»Zasavski tednik* le glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik Ih Zagorje - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Stane Suštai - Naslov; Uredništvo In uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - reiefOD 10-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 lin. polletna 240 din. četrtletna 120 lin. mesečna 40 lin -Cena Izvoda v kolportaži 10 dinarjev - Tiska; Tiskarna Časopisnega pod-letja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. *' 3. TRBOVLJE, 1. junija 1960 Cena 10 din — Leto XIII VELIČASTNO ZBOROVANJE PIffiD SPOMENIKOM ŽRTVAM ORJUNE V TRBOVLJAH Komune morajo postati skupnost delovnih ljudi .-red deveto uto so se za zbirati iz vseh predelov trboveljske doiline rudarji, kovinarji in drugi, nadalje žene In Gladina, id so prišli na čelu z 8odibo na pihala Svobode—Center iz Trbovelj na zbortno me-®te. P0 odigrani Internacionali je spregovoril predsednik SZDL občine Trbovlje Slavko ®orštnar. ki je v svojem nagovoru poudaril rast in razvoj trboveljske komune po vojni ter govoril o delu organizacij SZDL ter njihovi nalogi po V. kongresu SZDL Jugoslavije, delegacije odbornikov občinske-te ljudskega odbora Trbovlje ter Zveze borcev NOV so poloble vence pred spomenik žrtvam Orjrune. Tudi pionirji eo v prisrčnem prizoru poklonili Lidiji Sentjurčevi in Francetu Klopčiču lepe šopke nageljnov, sta pa jih oba gosta oddala, da krasijo spomenik padlim k"tvam Orjune. Toplo pozdravljena je nato •Pregovorila Liidija Sentjurče-v&, lci ia naglasila pomen pra-Jbovanja občinskih praznikov. Tako >e dejala, da so občinski Prazniki postali pregled naših 11, uspehov in nadaljnjih načr-V Letošnji občinski praznik Trbovelj je po njenih besedah te toliko pomembnejši, ker ga Povezujemo z rezultati V. konusa SZDL Jugoslavije, kar Pomeni zgodovinsko potrditev •ocialističnih odnosov, ki se •'^zvijajo v Jugoslaviji. Letoš-Pji občinski praznik pa praznu-]6mo tudi v spomin na 36. ob-tetnico, ko je fašistična Orjuna dne l. junija 1924 doživela v Trbovljah udarec, po katerem 1 ni več opomogla. Praznujejo pa občinski praznik tudi v kamenju proslavljanja 15-let-P*oe osvoboditve in 10-letnice dravskega samoupravljanja — te poudarila Lidija Sentjurče-•a, ^ svojih izvajanjih je govor-ft'oa dala močan poudarek po-P^rnu v, kongresa SZDL Jugo-•Wij« tesr1 naglasita, da je kon-dal tudi cenovno penspek-?v°, prinesel osnovne naloge, ” bodo omogočale še hitrejše Ovijanje socialističnih odlno- Pred spomenikom žrtvam Orjune v Trbovljah je bilo v nedeljo slavnostno zborovanje, na katerega je prišlo okrog 4.000 domačinov. — Zborovanja se je udeležila tudi članica Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije Lidija Sentjurc, nadalje udeleženec zgodovinske akcije pred 36 leti Franc Klopčič, član OK ZKS, organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Hočevar, sekretar SZDL okraja Ljubljana Stane Zemljarič, podpredsednik OLO Ljubljana Jože Jager,predsednik občine Zagorje Rado Taufar ter domači oblastni in politični ter gospodarski predstavniki — govorila sta pa Slavko Borštnar, predsednik SZDL Trbovlje, in Lidija šentjurčeva, članiea Izvršnega odbora SZDL Jugoslavije sov med ljudmi. Analiza jugoslovanskih gospodarskih uspehov je pokazala takšen napredek in razvoj družbenega do-dohodka in bruto produkta, ki mu v zadnjih ]etih ni primerjave v svetu. Vse to pa pomeni za nas trdno zagotovilo, da se bo lahko vse naše gospodarstvo in ostalo življenje na vseh področjih našega ustvarjanja ob novem perspektivnem planu še skladne je razvijalo. Dobro se zavedamo, kaj pomeni za nas združitev vseh naših sil in krepitev materialne osnove. V zadnjih letih smo dali vprašanju družbenega stan darda močan poudarek. Vsa ta materialna baza služi zdaj delovnemu človeku, ki se je iz mezdnega delavca razvil v svobodnega proizvajalca In upravljavca družbenih sredstev. V svojem nadaljnjem govoru je Lidija Sentjurc govorila o celotnem kompleksu delitve našega dohodka ter poudarila, da teži Iz leta v teto bliže proizvajalcu, kar omogoča predvsem razpolaganje z materialno osnovo. kar je podlaga za uspešnejše delo organov delavškeg.; In družbenega samoupravljanja Z uvajanjem delitve dohodke po učinku bo vsak delovni 61® vek plačan Po zaslugah In bo hkrati vedel, koliko prispeva skupnosti v različne sklade in drugo. Pričakujemo od vseh de. lovnih ljudi — je dejala — aktivne pobude, na kakšen način bi bilo ta delitev najuapešnej ša In kako bi se odpravile ne katere neenakopravne razlike med posameznimi podjetji. Vsr. ta vprašanja se ne morejo reševati centralistično, temveč da jih lahko najuspešneje rešujejo in odločajo o njih na podlagi konkretnih izkušenj sa moupravnl organi. Se posebne dolžnosti pa čakajo v tem pogledu zbore proizvajalcev. Ves ta proces je ključna naloga In pomeni celoten razvoj proizvajalnih sil nov0 kvaliteto, saj bo proizvajalec tisti, ki bo neposredno odločal, kako naj se delijo ustvarjena sredstva. Ko je Lidij,a Sentjurc govorila o nagrajevanju po učinku, je naglasila, da le-to ne sme biti navezano na formalno kvalifikacijo delavcev za določena delovna mesta KoteVtiv* sam1 pa naj odločajo o kadrih, ki jih potrebujejo in naj slcupno s komuno in delavsko univerzo prispevajo sredstva za nadaljnje šolanje kadrov. — Močan poudarek je govornica dala pomenu razvoja našega komunalnega sistema in stanovanjskim skupnostim, kajti komune dobivajo v razvoju našega komunalnega sistem-' vedro več prav'«- in dolžnosti v urejanju življenjsko pomembnih vprašanj delovnih ljudi. — Standard pa ni odvisen samo od Plač, ampak čedalje bolj od cele vrste stvari. Komune morajo postat' skupnost delovnih ljudi. Zelo važna pa je vloga zbora proizvajalcev, ki skratka združuje interese vseh delovnih ljudi in se mora čedalje bolj razvijati v predstavniški organ, ki vidi vso to celoto in ki skupaj z njo tudi odloča. Naš delovni človek se mora čedalje bolj čutiti odgovornega za vse, kar se dogaja v komuni in izven nje Pred očmi mora imeti celoten razvoj in se za njega čutiti odgovoren. SZDL kot vseljudski parlament Ima pri vseh teh pomembnih nalogah pomembno nalogo za učvrstitev in nadaljnji 'razvoj vsega našega komunalnega sistema. Sprovajamje sklepov in nalog V. kongresa je ca za nas ena izmed vseh najvažnejših nalog v bodoče. Tovarišica Lidija Sentjurc je ob zaključku svojega govora govorila še o nekaterih važnih zunanjepolitičnih vprašanjih ln na koncu »voj ega govora čestitala vsem občanom Trbovlje k praznovanju njihovega praznika z željo za nadaljnji razvoj in razcvet trboveljske komune 1. junij - Praznik občine Trbovlje Ko praznujemo letos spet praznik občine Trbovlje, ga obhajamo v okvira velikih gospodarskih dosežkov ter ob pomembni desetletnici delavskega samoupravljanja ir 15-letnici osvoboditve. Šestintrideset let je minilo, ko je bil fašistični Orjnni 1. jnnija 1924. leta zadan v Trbovljah smrtni udarec. Rudarji-mladinci so tistega dne na čelu s svojimi voditelji preprečili pohod neslavne Orjune v revolucionarne Trbovlje. Šestintrideset let je od tega. Za nami je slavna epoha bojev in uporov v borbi proti kapitalizmu ter bitke na življenje in smrt v narodnoosvobodilni vojni z nadmočnim okupatorjem naše zemlje. Danes se borimo samo sa izgradnjo naše socialistične domovine z iskreno željo, da bi med narodi sveta zavladal mir in prijateljsko sodelovanje med vsemi državami, kajti le mir je porok za lepše in srečnejše življenje vseh narodov. I jen Osmič praznujemo letos v Trbovljah obi v spomin na velike revolucionarne dogodluM v našem kraju ter v spomin na odhod v narodnoosvobodilni boj. J# -* t Prvi junij je praznik borbenih Trbovelj. Na ga obhajamo, se z najglobljim spoštovanjem spoj vseh tistih, ki so se neustrašno borili za stvar, in vseh tistih, ki so darovali svoje *' rt“Kinil to manifestaciji f'Sa zagorskega rodu in rni spored, v katerem b l*t]{ °^l’a pevski zbor osem ja 4; , or>eta Okrogarja-Nest % Dih','j^ ln gorska godba Pkviru prireditev ob mladosti je bilo vej prireditev in tekmo-zmagovalci so pne športne potrebščine. preštudirala kongresnega gradiva. Sploh velja poudariti, kar je prišlo na plenumu posebej do izraza, da je treba ljudem sistematično pojasnjevati gradivo V. kongresa, z.a kar pa je treba najti najrazličnejše oblike. Ena izmed teh je tudi ta, da se o tem razpravlja z ljudmi po njihovih strokah. K0 so na plenumu govorili o krajevnih organizacijah, so poudarili, da bodo le-te delovale na Istih področjih kot dosedanje osnovne organizacije, Po vsebini ln obliki dela se bo pa njihovo delo precej razlikovalo ri dosedanjega dela osnovnih organizacij. V okviru teh krajevnih organizacij bo treba najti najbolj ustrezne načine, da bodo ljudje, kar se da vsestransko spoznali, obravnavali, opravljali, pa tudi nadzirali dela in probleme v komuni. Plenum okrajnega odbora je sklenil, da bodo občinske konference Socialistične zveze v ljubLjanskem okraju meseca junija, na katerih bodo poročali o delu kongresa posamezni delegati, hkrati pa obravnavali predloge za ustanovitev krajevnih organizacij, ki naj bi se ved ali manj ujemale s področji darovanjskih skupnosti. Občinske konference naj bi sprejele tudi podrobnejše programe za bodoče delo. TOVARIŠ IVAN MACEK-MATIJA NA OBISKU V ZAGORJU Pretekli četrtek sta obiskala Zagorje organizacijski sekretar Centralnega komiteja ZKS tovariš Ivan Matija Maček in sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana tovariš Janez Vipotnik. Z domačimi vodilnimi političnimi delavci