le za 27% (sindikat je prvotno zahteval dvakrat toliko), je Levvis pozdravil ta sklep kot veliko delavsko zmago. Rudarji pa se niso strinjali s polovičnim uspehom, zato so napovedali stavke. Levvis, ki so ga tedaj že izvolili za predsednika UMW, pa je »upornike« z nasilnimi ukrepi prisilil k pokorščini.
1922. leta je UMW napovedala splošno stavko ameriških rudarjev, ki se je z uspehom končala. Stavkajočim organiziranim rudarjem se je pridružilo tudi 100.000 neorganiziranih. A Levvis ni hotel, da bi tudi rudarji, ki niso bili člani sindikata, uživali pridobitve stavkovnega gibanja. Na tak način jih je hotel prisiliti, da bi pristopili v sindikat ali pa zapustili rudnike. Vedel je, da bo imel toliko več veljave, kolikor številnejši bo njegov sindikat.
Po 1920 letu se je Levvis zelo trudil. da bi si utrdil položaj v sindikatu rudarjev. Svoje nasprotnike je izključeval iz sindikata, na njihova mesta pa je postavljal sebi vdane ljudi. Franka Faringtona je na primer obdolžil poneverbe in ga prisilil, da je podal ostavko, Aleksa Horvata pa je pod-
kupil. Oba sta se mu zamerila, ker sta 1921. leta nasprotovala njegovi kandidaturi za predsednika AFL.
V letih po prvi svetovni vojni je bilo v ameriških sindikatih precej komunistov in socialistov. Ti napredni delavski voditelji so bili Levvisu trn v očesu. V hajki proti komunistom in socialistom ni izbiral sredstev. Med drugim je tudi objavil serijo člankov, v katerih je napadal napredne ljudi v rudarskem sindikatu (tudi liberalce) kot agente Moskve. Vse do 1930. teta je odgovornost za neuspehe svojega sindikata naprtil na pleča naprednih elementov.
Kot desničarski republikanec je na predsedniških volitvah 1928. leta hvalil »genialno sposobnost« Herberta Hooverja, 1932. leta pa je nasprotoval Rooseveltovi kandidaturi za predsednika Združenih držav.
Že 1920.leta so mnogi rudarji zahtevali nacionalizacijo rudnikov. Leviš je v začetku nacionalizaciji nasprotoval. že 1921. leta pa je svečano izjavil, da se strinja s programom nacionalizacije. S to izjavo se je hotel prikupiti rudarjem, obenem pa škodovati predsedniku AFL Gompersu. Nekaj let kasneje pa je ponovno spremeni svoje poglede. 1925. leta je objavil knjigo, v kateri se zavzema za »naravne gospodarske svobodne igre ' proizvodnji in razdeljevanju premoga«. V tej knjigi tudi trdi, da so sindikati ». . . nedeljiv del obstoječega gospodarskega sistema . . . pojav kapitalizma ki je popolnoma podoben industrijskim družbam . . . Ekonomski cilji obeh so enaki — zaslužek«.
1924. in 1925. leta je UMW organizirala nekaj neuspešnih stavk, ki so veliko škodovale Levisovemu ugledu. Leviš je sicer uničil nezadovoljneže znotraj svojega sindikata, toda ostre graje v ameriškem delavskem gibanju ni mogel preprečiti.
Odpor proti Levisovemu nasilju je 1930. leta dosegel vrhunec. Tega leta so se v Ilinoisu sestali predstavniki sindikata rudarjev iz enajstih drž-v in obsodili Levisovo diktaturo. Leviš pa je takoj sklical kongres, na katerem je izključil vse nasprotnike, ne njihova mesta pa postavil svoje ljudi Izključeni sindikalni voditelji so 1937 leta ustanovili Progresivni sindikat rudarjev, katerega ostanki še danes životarijo v Ilinoisu.
1929. leta je Ameriko zajela velika gospodarska kriza, ki tudi rudnikom ni prizanesla. Okrog 200.000 rudarjev je
bilo brez dela in tudi ostali so delali le nekaj dni na teden, število člauov rudarskega sindikata je začelo naglo padati. Samo v Pitsburgu je od nekdanjih 45.000 članov ostalo le 293.
Po prihodu Roosevelta v Belo hišo se je položaj začel naglo boljšati. Leviš, ki je najprej podpiral republikanca Hooverja, je izkoristil Rooseveltovo napredno zakonodajo in ponovno začel utrjevati. rudarski sindikat. Že 1933. leta je bilo v UMW 515.000 rudarjev.