sta si ogledala novi Delavski dom. Mladina Hrastnika je v nedeljo dopoldne priredila lepo parado mladosti, v kateri je sodelovalo preko tisoč mladih Hrastničanov, pionirjev ln mladincev ter članov delovnih kolektivov. Sprevod je šel od železniške postaje do športnega grišča »Rudarja«, kjer je na '.bojevanju spregovoril sekre-air občinskega komiteja ZKS Hrastnik Marijan Orožen. V ivcHjem govoru je poudaril silovit razvoj gospodarstva v Jugoslaviji. — Tak razvoj, je dejal tovariš Orožen, pomeni edinstven primer in ga ni moč rajti daleč v svetu. V kratkih petnajstih letih smo dosegli ogromno uspehe. Socialistična revolucija ie sprostila proizvajalne sile in postavila delovnega človeka na mesto, ki mu v socialistični družbi pripada. Tudi hrasta iška dolina se je v petnajstih letih precej spremenila. Pred vojno ie bilo v podjetjih ln rudniku zaposlenih le 2.142 ljudi, danes jih pa je v vsej občini že 5.148. Tudi proizvodnja v hrastniških podjetjih nenehno narašča, razen tega »o pa mnoge tovarne v rekonstrukciji in bodo čez teta močno povečale proizvodnjo. Viden napredek je bil dosežen tudi v kmetijstvu. Perspektivni plan predvideva predvsem gradnjo nekaterih važnih objektov družbenega standarda kot zdravstveni dom, šole in delavski dom. Zato bo potrebno smotrno združevati sredstva v komuni. — Cim ve? bomo teh sredstev zdru?" ZBRANA MNOŠUOA PRED SPOMENIKOV! ŽRTVAM ORJUNE POSLUŠA GOVOR LIDIJE 8ENTJUROEVE. temveč bomo lahko zgradili, — je zaključil sekretar Orožen. Pevci ln godbeniki hrastai-ških Svobod so nato izvedli kratek kulturen program. pb Gradnja Zasavske ceste TUDI DALJNOVOD BO TREBA PRESTAVITI Pretekli teden je bilo v Litiji posvetovanje zastopnikov industrijskih podjetij litijske občine ter predstavnikov Uprave cest LRS. Elektro gospodarstva LRS in Elektro Zavoda Ljiuib-ljana-otoolica, zaradi zagotovitve pošiljanja električne energije industrijskim podjetjem v Litiji ob času gradnje zasavske ceste. Zastopnik Uprave za ceste LRS tov. Stanislav Strbenk je pojasnil, da je vojska pred prevzemom gradbenih del pri zasavski cesti postavila pogoj da mora biti odklopljen daljnovod Trbovlje—Litija, ker poteka v trasi predvidene ceste. S tem je nastal resen problem, od kje napeljati električno energijo, ki bo napajala podjetja v Litiji. S poskusom 12. maja 1960 so ugotovili, da mora sedanji daljnovod vsaj zasilno nadomestiti te D V 20 kV Črnuče—Utija, vendar so kljub temu možni izpadi prolz-' ■oduje v podjetjih. S tem j« r.stalo vprašanje, kdo bo povr-■il škodo, ki bo nastala zaradi ezadostnega pošiljanja elek--ične energije. Na posvetova 'iu tega vprašanja niso mogli s Siti, zato so postavili vprašaje investitorju gradnje zasav 'te ceste. Komisija j« končno sprejel:, edlog Elektroenergetskega tn-lektorata LRS, da je najsolid-ejša rešitev izgradnja DV 35 V Domžale—Litija, za kar je 3 treba podjetju Elektro-Ljub •ina okolica omogočiti najetje 'sojila Pod normalnimi pogoji višini 90 milijonov dinarjev Z Izgradnjo tega daljnovoda odo litijska industrijska pod-etja preskrbljena z električno energijo, brž ko bo zgrajen D V 35 kV Domžale—Litij A EISEHOIVER BO POTOVAL NA JAPONSKO Japonska vlada je v soboto 28. maja sporočila ln sklenila, da bo kljub zahtevam opozicije vztrajala na predvidenem obisku predsednika ZDA Eiaenhovrerja Japonski. Ameriški predsednik bi pripotoval v Tokio 19. junija. RESOLUCIJA ŠTIRIH SPREJETA Varnostni svet Je na svojem zasedanju sprejel resolucijo štirih, v katerih poziva velike sile, naj opuste grožnje ter uporabo sile in naj s pomočjo VS in OZN nadaljujejo pogajanja. V resoluciji ni omenjen incident zaraill poleta U-2 nad sovjetskim ozemljem. EKSPLOZIJA V TOULOUSU Močna eksplozija Je zelo poškodovala neko tovarno muntelje v Toulousu v Franclji. Oblasti so začele preiskovati, da bi ugotovile vzroke te nesreče. BORIS KRAIGHER NA PROSLAVI 150-LETNICE ARGENTINE Član zveznega Izvršnega sveta tn predsednik Izvršnega sveta LB Slovenije Boris Kraigher, ki vodi jugoslovansko delegacijo na proslavi 150-letnice neodvisnosti Argentine, Je 25. maja prisostvoval paradi v Buenos Airesu, naslednjega dne se je pa udeležil slavnostne večerje, ki Jo je priredil argentinski predsednik Arturo Frondizi tujim delegacijam na pro> slavi. REKORD BRITANSKEGA BOMBNIKA Iz Londona poročajo, da je britanski bombnik tipa »Vickers Va-llant- dosegel rekord v poletu od Singapura do Velike Britanije. Razdaljo 13 tisoč kilometrov Je letalo preletelo brez pristanka v IS urah in 35 minutah. Bombnik je letel s povprečno hitrostjo 840 km na uro. — Med poletom so letalo dvakrat v zraku oskrbeli z gorivom. RAZSTAVA V MOSKVI 25. maja so v Moskvi za Javnost odprli jugoslovansko razstavo blaga za široko potrošnjo. V otvoritvenem govoru Je član zveznega Izvršnega sveta Jugoslavije Avdo Ilumo, ki vodi jugoslovansko delegacijo, Izjavil, da Jugoslavija spoštuje načela najširše izmenjave blaga z vsemi državami na svetu. PODOBA ČILA SE SPREMINJA Po prvih uradnih cenitvah je strahoten potres v Cllu terjal življenje več kot (.000 ljudi. Bres strehe Je ostalo 2 milijona ljudi. Skupna škoda Je pa ocenjena na 300 milijonov dolarjev. - Na področju 80 tisoč kv. ktlometrev v Cllu se podoba pokraline dramatično spreminja: Izginjajo gor«, reke spreminjajo tok. otoki se pogrezajo, Iz morja pa rastejo novi. VREME ZA CAS OD 2. JUNIJA DO 12. JUNIJA Prevladovalo bo sončno pogostnimi nevihtnimi ploh; se pričakuje med I. tn I. ln okrog 9. junija. m RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGAODBORA SZDL V HRASTNIKU Delo stanovanjskih skupnosti LE TAKO NAPREJ RAZVESELJIVI REZULTATI GOSPODARSKIH PODJETIJ V HRASTNIŠK1 OBCDO Pred dnevi je sklica] 1*vršni Odbor Socialistične zvez« v Občini Hrastnik razširjeno sejo. katere so se udeležili pre&sed niki tn tajniki stanovanskih skupnosti na območja hraštni-ške občine, nadalje člani komi sije za družbeno ufrrivljahje pri izvršnem odbOru SZDL Hrastnik. Na dnevnem redu je bilo važno vprašanj« — A*lo v Stanovanjskih skupnostih v občini Hrastnik ter portioč Ištifh zš nadaljnje ratvijinje Ahaliza dejavnosti stanovanjskih skupnosti v občini j« pokazala da e« ie delo v teh ustanovah od njihove ustanovitve la malo pomaknilo naprej, včOdšr io glavne težava začetnih Dil že premagane. Prvenstvena Ovir* za napredek del v startovšni ak.h skupnostih je ponvinjka. nje ustreaaih finančnih w*a-itev, prav tako dobivajo te ustanove premalo pomoči od osnovnih organizačij Socialistične zveze ter Ostalih družbenih organizacij v občini. Zavest Ih »poznanje, da predstavljajo *ta. nov a n jake skupni <3 ti »razširjeno družino« na določenem področju, mora prodreti v vše delovne kolektive, v delavške svete ia upravne odbore, v terenske organizacije SZDL In Oštaie družbene organizacije ter konč. no v vse prebivalstvo. Dosedanje del* v stanovanj-•kih skupnostih občine Hrast aik se te razvijal* nekak* takole-. na radeškem sektorju je bilo delovanje, lahko rečemo, najboljše. Vprašanj« uitrOznin prostorov so prebrodili. Tako delujeta v radeški stanovanjek: skupnosti že kar zadovoljivo dva servisa, in sicer servi* za vzdrževanje stanovanjskih hiš ter servi* za pomoč hišnim svetom v teku s* pa priprave za ustanovitev servisa za pranje perila. Stanovanjska skupnost je nadalje prevzela vsa dela na radeški oesti ter jih tudi vzorno vodt, finančna sredstva pa Judita za 'to* Papirnica Radeče In tu<* ObfeO 'Hrastnik. Tudi poravnalni svet Zadovoljivo de. liuje. Glaenf problem je še ed-n* pWtinJkanje denarnih sredstev.' -Potrebno j* tudi, da »e delo t rkemm' komisijami pospeši. V Zidifiem Vnfestu deluje »ta-B«y-.-a n ;•<*»' fkttibnflšt r slaibših pogojih. TMaol imajo zarad poraanjkanija prostorov kakor tudi glede samega vodenja stanovanjske »kupnOStl. Predsednik skupnosti je namreč zaposlen v Celju ter mu zaradi tega ostajia le malo prostega 6a«a prav uspešno pa deluje v Zidanem mostu poravnalni svet, k1, je imel že 9 obravnav, od katerih J* štiri uspežno nelll. v pripravi te črgtnizačija servisa z* vzdrževanje »tanovanj-akih hiš. V samem Hrastniku dilujeta dve stanovanjski »kupnOStl, in sicer v zgornjem in spodnjem Hrastniku, v »pednjem delu hrastmške doline se stanovanjska skupnost še vedno bori S težavami glede poslovnih prostorov, Sedaj deluje skupnost še vedno v skupni pisarni s šinč.kaino pčdružniCO. Tu je stanovanjska Skupnost že pripravila načrt za izgradnjo *vo. J*ga paviljon*, v katerem bodo servisne delavnice pa tudi pisarna in skladišče Ustanovitev servisnih služb je zelo otežko-čena, ker ni na razpolago prostorov, zat* je tudi potrebno, da se z gradnjo paviljona čitfi-pnej prične. Sčrvii Za pomoč hišnim »vetčtn pa prav uspešno žaluje Tudi tu Se stanovanjska skupnPšt bori » pomanjka-hijem finančnih sredstev, zato še vedno ni zaželnih uspehov kljub vs*i najboljši volji. Vso pomoč Je skupnost nudila pri izvedbi volitev v hišne svete. Volitve šO bile pred kratkim. razen nekaterih hišnih SvetOv Težave so v tem, ker je ta teren zelo razeežen, prav tako šo v spodnjem predelu hrastrtiškega kraja v glavnem stare doslužene hiše ter ni dovoli denarja za njihovo vzdrževanje In obnavljanje. — Delo komisij ni zadovoljivo. Dela pa poravnalni svet, ki je imel dve Obravnavi za štiri primere. Tri primer« je pozitivno rešil, en primer je pa moral odstopit' sodišču v rešitev. Prav potrebna bi bila v Sp Hrastniku pralnica. £>a je še ni je vzrok spet likati v pomanjkanju prostorov, ki jih na ten* terenu ni. S pomočjo Steklarne Hrastnik bo treba tudi to vpfa-lanje čimpfej rešiti. Stanovanjska škUpnošt je izvedla med Stanovalci anketo Ta ie pokazala, da si stanovale: predvsem žele pralnice, obrat za družbeno prehrano ter pomožne delavnice za pomoč gosp odi n jatvom. Stanovanjska skupnost na Rudniku Hrastnik deluje uspešno. V njej imajo organziranc del* ter servis za popravila stanovanjskih hiš v katerega so zajeli profesioniste rudnika ki po svojem poklicnem delu delajo za hišne svete. — Servis za knjigovodske pošle hišnih svetov tudi uspešno dela. Ta stanovanjska skupnost Je do sedaj Sklicala več sestankov s hišnimi Sveti ter Jim razložila delo na njihovem terenu. Nadalje se pripravljajo, da uredijo na svojem terenu kombiniran* otroško igrišče, in to skupino s krajevnim društvom prijateljev mladine. Zelo uspešno deluje v Zg Hrastniku poravnali svet, ki se je moral že doslej ubadati s 43 6porš. Od teh j« do sedaj 24 ugodno rešil, 12 jih je pa od stopil Sodišču. Po obširni razpravi o cčlotn problematiki na tem področju so napravili ustrezne sklepe z« nadaljnje delo stanovanjski n skupnosti. Tako bodo organizi rali seminar za vse člane lzvrš m h odbor 6 v ter svetov stanovanjskih skupnosti. Tovariši, ki so se udeležilo seminarja v Za grobu, bodo poročali o nalogah stanovanjskih skupnosti. Nada li« bodo organizirali enodnevno posvetovanje hišnih svetov. Za boljše delo komisij v skupnosti se bodo le-te bolj povezale * posameznimi sveti pri občinskem ljudskem odboru. Več pomoči bodo morale nuditi komisija za družbeno upravljanj* t«r osnovne organizacije Soda-lističine zveze na terenu. Končno so prešli na razpravo glede ureditve kompetenc krajevnih odborov, ki bodo vodili posle skupnosti na terenu ObLO Hrastnik je imel v zvezi s tem že posvetovanje. Izdelati bo še treba program dela, da bodo stanovanjske skupnosti v hrastniški občini dosegle tiste rezultate, ki jih družba od njih pričakuje. R. V. Kljub temu, da Je družbeni plan brastniške občine predvidel znatno večjo produkcijo kot lani, ao ga v trgovini, obrti In gostinstvu ter v Industriji v letošnjem pr vem četrtletju dosegli. V prvem tromesečju so v občini Hrastnik družbeni plan za leto 1960 Izpolnili s 25 odst. Akoravnč gospodarske organizacije predvidenega družbenega načrta v tem razdobju niso prekoračile, ampak ga le v redu dosegle. Je to velik uspeh hrastnlške Industrij«, kajti Domisliti Je treba, da sta tako Ste-klarna kot Kemična tovarna v rekonstrukciji, kar moti in ovir« redno produkcijo v obeh podjetjih. ostala Industrija je pa tudi naletela na razne težave pri Izvajanju svojih letošnjih nalog. Steklarna Hrastnik je napravila v prvem tromesečiu 2.114 ton Steklenih Izdelkov ali 25.5 odst. v«č. kot Je znašala proizvodnja v prvem četrtletju lanskega leta. Ce pa primerjamo to proizvodnjo z letošnjim družbenim načrtom, vidimo. da Je kolektiv tega oodletja četrtletni plan prekoračil za 16 odst., medtem ko je delovna sila v Steklarni porastla v tem času za 5 odst. Storilnost v podjetju se Je povečala za približno 20 odst. v primerjavi z lanskim letom. Porast produkcije v tej tovarni gre deloma že na račun doslej Izvedene rekonstrukcije steklarne, predvsem Je dosežke v proizvodnji pripisati avtomatizaciji steklarskega dela. Družbeni bruto produkt podjetja se je povečal v navedenem času za 24 odst., njegovi dohodki pa za 20 odst. Dohodek nekoliko zaoataja za porastom bruto proizvoda, čemur je vzrok iskati v lomu stekla, ki nastaja zaradi uvajanja novih strojev v tovarni. Steklarna Je v letošnjem prvem tromesečju ustvarila 6,265.000 din za vložitev v skla- Stoji naš dom in z njim slavi Zagorje Z otvOfitvljo novega Delavskega doma so se naposled tudi Zagorju ob Savi odprle možnosti za živahnejše in bogatejše kulturno - prosvetno življenje. Čeprav Je program prireditev ob Otvoritvi Delav- skega doma precej Obširen, pa velja poudariti, da Zagorjani radi Obiskujejo prireditve in udeležba na prireditvah kulturno zabavne revijo delavsko prosvetnih društev -Svoboda« In prosvetnih društev ljubljanskega okraja prav nič ne zaostaja za oblakom gostovanj Drame ln Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Na sam praznik Zagorja je domača dramska družina »Svobode« uprizorila v režiji tovariša Janeza Smona Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Nabito polna dvorana Je dala priznanje nastopajočim, udeležba sama pa Je tudi porok, da bodo poslej Zagorjani vedno napolnili dvorano Delavskega doma. V ponedeljek. 23. maja Je v Zagorju gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča lz Ljubljane ln uprizorila Borove »Zvezde so večne«. Celoten Igralski ansambel se je močno potrudil, tako da je bila predstava izredno dobro podana. Uprizoritvi Borovega dela -Zvezde so večne« Je prisostvoval tudi predsednik Ljudske skupščine lRS, tovariš Miha Marinko. V torek pa je prvič gostovala v Zagorju ob SSVl Opera SNG lz Ljubljane, v režiji Cima Debevca, arhitekta inž. Ernesta Franca ln pod vodstvom dirigenta Defrte- wv •••".v- vim*a trlja 2ebreta je uprizorila G. Rossinija opero »seviljski brivec«. V vlogi zdravnika Bartola, Rozi-rtirtega Zdravnika je nastopil zagorski rojak Ladko Korošec, ki so ga domačini prisrčno pozdravili. Kulturno zabavna revija, ki Jo prireji Okrajni Svet »Svobod« ln prosvetnih društev ljubljanskega okraja skupaj z odborom za otvoritev Delavskega doma pa ima namen poiskati novih oblik ln možnosti za kulturnozibavno ln družabno življenje ter za razvedrilo, kateremu v društvih doslej niso posvečsll dovolj pozornosti. Se zlasti premalo Je bilo v tem pogledu storjeno za ljudi, ki so bili na oddihu, bodisi v počitniških domovih delovnih kolektivov ali na nedeijških izletih m podobno, saj ta proiti čas delovnega človeka ni bil namenjen v dovolim men razvedrilu in sproščanju duševne energije, Marsikje pa so se pojavile primitivne oblike zabave, kjer so bona vadi nastopale razne zabavne akupine dvomljive vrednosti. ZategsdelJ Ima kulturno zabavna revija v Zagorju namen apoznatl kvaliteto ln pestrost kulturno zabavnega Življenja in razvedrila v delavsko prosvetnih društvih v okraju, vključevati v društva že obstoječe kulturnoZabavne skupine ln posameznike, ustanavljati nove skupine ln oblike (klube ln podobno), Izboljšati delo obstoječih ikupln ter prispevati k oblikovanju Okusa pri tovrstni publiki. Pestro ln zdravo kulturno zabavno življenje ln razvedrilo naj postaneta sestavni del dela delavsko prosvetnih društev »Svoboda« ln prosvetnih društev. Čeprav do časa, ko to pliemo, kulturno zabavna revija »Svobod« ljubljanskega okraja na odru novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi le ni končana, lahko trdimo, da Je namen že doslej prav v celoti dosežen. S prireditvami So vsi obiskovalci zadovoljni, po predstavah pa skoro vsi priznavajo, da Je MIO doslej take kulturna zabave premalo. Tudi v petek dopoldne so imen besedo lutkarji, tokrat v veliki dvorani amaterji lz Hrastnika z Igro -Zlata ribica«, v mali dvorani pa So dopoldne ln popoldne Igrali lutkarji lz Mestnega lutkovnega gledališča iz Ljubljane s Simončičevo lutkOvno Igrico »Kljuk-čeve počitnice«. Istega dne popoldne Je bilo v veliki dvorani doma -Zabavno popoldne za najmlajše-. Nastopali so: baletna skupina PD -France Prešeren« Ljubljana -Trnovo pod vodstvom Milice Buh, članice baleta SNG lz Ljubljane, folklorna skupina lz Vrhovega pod vodstvom Anice Jevševar, ansambel -Božo« lz Hrastnika, recita-torka Vilma Radej iz Hrastnika, Cvetka Poženel iz Vrhnike na harmoniki, ansambel Glasbene šole Trbovlje s pevko ln zagorski m sli zibavni ansambel. V petek zvečer pa Je bila slavnostna preMlera slovenskega filma »Dobri stari planino«. Po filmu so se predstavili zagorskim gledalcem režiser filma France Kosmač, snemalec France Cerar, igralka Vida Kuharjeva (Anuška), Igralec Vekoslav Janko (profesor MaudlJ), Igralec Janez škof (komandir BUSk) ln zastopnik Triglav filma, dr. Vid LaJevie. V soboto zvečer Je bil s sodelovanjem Plesne zveze Slovenije Večer družabnih plesov, na katerem so nastopili otroški plesni psri, šolski plesni pari, začetni športni pari, ter plesno Športni pari republiškega ln mednarodnega razreda, spremljal pa Jih Je veliki plesni orkester lz Trbovelj pod vodstvom prof. Miha Gunzeka. Prisotne šo zlasti še navdušili brez dela«, zvečer pa franeotk! tlim, nagrajen z Oskarjem, »Mej stric«. Danes, v sredo, pa bo ob 20. uri zaključna prireditev kulturno zabavne revije, na kateri bodo nastopili ansambli: -Proletarec« Zagode, -Jelen- Trbovlje, veliki plesni orkester Trbovlje, godba na pihala iz Hrastnika, ansambel -Jež« Trbovlje, veliki zabavni orkester Zagorje, plesni pari iz Ljubljane, harmonikarski orkester iz Ljubljane - Šentvida, baletna skupina lz Šentvida, recltatorka lz društva -Tine Rožanc« lz Ljubljane, humorist Nace Strmole, ansambel »Veseli Sentvldčanl«, kvartet Dorka Skobemeta lz Trbovelj, -Veseli rudarji« lz Trbovelj, vokalni kvintet lz Zagorja, pevka iz Maribora in pevec lz Hrastnika. M. Lipovšek de, kar Je le dobra četrtina lanskih skladov. Večji del teh sredstev je bil pridobljen s posebno udeležbo pri prispevku Iz dohodkov. Ce bo proizvodnja zaradi dviga storilnosti še nadalje rastla, bodo v Steklarni pridobili letošnje leto precej sredstev za svoje sklade, se pravi, da bodo za sklade ustvarili letos okrog 40 milijonov dinarjev, kar pomeni 160 odst. več kot lani. Proizvodnja v Kemični tovarni zaostaja za lanskoletno proizvodnjo, še bolj pa za planirano produkcijo v letu 1960. Keličinsko so v Kemični tovarni letošnji trome-sečnl družbeni