Ta uspeh je upijanil Johna Levisa. Že več let je bil priča odpora industrijskih delavcev proti cehovskim načelom AFL. Ker se je zavedal svoje moči in ker je menil, da bo kot voditelj ^proticeliovskih teženj pridobil največ "ugleda, se je pridružil skupini naprednih sindikalnih voditeljev — svojih nekdanjih nasprotnikov. Skupno z njimi je ustanovil Odbor inaustrijskih organizacij in zapustil I/.vr.šni odbor AFL. Čeprav je bil vse življenje navdušen republikanec, se je tedaj zavzemal za ponovno izvolitev Roosevelta. V sindikalnem gibanju pa je sodeloval z levičarskimi skupinami. Snu-
bil je celo komuniste, vendar jim je še nadalje zapiral vrata v UMW.
Nova sindikalna organizacija je zelo hitro napredovala. Že 1937. leta je imela 3.718.000 članov.
1940. leta pa* je začel Levvis odkrito nasprotovati predsedniku Rooseveltu. Nekateri menijo, da ga je začel napadati zato, ker ni hotel podpreti njegove kandidature za predsednika Združenih držav. Pri volitvah 1940. leta se je Levvis zavzel za republikanskega kandidata. A Roosevelt je vseeno zmagal; Levvis pa se je odrekel predsedniškemu položaju v CIO in se ponovno ridružil desničarski struji v republi-anski stranki.
Levvisov ugled v ameriškem sindikalnem gibanju je zadnja leta pred drugo svetovno vojno zelo padel. Tega se je Levvis zavedal, zato je 1942. leta pozval AFL in CIO. naj se združita, ker je menil da bi si v združenem sindikatu laže zagotovil vpliven položaj. Obe sindikalni organizaciji pa sta nasprotovali združenju in Levvis je v znak protesta prisilil UMVV. da je izstopila iz Kongresa industrijskih organizacij.
Ameriški sindikalni voditelj John L. Levvis
Druga svetovna vojna je Levvisu veliko koristila. Vedel je, da se mu vlada zaradi vojnih bremen, ki so jo težila, ne bo mogla odločno postaviti po robu, zato je organiziral več rudarskih stavk, ki so se skoro vse uspešno končale. In njegov ugled je zopet porasel. Mnogi delavci so ga priznavali kot najboljšega sindikalnega voditelja v Ameriki.
Po vojni ie ameriški kongres sprejel Taft-Hartlevev zakon, ki so ga obsodili vsi ameriški delavci. To razpoloženje je Levvis izkoristil, zapustil reakcionarje in poiskal prijatelje med naprednimi strujami v ameriškem sindikalnem gibanju. Januarja 1946. leta ie ponovno včlanil UMW v AFL. Na kongresu 1947. leta je zahteval, naj se sindikati začno bojevati proti Taft-Hartleyevemu zakonu. A oportunistične sindikalne birokracije iz AFL ni mogel navdušiti za boj Zato je izstopil AFL in s seboj potegnil tudi rudarski
sindikat.
Danes je John Levvis predsednik sindikata rudarjev, svojim starim vladarskim težnjam pa se ni odrekel, čeprav ima že 74 let. Še pred nedavnim je hotel pridobiti na svojo stran »gangsterski sindikat« pristaniških delavce'
in ustanoviti neko novo. tretjo sindikalno zvezo v Združenih državah.
Levvis je pomembna osebnost v ameriškem sindikalnem gibanju. Čeprav je rojen diktator in oblastnik-vendar si zna pridobiti simpatije med delavci. Okrog sebe ima ljudi, ki ji*1 je sam postavil na odgovorne položaje in jih drži na vajetih le s podkupninami. Zelo je željan oblasti; tam Pa’ kjer ne more vladati — razbija. Le temu načelu je ostal vedno zvest.
Obe sindikalni organizaciji (CK* in AFL) Levvisa ostro napadata. Vendar nosita obe precej odgovornosti Levvisovo razbijaško delovanje. Kadar koli so ameriški sindikalni voditelj* zašli v nazadnjaške vode (in to se Ie velikokrat dogodilo), si je Levvis (Č®" prav sam nazadnjak) pridobil prijateljev med levičarji in napadal sindikalne voditelje. Če pa bi amerišk0 delavsko gibanje ubralo napredno p®/-potem bi Levvis ostal tam, kjer j® njegovo mesto — v delavcem sovražni republikanski desnici.	.
Levvisov življenjepis torej ni zgodba človeka, posameznika. ampaK list iz zgodovine ameriškega delavskega gibanja, list. na katerem so op1' sana zgodovinska dejstva, ki odkrivaj kopreno z obličja današnjih ameriški sindikatov.

f