načrt Izpolnili s *3,ž odst. povprečne proizvodnje v lanskem prvem tromesečju. Letos Je Zlasti manjša proizvodnja apna, žveplene kisline ln drugih natrijevih soli. Družbeni bruto produki le v prvem tromesečju znašal 96 odst. lanskoletnega v tem času, dobodki tovarne so pa dosegli lanskoletno povprečje. To pomeni, da Kemična tovarna dosega kljub manjši proizvodnji lanskoletno finančno povprečje. V letu 1959 je tovarna s posebno udeležbo zaradi dviga storilnosti pridobila 13 mili-lAnov za svoje sklade ter je upati, da bodo v tovarni letos lahko ustvarili za sklade več kot Je predvideno. Tudi Kemična tovarna Je v rekonstrukciji ter bo terjala od kolektiva več naporov za izpolnitev zadane mu družbene naloge. Papirnica Radeče, kakor do sedaj kaže, ne bo pričela z rekonstrukcijo tovarniških naprav. Vrednost v letošnjem prvem tromesečju dosežene proizvodnje znaša 96,3 odst. povprečne lanskoletne produkcije. Ce pa upoštevamo, da Je papirnica lani v zadnjem četrtletju dosegla zelo velike uspehe, smemo upati, da bo tudi letošnje leto uspešno zaključila. Bruto produkt Je v prvem četrtletju letošnjega leta nekoliko manjši kot lanakoletnl, pač pa so dohodki podjetja dosegli v tem času samo četrtino lz leta 1959. Papirnica Je lani ustvarila za sklade 75 milijonov dinarjev, letos bodo pa ta sredstva dosegla manjšo vsoto. Podjetje -Peta« v Radečah Je v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo kar presenetljive rezultate, saj Je bruto produkt tega malega delovnega kolektiva porastel za 31 odst. proti lanskoletnemu, dohodek pa celo za 72 odst. Ker bo podjetje predvideno letos prešlo v obrtno podjetje In s tem na pavšalni obračun, Je pričakovati, da bodo v tej tovarni namesto 1,622.000 din v lanskem letu dosegli za svoje sklade 6-8 milijonov dinarjev, kar bo znatno pripomoglo k učvrstitvi ln hitrejšemu razvoju podjetja. Rudnik Je v hrastnlškem ln oj-strškem Jamskem obratu pridobil v letošnjem prvem tromesečju 110 tisoč ton premoga, od tega nekaj nad 2.000 ton na Novem Dolu, kjer so letos zastavlU prve Jamske odkope, bodo pa še letos v drugem in naslednjih mesecih nako- pali precej večje množine preme ga. Obrat na Novem Dolu J* pe memben za našo metalurško lndt’ strijo zaradi pridobivanja premop i majhno primesjo žvepla. V planu rudnika Trbovlje " Hrastnik Je predvideno, da beg* na hrastnlškem predelu rudni« nakopali letos 440 tisoč ton prett#-ga, kar predstavlja 45,5 odst. eeMe ne proizvodnje rudnika. Rezultati, doseženi v I. četrtletju v h rastni' ških obratih, pa kažejo, da bodo f njih pridobili do konca leta zeM lepe množine premoga, verjetno • dolskim obratom celo 470—480 ti' soč ton ali skoraj polovico celoe ne proizvodnje rudnika TrbovU* - Hrastnik. Spričo teh rezultatov proizvod-nj. v hrastnlšklb Jamah se porajl vprašanje korekture prispevkfft med trboveljsko ln hrastniško »F cino. Pravilno bo, če se ti prispel' ki odmerijo po dejansko prldoblj« nem premogu v Trbovljah B Hrastniku. Nič manj važna ni de litev lz osebnih dohodkov, to JJ proračunskih in stanovanjskih pri' spevkov, ki naj se prav tako prš* vilno razdeli med obe občini. Perspektive kažejo, da bo leto* hrastniškim gospodarskim orgaBr zacijam ostalo za njihove sKISŠ* več sredstev kot lani. To je velr kega pomena, saj so tudi skladi podjetij ln občine osnova za deli družbenega standarda občanov. Analize za lansko leto so pa p* kazale hude nepravilnosti, ki JU> bo treba letos odpraviti. Te anali' ze pravijo, da so »e plače v pod■ jetjib lansko leto povečale kar P 33 odst. proti letu 1958. Ce upottS’ varno, da je bilo 7 odst. plač #* račun posebnega poviška, ob t«B pa se je delovna sila v Industrij povečala le v neznatni meri, t iz tega zaključek, da Je bilo plačah najmanj 10 odst. preveč plačano. Na rezultate v trgovini, obrti, |0* stinstvu ln drobni industriji se M* mo povrnili v eni izmed nasled' njih številk. R. V. Lepa parada mladosti v Litifl Prevzem uprave podjetja po novih upravnih odborih VA2N0 OPRAVILO PO IZVOLITVI NOVIH DELAVSKIH SVETOV otroški plesni part, zlasti Karmen ■ ■ " lic športni pari republiškega ln' med' ko ln Žvlpelj ter Majda Cvet-Bojan ln plesno Sicer pa raje poglejmo, kaj so v dneh videli Zagorjani. V Sre- KAR NA LITIJSKI MOST _____fcffljgil____ SE JE SPRAVIL VNETI RIBIC teh________—---------------- do so imeli na začetnem zabavnem večeru priložnost slišati ansamble -Jelen- lz Trbovelj, zabavni ansambel »veseli tekstilci« lz Ljubljene Šiške s pevko Mileno Bukovec, plesni ansambel -Bluee-lz Trbovelj s pevko Vladko Gonel-11 ln pevcem Jožetom Grebenom, pleenl ansambel »Veseli steklarji« lz Hrastnika, godbo na pihala lz Hrastnika, plesni orkester lz Trbovelj pod vodstvom prof. Miha Gunzeka ln zagorske zabavne ansamble »Proletarec«, »Extr» Jazz band« ln »seven dtxlea« ter zagorski zabavni orkester. V četrtek, 36. maja dopoldne ln so bile na sporedu lut-1ce. Dopoldne Je gosto-covna skupina učiteljišča lz Ljubljane ln uprizorila »Težave PeterSilJčkove mirne«, popoldnem zvečer pa Je v veliki dvorani gostovalo z marioneti Mestno lutkovno gledališče lz Ljubljene z -Ostržkom«. v eeirven, popoldne sc kovne Igric vala lutkov narodnega razreda: Vlasta ln Vinko Ban, vera Klemenčič ln Božo Sttjer ter Cirila ln Alfred Kra-mir. V nedeljo dopoldne so bile klubške debete, zvečer pa v veliki dvorani Večer narodnih plesov ln domačih viž. Zlaštl je ugajal nastop folklorne skupine Tini Rožanc lz Ljubljane, petje vokalnega kvinteta lz Zagorja, nastop kvarteta Dorka Skoberneta lz Trbovelj ln ansambla »Veseli Sentvldčanl« s pevko Stanko Gorišek. Nastopili pa so še »veseli rudarji« lz Trbovelj s tremi skladbami Franca Raušla, za dve pa Je besedilo napisal Franci Princ; vokalni kvartet Svobode II Hrastnik, Ambru-Ikl zabavni kvintet s skladbami harmonikarja Stanita Godca ln humorist Nace Strmole. V ponedeljek zvečer so na Večeru baleta, harmonikarskih orkestrov, vokalnih ansamblov ln godb na pihala nastopili: baletna skupina DPD »Svoboda« Šentvid, baletna skupina DPD »Svoboda« lz Zagorja, vokalni ansambel — mešani mladinski esperantskl pevski zbor lz Ljubljane, godba na pihala lz Zagorja ln harmonikarski orkester lz Šentvida nad Ljubljano. Včeraj so predvajali tri filme, dopoldne »Dalmatlniko svatbo«, popoldne ameriški film »Doktor Novi delavski »veti gospodarskih organizacij »o v pretežni meri ie izvoljeni. Nekateri, oziroma večina od teh »e je že sešla ter j« na ovojih prvih zasedanjih Izvolila nove predsednike delavskih svetov in člane upravnih odborov, Z izvolitvijo novih upravnih odborov predstavlja važno o-pravllo le-teh prevzem uprave podjetja po novem upravnem odboru od prejšnjega UO, najpozneje v petnajstih dneh po Izvolitvi. Pri tem prevzemu Pa ne gre za golo formalnost, ki »s večkrat opaža v naših gospodar sklh organizacijah, predvsem v manj*lh. Prevzem uprava pod Jetja »e mora izvršili po veljavnih zakonskih določilih ter mora predsednik prejšnjega UO v navzočnosti direktorja podjetja novemu upravnemu odboru poročati 0 dosedanjim delu podjetja, posebno o njegovem materialnem In finančnem stanju, o oanovnlh in obratnih sredstvih gospodarske organizacije ter o odstotku Izvršitve plana v denarnih ln materialnih pokazateljih. Razen tega mora predsednik prejšnjega upravnega odbora razložiti težave In uspehe v dotedanji upravi podjetja. O prevzemu podjetja po novem upravnem odboru ee mora napisati zapisnik, ki ga podpišejo oziroma potrdijo predsednik ln členi novega upravnega odbora ter predsednik prejšnjega UO. Najkasneje v 8 dneh mora predsednik novolzvolje. nega DS sklicati delavski rvet na zasedanje, n>a katerem poročata predsednik novega UO In predsednik prejšnjega upravnega Odbora o poteku prevzema uprave podjetja. Prevzem Je dokončen, ko ga potrdi novi delavski 6vet. V okviru praznovanja dnev* mladosti je bila v nedeljo, daš 22. maja 1960, ob 9. uri v Litij' lepo uspela parada mladosti' Sodelovali s0 športniki vseh disciplin ter cicibani iz otroškegi vrtca. V paradi pa so sodelovali tudi pripadniki JLA, ki gradilo zasavsko cesto. Po paradi J* bilo na nogometnem Igriščti najprej tekmovanje modelarjev, nato pa tekmovanje v atletih Popoldne je bila nogometni tekma med NK Litija in N* Kamnik. Predtekmo so igral* pionirji Litije ln Zagorja. N* igrišču ob Savi je bilo ob lk uri strelsko tekmovanje, v sejni sobi občine pa tekmovanj* mladinskih šahovskih reprezentanc. Zaključna akademija z n** stopom gojencev Višje šole ** telesno vzgojo le Ljubljane 1* razglasitev rezultatov nedelj-1 eki-h tekem Je Pa bila v sredo, 25. maia 1960 v Sindikalni d; rani na Stavbah. Naročajte se na ..ZASAVSKI TEDNIK" Na kratko po domovini ■umni" PO 8VRTU Po term »potresnih- sunkov na Koreji in na Japonskem »o se »tresla politična tla tudi v Ankari. 21. maja ponoči so prilil na ankarsko uUce tanki, blokirali so ministrsko čotrti, oficirji pa so aretirali colo vlado, predsednika republike Celala Baya-rja, vrsto visokih vladnih uradnikov ln sporočili turški in svetovni Javnosti, da JO končano obdobje desetletne »parlamentarne« diktature demokratske stranke. Bivši šef generalnega štaba Cemal Gursel, ki Je prevzel pokroviteljstvo nad vojaškim uporom— pripravili so ga mlajši oficirji, ki šole ostati v sonci - Je sestavil novo, nadstrankarsko vlado, ki Je obljubila, da bo v kratkem izvedla svobodno volitve ln potem prepustila oblast tisti stranki, ki bo dobila največ glasov. V tej prehodni vladi Je general Gursel predsednik vlade, obrambni minister, hkrati pa opravlja tudi funkcijo predsednika republike. Turška kriza se Je pripravljala že dolgo. Demokratska vlada bivšega premierja Menderesa Je prišla na oblast prod desetimi leti - opozicija Je trdila, da s potvorbami na volitvah. Kot Je imela prej republikanska stranka ves monopol na oblast, tako ga Je začela uvajati demokratska stranka Vse bolj Je omejevala pravice epozocijskih prvakov, uvajala Ja vodno strožjo cenzuro časopisov ln zapirala vse, kar Je bilo tudi posredno proti vladi Menderesa. ki Jo bil bolj uspešen upravitelj svo-Jib velikih posestev kot pa predsednik vlade. Mendereeova vlada Je prišla na oblast v Jeku hladne vojne; zato Je bila njena zunanjepolitična orientacija Izrazito p ro ameriška. Turčija Je vstopila v Atlantski pakt ln šteli so Jo kot najbolj zanesljivo trdnjavo Zahoda na Srednjem vzhodu. Vstopila pa Je tudi v Bagdadski pakt, Id se Je po revoluciji 1951. leta v Iraku preimenoval v CENTO pakt. Tudi tu Je veljala za najbolj zanesljivega Izvajalca ozko ameriške politične linije. Na notranji fronti Je vlada demokratske stranke na široko odprla Je bilo tudi z drugimi panogami turškega gospodarstva. Skratka, Turčija, ki Je Izšla iz druge svetovne vojne gospodarsko zelo močna, ker ni bila v vojnem stanju (vojno Nemčiji Je napovedala marca 1945) se Je znašla sedaj v taki krizi, da v Turčiji, kot pravijo dopisniki nekaterih zahodnih listov, ni mogoče dobiti niti aspirina; torej pred gospodarskim zlomom. Tema stanju so Je pridružilo še privijanje političnega vijaka. Vlada Je na primer v zadnjih petih tednih aretirala veliko novinarjev, ob štn- Udar v Turčiji vrata privatnemu kapitalu. Uvedla Je nekak gospodarski liberalizem prostih rok ln enakih možnosti za vze, domače in tuje kapitaliste. Poeledica tega Je bila, da Je turški kapital bežal v tujino, tuj kapital pa Je zelo nenačrtno Invcetiral v turško gospodarstvo, pač po kriteriju hitrih dobičkov. Razen tega pa Je dobila Turčija tudi 3 milijarde ameriške pomoči, bodisi vojaške, bodisi gospodarsko. Zrastla so industrijska podjetja. ki niso bila niti najmanj v skladu s turškimi potrebami. Zgradili so na primer toliko elektrarn, da Turčija šc 80 let ne bo porabila vse prolzvajane električne energije. Nastalo je 11 sladkornih tovarn, čeprav Je v Turčiji sladkorne pese samo za 5 rafinerij sladkorja. Podobno dcntovsklh demonstracijah, ko so manifestirali za odstop vlade, pa Je polletja ubila več demonstrantov. V parlamentu Je vlada dala v »razpravo« zakon, po katerem naj bi stavili laven zakona opozicijsko republikansko stranko češ, da Je prevratniška. (Stranko Je ustanovil Ataturk. ustanovitelj moderne turške države.) Država Je prišla na rob državljanske vojne, kajti notranje stanje se Je zaoetrtlo do take mere. Vojska, ki Je bila pozvana na ulico, da vzpostavi red In da brani vlado ene politične stranke pred besno javnostjo, Je z nezaupanjem In negodovanjem gledala na to početje, knjtl v turški zgodovini se vojska nikoli ni vmešavala v politiko ln Je bila po tradiciji samo branitelj suverenosti drža- ve ln naroda. Možnost, da pride do državljanske vojne. Je napotila vojaške voditelje, da so posegli v politično dejanje. Vojaški puč je prekinil diktaturo ene stranke In kot izjavljajo voditelji vojaškega gibanja, bo oblast kmalu prešla v roke novoizvoljenih predstavnikov turškega ljudstva. Seveda bi bilo naivno misliti, da so samo študentovske demonstracije povzročile tako globoko politično krizo, ki Je spravila dosedanje politične voditelje na samoten otoček v Marmornem morju. Afera z ameriškim letalom U-2, ki so ga Rusi sestrelili nad Sovjetsko zvezo, In sovjetske grožnje, da bodo obračunali z vzemi, ki dajejo Američanom na razpolago svoja letališča za take polete, Je nedvomno dala misliti turškim vojaškim voditeljem, ki po vsej verjetnosti niso videli nobene koristi za svojo državo, če bi se ■ slepo proamerlško politiko Izpostavljali morebitnim nevarnostim ln neprijetnostim. Seveda ni rečeno, da bo nova turška vlada spremenila svoje pogodbene obveznosti do Atlantskega In CENTO pakta; toda kot smo videli že v drugih primerih, na Zahodu In na Vzhodu, je lahko zavezništvo v določenem bloku zelo nlanslraho. General Gursel Je Izjaril, da bo nadaljeval politiko, ki jo je začrtal Ataturk. Le-ta pa je gledal, da je hll z vsemi velesilami, posebno pa s 'Istimi v neposredni bližini, v koli-i X nop t • bod» nlW e mr e»r i»n itni' lot ze» no ■ i d plot->vtH K vol- r«J» -kot od- pet- ,u£ dr > s pri- prr rt« 10* tUl iti- dl- ali dl' J* HO sv, m n* ji iH if. Spomin na 1. junij t924 ZDAJ VEM Nemirno sem se prestopal po kuhinji •hpogled mi je vedno znova uhajal skozi rfn9,- Z očmi sem spremljal oblačke dima, "*jih je veter sukljal s »ciglanskega« dimnika. Tako nepopisno rad bi bil zunaj, W kaj, postrani sem pogledal mater. Ni-tem ji upal reči. Spet sem nekajkrat prekril kuihinjo. Zdaj se ji je že spet čudno tdelo, da sem tako nemiren. •Tak povej no, kam te pa že spet vle-če?« me je vprašala s ponarejeno začudenostjo. Kajti dobro sem vedel, zakaj dobili ta dan prej zajtrk kot običajno. Tudi njo je vleklo tja kot mene, Pd Je zaradi male Francke, ki se je že vse jutro drla. morala je ostati doma. •Saj veš, mama, kam bi šel rad!« sem se opogumil. Materi ni bilo všeč: »Kaj pa še! Takole Stnrklovje bo hodilo na shod! Da se mi ne Oaneš od doma!« Bolj ko se je kazalec na uri približeval osmi, bolj sem bil nemiren. Nazadnje nisem več vzdržal. Preveč sem bil rad&veden. Toliko so govorili o tem shodu in sprevodu! Ta me je predvsem zanimal. Tiho sem se splazil skozi vrata, in že sem tekel v dolino. Besede: shod, sprevod. Orjuna, zastava, so mi razgibale mojo otroško do-thišljijo in mislil sem, da bi me bilo konec, o* bi moral ostati doma. Živo se spominjam, kako sem se tisto jutro prerinjal med delavci pred Rudarskim domom. Vedel nisem nič, razumel fUdi ne, o čem govorijo. Tu in tam sem Spet slišal besede o Orjuni in zastavi. Ni mi šlo v glavo, kaj je tu narobe. Stegoval se na prstih, da bi videl govornike. Počasi se je tudi vame naselilo pričakovanje nečesa velikega. Preril sem se skozi množico in si poiskal mesto, od koder bi najbolje videl na cesto. Čeprav nisem ničesar vedel o tem, kar So pripravljali, sem vendar čutil nekaj nevsakdanjega, nekaj prenasičenega v Ozračju. Okrog desetih sem pa dočakal »sprevod«. Množica je vzvalovtUa in se strnila. Zelo sem bil razočaran, ker so mi zakrili ves razgled. Samo godbo sem slišal. Nekdo spredaj je zaklical: »Pleharji so že mimo!« Zatem nisem slišal ničesar in naenkrat — streli! Nisem mogel doumeti, kaj se dogaja tam spodaj. Mimo je pritekel človek: »,Šus’ imam v roki!« Zmedel sem se. Kje je zdaj tisti lepi sprevod, ki sem ga pričakoval? Spet nekdo, ki je iskal vodo. Zdaj sem se šele zavedel, kaj se dogaja tam spredaj. Streljajo se! Nepopisen strah me je zgrabil. Tekel sem, kolikor sem mogel. Skril sem se v najbližjo drvarnico in trepetajoč čakal, kaj bo. Čez nekaj časa so streli potihnili in splazil sem se ven. Nenavadno tiho je bilo. Na cesti sem zagledal belo zdravniško haljo. Nekaj morečega, strašnega je leglo name x Sele kasneje, ko sem dorasel, sem razumel, čemu sem bil takrat priča. Zdaj vem, kaj je pomenil 1. junij v Trbovljah, kaj streli in kaj zdravniška halja. To je bil prvi odkriti spopad med delavci in fašisti. Orjuna ni hotela priznati, da je v tej bitki izgubila, toda vsem je bilo jasno, da je bil to prvi korak v prazno. Zastava ni ponosno zaplapolala, kot so pričakovali. Bila je kakor krvava krpa, v katero si je morilec obrisal roke. Kri nedolžnih pa ni tekla zaman. V srcu mnogih je vzbudila upor proti fašizmu. Zdaj tudi vem, kaj so pomenile rdeče rože na grobovih žrtev. Pokazale so, koliko rdečega cvetja raste na vrtovih naših ljudi. Niso ga populili, ko so jim grozili zapori in zasliševanja. Skrbno so ga gojili. In ko je izbruhnila revolucija, so si ga zataknili v gumbnico. Borili »o se za ta rdeči cvet in za zemljo, na kateri je rasel. M. P., Gimnazija Trbovlje DANAŠNJE TRBOVLJE REKONSTRUKCIJA IN PERSPEKTIVA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Nad 10 milijard letne proizvodnje Po družbenem planu občine Trbovlje bo Strojna tovarna Trbovlje v letošnjem letu dosegla proizvodni plan v vrednosti 2 milijard 700 milijonov Nagrajevanje po učinku Na sestanku članstva sindikalne podružnice podjetja “Meso - v Trbovljah so mimo 'tolitev v delavski svet še po- sebno živo obravnavali uvedbo nagrajevanja po učinku. O tem vprašanju sta že prej obširno in konkretno razprav- ljala upravni odbor podjetja ter upravni odbor sindikalne podružnice. Na tem sestanku so obravnavali nagrajevanje po učinku tudi v tem smislu, da bi razdelili čisti dohodek oziroma opravili njegovo pravilno razmejitev med posameznimi obrati podjetja. Posebno komisija bo proučila predlog, da se v podjetju uvede nagrajevanje na podlagi ocene delovnega mesta in določitve vrednosti točk na podlagi ustvarjene višine osebnih dohodkov. Iz razprave na sindikalnem posvetovanju podjetja »Meso- ugotavljamo, da se je kolektiv lotil rešitve oz. izpeljave enega izmed najpomembnejših sklepov občnega zbora in se želi s tem vključiti med kolektive, ki pravilnemu nagrajevanju posvečajo največjo pozornost. Težnja kolektiva je, da bi že sl. julijem 1960 uvedli stimulativnejše oblike nagrajevanja dela. Akcija 24. 5. 1960 Natanko ob 23. uri se je Džon skrivnostno odplazil skozi (na srečo) še odklenjena stranska vrata hiše trboveljske občine. Previdno se je pretihotapil do glavne avle. Na tleh so ležali rdeči in beli letaki. r TRBOVELJSKI KONTRAST Tak« se je aačela naša raz-tresovalna akcija v čast dneva mladosti. Zadnje dni smo e tovariši lz mladinskega komiteja preživeli v nemirnem pričakovanju. Natančno smo določili čas ln kraj naše operacije. Dne 24. maja pa smo se že precej pred napovedan© uro zbrali pred sedežem občine. 23.10. Gimnazija. Skrivnostne poetove lezejo skozi edino odprto straniščno okno. Nadstropja ao v hipu prekrita z letaki Nato Kovinarsko naselje Strojne tovarne, občinsko hiše, Njiva, prekrit Trg revolucije, vhod v Talni rov in Strojno tovarno, kjer se je nočni vratar že skraja začudeno sklanjal nad rdečimi listki: — Kai vraga trosijo? Uganko so za vratarjem Strojne tovarne zgodaj zjutraj razrešili tudi številni drugi Trboveljčani. Letaki ao opozarjali na obljubo trboveljske mladine o 40.000 prostovoljnih delovnih urah, ugotovili, da je vsako leto več mladih v delavskem in družbenem samoupravljanju, ln želeli predsedniku Titu še mnogo srečnih let. —pb— POMORSKA RAZSTAVA V soboto ln nedeljo ao v Delavskem domu razstavljali slike lz življenja ln dela gojencev pomorske vojne akademije. Raz. stava je vzbudila precejšnje zanimam« med Trboveljčani. dinarjev. V prvem četrtletju je kolektiv tovarne dosegel letošnji proizvodni plan s 27,9 odst, ter vse kaže, da ga bo do konca leta dosegel in celo presegel. V Strojni tovarni Trbovlje je predvidena rekonstrukcija oz. razširitev in povečanje strojnih naprav, tako da bi po opravljeni rekonstrukciji STT, ki naj bi io skončali v 2 etapah, vrednost produkcije tovarne znašala letno 10 milijard dinarjev. Vse bolj in bolj se proizvodnja Strojine tovarne Trbovlje preusmerja na izdelavo rudarske opreme. Porast proizvodnje premoga v FLRJ naj bi v drugem petletnem plenu 1961—1965 dosegel okoli 32 milijonov ton namesto sedanjih 22 milijonov ton, medtem ko se v 20-letnem planu (1961—1981 predvideva dvig produkcije premoga na 70 milijonov ton letno Z znatno povečano proizvodnja premoga bodo pa potrebna ustrezna materialna sredstva, kil se ocenjujejo na 225 milijard dinarjev. Od te vsote bi odpad-1» na domačo in tujo opremo naših rudnikov okoli 120 milijard dinarjev, od tega okrog 72 milijard na domačo opremo, ostalo pa na uvoženo opremo. Domača strojna industrija vse bolj in bolj uspešno osvaja proizvodnjo opreme za rudnike, zato vse kaže, da se bo vrednost doma izdelane opreme močno povečala. Strojna tovarna Trbovlje že dane« producira okrog 70 odst. celotne strojne opreme za rudnike premoga in ne bo številka 10 milijard dinarjev utvara, ampak resnica. Doeedanje proizvodnja rudarske opreme v Jugoslaviji še zdaleč ne zmore potreb naših rudnikov po mehanizaciji. V letu 1958 je znašala vrednost uvožene investicijske opreme 2 milijardi 803 milijonov dinarjev, in sicer za tako opremo katere produkcijo je Strojna tovarna Trbovlje že osvojila — Na kratko skozi Trbovlje 80-096. — Obrnili smo se na pred-s«dnlka občine Trbovlje, da nam ob !etošnjem občinskem prazniku na kratko pove najvažnejše naloge ln dosežke posameznih gospodarskih or-ganlzaclj v kraju. — Najvažnejša naloga občine Trbovlje j« — dograditev osemletke, izgrad-nJa nove bolnišnice ln z njo vrpo-■■sdno Izgradnja zdravstvenega doma, nadalje ureditev vrste komunalnih Problemov, ki Jih bomo skušali v teku letošnjega In prihodnjega leta rešiti. 80-113. — Najvažnejše v ELEKTRARNI TRBOVLJE je dograditev Tovarne r'dakov, ker zelo primanjkuje gradbenega materiala. V Jeseni bomo že ‘mell prve zidake Iz te tovarne. 80-042. — V CEMENTARNI bo treba Pohiteti z rekonstrukcijskim! deli, tako da bo do konoa oktobra 1961 lahko *• dajala namesto sedanjih 65.000 ton cementa 172.000 ton. Pri obnavljanju ^ementarne je važen vsak dan, zato Poavečajo delu največjo pažnjo. 80-106 _ v STROJNI TOVARNI bo najvažnejši nakup potrebnih nota« obdelovalnih strojev v vrednost! “66 milijonov dinarjev. 8 to dodetno Premo se bo proizvodnja tovarna ann° dvl8nlla- 60-040. — Tako proizvodnjo premoga h Ima letos RUDNIK TRBOVLJE HRASTNIK, Je še ni bilo. Skrb f^JetJa pa bo, d« zraven večje pro-odmje tudi izboljšalo kvaliteto pre-noga. s tem v zvezi Je najbolj važna •radnja nove separacije, za katero a£i£rtl *e Izdelani. j*M)69_ _ Mlada tovarna MEHANI-nill 6 *voi° proizvodnjo znatno dvlg-n ’ *n to predvsem z novim načinom Sevanja z Uto delovno silo kol 80-071. — Drugo mlado obetajoče podjetje ELEKTRO—STANDARD je v lepem razvoju, kljub raznim težavam. Pretesni prostori že močno ovtrajo proizvodnjo. Treba bo najti sredstva za razširitev delovnih prostorov, ker v podjetju uvajajo Izdelavo cele vrste novih proizvodov. dvignili storitev In dosegli lepe uspehe. Treba bo pa mtoltti v tem podjetju na osvojitev novih proizvodov, ln to tudi za zunanji trg. 80-012. — Prt AVTOPREVOZNISTVU bo treba člmprej konsolidirati In urediti notranje razmere v podjetju ter mu nuditi vso pomoč, da se Izboljša prevoz na področju trboveljske komune, In tovorni ln potniški promet. škropilni avto, kajti sedanji spada v muzej, saj dela že od 1924. let«. — Važna naloga Komunale bodo nadaljnje raziskave terena za zajetje novih Izvirkov. To je v kraju problem številka 1. 80-147. — Z lastnimi sredstvi se Je SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE •ZASAVJE« že dobro opremilo • potrebno mehanizacijo. Danes Ima pod-letje vse pogoje, da prevzame v Izvršitev vsa gradbena dela, ln to ne samo v naš) komuni, temveč tudi Izven nje. Najvažnejša dela, ki jih podjetje letos Izvršuj« so regulacija Tr-boveljščlce pri železniški postaji, kjer del« leipo napredujejo, nadalje gradnja osemletke ter vrsta stanovanjskih blokov. Podjetje pa Ima težave glede načrtov. — Za bodoče leto 1981 bo treba poskrbeti, da bodo Investicijski programi pravočasno pripravljeni, da se bo gradbena sezona pričela že v prvih mesecih In ne sredi leta. NA TRBOVELJSKEM TRGU Ptoi & anJa z Isto delovno silo koi Planske naloge kolektiv uspešno - *bje, v tovarni pa se pripravljajo 80-075. — METALIJA se vedno bolj uveljavlja kot kooperant i Strojno tovarno Trbovlje ln drugimi podjetji. Ima pa težave s kadri, ki jih Ima še vedno premalo. tu i,;v ’ *V° nov"1 proizvodov — elek- ■vtomatov. 80-154. — Domalega vsi proizvodi, ki Jih Izdelajo v STROJNEM MIZARSTVU v kraju, so prodani v Južne predele države. V tovarni so močno 80-115, — V zadnjih dveh letih Je trboveljska KOMUNALA znatno napredovala. Izvršila so se dela pri kanalizaciji po stanovanjskih kolonijah, uredile cestn urejen je odvoz smeti Ogromen prihranek Je bil nadalje dosežen z vgraditvijo vodnih števcev ter ugotavljanje Izgub vode v cevovodih s posebnim aparatom za Iskanje napak na njih. Vodovodno omrežje je že zastarelo In Je Izrabljeno ter Je nujno potrebno temeljite obnove, — Za odvoz smeti je podjetje nakupilo Učne posode za shranjevanje smeti In odpadkov, treba bo pa poskrbeti še za boljši odvoz smeti, dobiti sredstva za nakup posebnega kamiona v ta namen. Preskrbeti bo treba nadalje nov 80-118. — Mnogo Je napravilo v pogledu elektrifikacije ln ureditve cestne razsvetljave ELEKTRO-TRBOV-LJE, ki Ima v načrtu nadaljnji razvoj električnega omrežja In elektrifikacijo, prav tako tudi napeljavo cestne razsvetljave po vseh Trbovljah. 80-065. — Mlado, obetajoče obrtno podjetje je tudi TAPETNIŠTVO, ki j« v kratkem času doseglo velik razmah. Težave pa Ima s prostori, saj mora opravljati svoja dela kar na petih krajih. Iz Investicijskega sklada Je podjetje dobilo prvo pomoč za gradnjo novih delovnih prostorov. Razen navedenih gospodarskih organizacij pa ne moremo Iti mimo vprašanj v trgovini, v kateri smo v zadnjem letu dosegli znaten razvoj In napredek, saj Je trgovina v Trbovljah po prometu v našem okraju takoj za Ljubljano. Celoten problem trgovske mreže v občini kakor tudi vprašanje gostinstva se bo pa reševalo načrtno, ko bo narejen regionalni načrt. — Na področju gostinstva ln turizma potrebujejo Trbovlje nujno hotel. Vendar bomo skušali že letos začeti z deli na ureditvi hotela na Kleku v domu •Tončke Čečeve«. Načrti zanj so že zagotovljen!, treba bo samo še polskatj potrebna sredstva za gradnjo, — Nadaljnja važna naloga stoji pred nam na področju obrtne dejavnosti. Treba bo nuditi še večjo pomoč razvoju uslužnostnih obrti ln pa stanovanjskim skupnostim. Nalog Je pred nam1 še veliko, rešili jih pa bomo lahko samo z združenimi močmi — to pa je naloge veeh Trboveljčanov. tako na primer dvoverižne transporterje, jeklene členkaste transporterje, jamske stojke in jeklene stropnike ter razno opremo za rudniške separacije ir. jamske Izvozne stroje. S povečamo proizvodnjo rudarske opreme v STT bi se pa v znatni meri sprostilo koriščenje dsviz. ki so našemu gospodarstvu zelo potrebne. Na drugi strani je pa treba poudariti, da so ©e Izdelki Strojne tovarno Trbovlje že afirmirali tudi na zunanjem tržišču. Velike domače potrebe po izdelkih STT pa narekujejo, da izvoz« ob sedanjem stanju ni mogoče povečati — z začrtamo rekonstrukcijo Strojne tovarne Trbovlje bi pa potem lahko letno izvozili okrog 1.500—1.700 ton rudarske opreme v skupni vrednosti do 1 milijarde dinarjev. REKONSTRUKCIJA STROJNE TOVARNE V DVEH ETAPAH Delavski svet STT Je na *vo-jem zasedanju 20. aprila t. 1 razpravljal o rekonstrukciji svoje tovarne, ki je potrebna spričo velikih in daljnosežnih perspektiv investiranja v rudnike FLRJ. Odločitev, da se izvede rekonstrukcija v dveh etapah, je bila predmet široke razprave ln proučevanja z vsemi odgovornimi činitelji. V I. etapi rekonstrukcije je r načrtu nakup raznih obdeloval-nih strojev v vrednosti 336 mi* lijonov dinarjev, in sicer iz C«-6ke in Vzhodne Nemčije. S temi stroji bi STT v teku dveh let po vgraditvi nbvih strojev svOJ letni bruto produkt povečala za 1 milijardo 400 milijonov dinarjev, tako da bi Strojna tovarna Trbovlje od dosedanjih 2 milijard 500 milijonov Svoj letni bruto produkt povečala na ca 4 milijarde dinarjev. Občutno se no pr! tem povečal na. rodni dohodek, in to od sedanjih 600 milijonov dinarjev na 950 milijonov. — V prvi etapi rekonstrukcije tovarne niso potrebne nobene gradbene investi. Oije, ker je v dosedanji strojni obdelovalnici dovolj prostora za namestitev navedenih novih obdelovalnih strojev. Nova strojna oprem« bo pa omogočila podjetju tudi prehod na večjo serijsko proizvodnjo. Namen Strojne, tovarne Trbovlje je, d« prenese težišče svoje proizvodnje na to, da se specializira na izdelavo rudarske mehanizacije ln postopoma opusti izdelovanje strojne opreme za druga industrijska področja Večji del na novo predvidenih strojev se pričakuje že v prvi polovici prihodnjega leta. DRUGA FAZA REKONSTRUKCIJE STT V drugi etapi rekonstrukcija tovarno J« Pa predvidena večja razširitev delovnih prostorov in strojev, saj se bo bruto produkt STT v naslednjih letih predvideno povečal letno na 1*1 milijard 500 milijonov dinarjev Do leta 1965 «e mora proizvodnja premoga v FLRJ povečati na 32 milijonov ton letno. Naše rudarstvo bo v tem času potrebovalo samo strojev, ki j in izdeluje Strojna tovarna Trbovlje, v vrednosti 14 milijard dinarjev. Program tovarne pa ne zajema še proizvodnje vseh strojev, ki jih danes naše rudarstvo troši in potrebuje. Ce pa vključimo še ostalo opremo, potem bo Irta 1985 potreba po rudarski mehanizaciji letno po-rastia na najmanl 20 milijard dinarjev. Vse to narekuje Strojni tovarni Trbovlje, če hoče še vnaprej obdržat! vodilni položaj v proizvodnji rudarske oprem«, da 6voj perspektivni plan, ki je realen, nujno prilagodi potrebam na tržišču. V ta namen se predvideva lo. kači ja novega obrata STT pri stari Lukmarjevi hiši pod Bev-škim hribom za izdelavo jamskega orodja la vseh pločevin-sklh del za transportne naprave ln jamsko mehanizacijo. V tem novem obratu STT bi letno Izdelali 60.000 jamskih stojk, 15.000 jeklenih stropnikov ter okoli 20.000 raznih korit za transporterje. Tako bi znašala letna proizvodnja novega obrata, ki bi bila zase zaključena celota ln visoko mehanizirana, 4 milijarde dinarjev. Pa ne samo to. Predvideva *e podaljšanje sedanje montažne hal« še za 100 metrov, v katero bi se vključila tudi priprava materiala. V načrtu je nadalje Izgradnja skladišča, nov« modema »trojna obdelovalnica, sodobna orodjarna, nova kalilnica in kovačnica, V sedanjih In bodočih razširjenih tovarniških prostorih se bo v glavnem osredotočila vsa strojna obdelava, ki zahteva manj materiala, a ve{ dela. — S tak« veliko proizvodnjo, ki Jo predvideva perspektivni plan Strojne tovarne Trbovlje, se bo podjetje uvrstilo v eno največjih stroje grad.iih tovarn >• državi. la okrog 774 ljud.1. Predvideva se gradnja 200 novih stanovanj. Z realizacijo celotno predvidene rekonstrukcije Strojne tova.ut Trbovlje se bo celoten dohodke komune Trbovlje od sedanjih 8.469 milijonov dinarjev povečal za 7.954 milijonov dinarjev ali za 93 odst. — narodni dohodek bd se pa povečal od 3.296 milijonov dinarjev za 3.094 milijonov dinarjev ali za 93,9 odstotkov. Dohodek gospodarskih organizacij bi se povečal od 2.799 milijonov dinarjev za 2.624 milijonov dinarjev ali za 93,7 odst. Prav tako bi porastel čisli dohodek gospodarskih organizacij v trboveljski občini od 2 199 milijonov dinarjev za 2.068 milijonov ali za 94 odst. Tudi ostanek čistega dohodka bi se od sedanjih 179 milijonov dinarjev povečal za 189 milijonov ali za 88,8 odstotkov. Začrtana rekonstrukcija Strojne tovarne Trbovlje ni samo v interesu komune Trbovlje, ampak tudi v korist republike ln Jugoslavije. Treba bo pa vložiti mnogo naporov, da se načrti čimprej realizirajo, cd česar bo Imela, kakor že poudarjeno, veliko korist sama občina, ki bo potem laže reševala vrsto komunalnih problemov in prepotrebnih Investici j za dvig d rut. benega etandairda. JUBILEJNI KONCERT DOMAČE GLASBENE SOLE Vzporedno z razvojem ln re konstrukcijo STT bo pa pod ietje seveda reševalo tudi sta novanjsko vprašanje, Sai bo tovarna v celoti na novo zaposll- V soboto zvečer je glasbene Sola iz Trbovelj priredila jubilejni koncert ob 15-letnici ustanovitve šole. Nastopili ao solisti Instrumentalisti, pevci, zbor 1« orkester, dirigiral je p« prof. Albin Weingerl. Jubilejni koncert so pričeli z Gluokovo »Koračnico«, ki jo j® izvedel orkester, nato so se pa zvrstili pevcl-cicibani Peterca Polh. Irenoa Rojšek in Slavko Stošicki. Presenetila sta mlada skladatelja Jožek Skrinar ta Marta Kramberger s svojimi skladbami. Za zaključek koncerta ata ?bor v Gobča* vo »Kolednico« in »Lepo je v naš! domovini biti mlad«. — Jubilejni koncert glasbene šol« ▼ Trbovljah je lepo uspel. II K • f . •• 11 . m 1 1*1 Razprava o tezah glede izvajanja socitrtiega zavarovanja in zdravstvene službe v Trbovljah Manifestacija mladosti v Trbovljah SEZNANIMO SE TUDI S TEM Ss preden so boksarji trboveljskega »^Partizana«« prvič stopili v ring gledališke dvorane Delavskega doma, so nas presenetili ne z uspehom, marveč s svojimi čudovitimi lepaki. Glasili so se takole: V nedeljo 29. 5. 1960 ob 19. uri se vrši v Gledališki dvorani Bokx Masch Odred (Ljublj.) : Partizan (Trb.) Komentar ni potreben. Le odboru boksarske sekcije svetujemo, naj poišče nekaj ljudi, ki bodo imeli smisel za propagando in nekaj znanja iz pravopisa. Pa še to: v Trbovljah je precej ljudi mnenja, da smo gledališko dvorano in Delavski dom zgradili za kulturnejše prireditve, kot je CISTO PO boksarsko! 5WxwJ(j«, v s rock; 25. maj®. Rojstni dan predsednika Tita In praznik mladosti. Trboveljska mladina je oba dostojno proslavila. Dokaz: velika parada mladosti, v kateri je sodelovalo nič manj kot 3.5C0 mladih Trboveljčanov. Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, »e je vzdolž glavne ceste, po kateri je šel sprevod, zbralo že v zgodnjih popoldanskih urah več tisoč starejših občanov in toplo pozdravljalo mladino, ki je tokrat prikazala vso svojo dejavnost v šolah, krožkih, podjetjih, v športu in or-ganic.stcijah. Prijetno smo bili presenečeni ko smo g e "'ali male cicibane iz otroških vrtcev in nato učence osemletke Lojzeta Hobkrauta. Vsak razred, od prvega do osmega, se Je predstavi,] s svojim šolskim delom, delom v krožkih in športu. Učenci te osemletke so upravičeno poželi v tej paradi največ priznanja. V paradi mladosti so sodelovale še vse trboveljske šole. mladina 'z trb"-»'iških podjetij, ki !e pri- kazala na avtomobilih industrijsko dejavnost podjetja, v katerem je zaposlena. Parado je zaključilo več desetin mopedistov, motoristov in avtomobilistov. Ob zaključku parade je bilo na Trgu revolucije veliko zborovanje trboveljske mladine in ostalih Trboveljčanov. Med gosti so bili sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik, predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Borštmar predsednik občine Martin Gosak in drugi. Po govoru predsednika občinskega komiteja Ljudske mladine Iva Trentelja, ki je predvsem poudaril pomen praznovanja d.ieva mladosti, prizadevanje predsednika Tita za lepšo prihodnost mladine in miru v svetu, je bil izveden še krajši kulturni program. Iz zborovanja ie poslala trboveljska mladina predsedniku Titu pozdravno pismo. MLADI GAS1LC1-PI0NIRJ1 PGD TRBOVLJE DOSEGLI NA OKRAJNEM TEKMOVANJU peto mesto V počastitev dneva mladosti ie Okrajna gasilska zveza Ljub. ljaoa organizirala mladinsko tekmovanje. Na športnem igri* šču Svobode na Viču se je prejšnjo nedeljo zbralo preko 400 pionirjev in mladincev. Nastopilo je 26 tekmovalnih ekip co 9 mladincev — pio-v-jz” Mladi gasilci so se pomerili v šolski vaji z brentačo in z brizganjem v tarčo, odgovoriti so morali nadalje na tri strokovna vprašanja, pravilno izvršiti povelja, dalje so se pomerila v štafeti 4-krat po 100 meitrov s prenosom ročnika in ustnega P.velja, v prehodu z rokami po viseči lestvi, v polaganju cevi na 105 m, v sprejemu in oddaji poročil po telefonu o nastanku požara in v igri »Med dvema ognjema«. Od 26 nastopajočih ekip ,.ila-dincev in pionirjev na tem tekmovanju je ekipa Prostovoljnega gasilskega društva iz Trbovelj dosegla peto mesto. Mladinska desetina Trbovelj je prejela denarno nagrado in lepo spominsko diplomo. Pri tako množični udeležbi mladinskih tekmovalnih ekip iz vsega okraja, s sorazmerno ostrim kriterijem ocenjevanja ter težkimi disciplinami je' dosežen uspeh mladinske ekipe iz Trbovelj kar zadovoljiv. Mladim trboveljskim gasilcem — pionirjem lahko samo čestitamo. Jernej Certanc PARADA MLADOSTI V TRBOVLJAH boks. -PO- Pred dnevi je bil na podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah poseben posvet o problemih izvajanja socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite. Teze za diskusije je izdelala skupna komisija predstavnikov sekretariatov Zveznega izvršnega sveta za delo, za ljudsko zdravje, za gospodarstvo in za socialno politiko ter komunalna vprašanja, zveznega zaveda za socialno zavarovanje ter centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Elaborat ki ga je komisija dala v razpravo, vsebuje problematiko organizacije in finansiranja socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite, medtem ko bo vprašanje otroških dodatkov proučila posebna komisija. V teku leta bodo proučili tudi izvajanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter proučili možnost nadaljnje izpopolnitve zakonskih določb. Ta elaborat obravnava naslednja važnejša vprašanja oz. poglavja: organizacijo in finansiranje zdravstvenega zavarovanja; organizacijske in materialne odnose zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja; pravice iz zdravstvenega zavarovanja in njihovo realizacijo; izvajanje dolgoročnih zavarovanj. Razpravi so prisostvovali predstavniki občinskega odbora SZDL občine Trbovlje In Hrastnik, sindikalnega sveta v Trbovljah ter člani izvršnega odbora podružnice zavoda za soc. zavarovanje v kraju. K predloženemu elaboratu so imeli udeleženci razprave vrsto tehtnih pripomb glede decentralizacije službe socialnega zavarovanja in formiranje komunalnih oz. občinskih zavodov za soc. zavarovanje ter formiranje 3 fondov zdravstvenega zavarovanja v občini, to je delavskega, kmečkih proizvajalcev ter samostojnih poklicev. Te fonde naj bi upravljale skupščine fondov z izvršnim odborom, medtem, ko vodi delo zavod, organ samoupravljanja, pa upravni odbor zavoda, sestavljen iz predstavnikov skupščin posameznih fondov. Posebne pripombe so bile dane tudi k predvidenemu formiranju oblastnih oz. pokrajinskih organov za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede nato, da bi z uvedbo občinskih zavodov prenehali z delom okrajni zavodi za soc. zavarovanje. Bila je tudi vrsta pripomb glede pravic in finansiranja zdravstven, zavarovanja ipd. Spričo važnosti obravnavanih vprašanj bo treba naše bralce še podrobneje seznaniti z vsebino predloženega elaborata, še posebej glede na to, da je bil dan zelo kratek rok za to obravnavo in se udeleženci razprave niso mogli v podrobnostih seznaniti z vsebino problemov oz. predlogov. Umestna je bila torej kritična pripomba na posvetu, da so bili postavljeni roki od višjih organov socialnega zavarova- 0DPRT0 HLADNO PIVO TOČI VSAK DAN GOSTILNA »DIMNIK« KAVŠEK EDO OBIŠČITE NAS IN POSLUZITE SE NAŠIH INTERNACIONALNIH MEŠANIH PIJAČ — NA ZALOGI VSE VRSTE IZBRANIH PIJAČ IN MRZLIH JEDIL. # PRIJETNO SE POČUTI* PRI DIMNIKU, • KJER BOS TUDI DOBRO POSTREŽEN. PRIPOROČA SE KOLEKTIV GOSTILNE DIMNIK IN ČESTITA VSEM OBČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE TRBOVLJE. nja zelo kratki, nadalje da teh tez niso posebej prejele družbene in politične organizacije v komunah, da bi »e z predhodno podrobneje nile. TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE S POSLOVALNICAMI: •VELEBLAGOVNICA • K L E C K A • ŠPECERIJA • 2 I V ] L A • M 0 D A •TKANINA •DELAVSKI DOM •PREHRANA • K 0 M I S 1 J A •GOSPODINJSKE POTREBŠČINE •HRANA • B E V Š K 0 • Z A SAVO •DOBOVEC •DOBRNA • P 0 S E T J E •POSTREŽBA •OSKRBA •GABRSKO •POHIŠTVO V Veleblagovnici dobite vse vrste tekstilnega blaga, gospodinjskih strojev, pohištva, radio in televizijskih aparatov, modno konfekcijo in perilo. Ne pozabite si ogledati tudi naš oddelek modnih čevljev. Ko opremljate svoj dom, si oglejte veliko zalogo pohištva v naši poslovalnici »Pohištvo« — Radej. Z metrskim tekstilnim blagom vas bo solidno postregla naša poslovalnica »Tkanina«. Preden odhajate na letni dopust, obiščite našo modno trgovino v K-4. Naše poslovalnice nudijo veliko izbiro vsakovrstnega blaga za dom in družino. Vsem delovnim ljudem in prebivalstvo na območju občine Trbovlje čestitamo za občinski prašnik Delovni kolektiv Trgovskega podjetja »PRVI JUNIJ« Trbovlje OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TRBOVLJE, KI GA OBHAJAMO V ZNAMENJU VELIKIH GOSPODARSKIH DOSEŽKOV, KAKOR TUDI C« PRAZNOVANJU I«. OBLETNICE TER 10-LETNICE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, POZDRAVLJAMO VSI OBČANE OBČINE TRBOVLJE IN JIM TOPLO ČESTITAMO K DOSEŽENIM USPEHOM NA PODROČJU SOCIALISTIČNE GRADITVE Z ZELJO, DA BI TUDI NJIHOVO NADALJNJE MARLJIVO PRIZADEVANJE RODILO BOGATE SADOVE ZA RAZVOJ IN RAZCVET TRBOVELJSKE KOMUNE , Občinski ljudski odbor Trbovlje - Občinski komite ZKS Trbovlje -Občinski odbor SZDL Trbovlje - Občinski odbor ZB NOV Trbovlje -Občlnsld svet Svobod In prosvetnih društev Trbovlje - Občinski odbor rosorvnlh oficirjev ln podoficirjev Trbovlje - Občinski odbor Bdečega križa Trbovlje - Občinski odbor Društva prijateljev mladine Trbovlje tar ti« »»tale množične organizacije In društva v občini Trbovlje, nadalje: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK — CEMENTARNA TRBOVLJE — ELEKTRARNA TRBOVLJE — STROJNA TOVARNA TRBOVLJE — ELEKTRO-TRBOVLJE — UPRAVA DELAVSKEGA DOMA IN KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE — KINO DPD SVOBODA TRBOVLJE II — KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA. PODRUŽNICA TRBOVLJE — INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE — GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE«, TRBOVLJE — PODJETJE »MESO«, TRBOVLJE — ELEKTRO-STANDARD, TRBOVLJE - TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK«, TRBOVLJE - STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE - KMETIJSKA ZADRUGA TRBOVLJE - GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLKA«, TRBOVLJE — GOSTILNA »DELAVSKI DOM«, TRBOVLJE — GOSTILNA »DOLENJKA«, TINKO 9PANC, TRBOVLJE II - GOSTIŠČE »SVOBODE«, TRBOVLJE II. JANEZ DRNOVŠEK — ZLATARSTVO TRBOVLJE — »ODPAD«. TRBOVLJE — STANOVANJSKA 8KUPNOST ZASAVJE-CENTER, TRBOVLJE — OBRTNO PODJETJE »METALIJA«, TRBOVLJE — SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO. TRBOVLJE — ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN DRUGIH OSEB »TIKA«, TRBOVLJE — PEKARNA IN SLAŠČIČARNA. TRBOVLJE — OBRTNA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE — TAPETNIŠTVO TRBOVLJE — AVTOPREVOZNI8TVO TRBOVLJE — TRGOVSKO PODJETJE »VITAMINKA«, TRBOVLJE - KAREL KOZINA. SLAŠČIČARNA, TRBOVLJE - »MEHANIKA«, TRBOVLJE — FOTO TRBOVLJE — KNJIGARNA TRBOVLJE - KROJASTVO IN ŠIVILJSTVO TRHOVI IE _ UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE POZDRAV TRBOVLJAM ob občinskem prazniku -1. juniju OD SREDE DO SREDE OB PODELITVI NAGRADE DNEVA MLADOSTI Lovorika trboveljskemu Rudarju Na večor prod dnčvhm mladosti ifi tžjstrtim dh4v6m predsednika Tita so v Ljubljani v Klubu ljudskih poslancev slovesno razdelili priznanja in nagrade najboljšim slovenskim telesndkultumim organizacijam, ki se s* odzvale razpisu Športne zveze Slovenije in tekmovale za »Nagrado dneva mladosti*. To tekmovanje je trajalo od 25. maja 1659 do 25, maja t, 1. Za najboljše telosnokulturno društvo so proglasili Športno društvo Rudar iz Trbovelj, ki je prejelo v znak priznanja za Opravljeno delo pozlačen prehodni pokal, srebrni pokal v •rajno last, plaketo Športne nveze Slovenije In nagrado 200.000 din, namenjenih le za nakup športnih rekvizitov. Nagrade trboveljskemu Rudarju in ostalimi nagrajenim društvom je razdelil v prisotnosti predsednika komisije ®a telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS Mitjo Ribičičem in predstavniki društev Predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese, ki je V kratkem nagovoru orisal Pomen tega tekmovanja. Poudaril je, da je Športno zvezo Slovenije ob razpisu »Nagrade dneva mladosti* vodilo predvsem načelo, sprejeto na pr-Vem jugoslovanskem kongresu za telesno kulturo v Beogradu. Zato niso bili merilo Pri ocenjevanju društev samo tekmovalni uspehi, temveč ® alna vsestranska dejavnost društev, njihova skrb za množičnost in vsestransko aktiv-°dst. poudarek na vzgojo članka in iznajdljivosti pri lska-hju novih-oblik dela, kakor uidi sodelovanju društev z vsemi drugimi družbenimi organ zacijami. V imenu trboveljskega Rudarja je sprejel in S« zahvali za nagrado član upravna odbora Anton Strniša. Športno društvo Rudar je v Obdobju od 25. maja lani do letos naredilo viden korak nS-hrej. Na novo je bilo včlanjenih preko 500 članov, večinoma mladih. Tako 'se je število aktivnega in podpornega članstva s7. Rudarju povečalo *a 1840 članov. Skoraj vse sekcije so poii- tJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA BRATSTVO NEODLOČENO PROTI RUDARJU bratstvo : rudar o:o . Hrastnllki derby med Bratstvom Ja Rudanerrt se Je končal pO Živahni ..... ....... 4*no. Je ln razburljivi veno. igralcem Bratstva ni Potisniti Žoge neodio-i uspelo /.wgc v mrežo Rudarja, •zgubljenih je bilo nešteto prtlOi-JJcstl. na drugi strani pa podce-JvCvanje igralcev Rudarja se j« "ndko maščevalo. Prvo meato je JJhaj ogroženo, saj vodit* na lest-Juci Bratstvo ln Slovan z enakim *;evUom točk, vendar Ima Bratko za sedaj Je bolJSo fatllko v Solih. Moštvo hrastnilkega Rudarja je ?“krat zaigralo borbeno ter zadnjo jekmo še doma z -Litijo«. V obeh '*kmah bo moralo zmagati, kajti jtmgaee bo prvak Slovan 1* Ljubov predtekmi sta Igrali mladi JtoJtvi Bratstva ln Proletarca, ki *** se pa razili neodločeno 1:1. . Pionir l Rudarja I lž Trbovelj «o Srem »ga n svoje »ovratnike pri fhjatstvu s 4:0. PROLETAREC: JAVORNIK (RAKEK) 4:2 , boljio In odločnejšo igro je r™‘*tarec v Zagorju premagal do- S!6 moštvo V <:1' -Javornika*. U Rake- Predtekmi je mladina Proio-‘sršla z Ilirijo iz Ljubljane .^ločeno 2:2. pionirji PrOietar-pa izgubili z -Litijo- t i:t). 1« »oboto so se košarkarji Pro-SJ!LC* raz*U s ekipo lz Šoštanja “•odločeno 70:70. OSTALI REZULTATI SLOVAN : SVOBODA (KISOVEC) 2:0 UTUA : OUMPUA (LJUBLJANA) 7:1 BRUG0 KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE .dudarjevi atleti »o tudi v L iv m kolu nastopili v i/ubljani, keir za nastope na 4_.na*č«m igrišču nlgo zadosti vile Svojo dejavnost, kar se Zrcali prčdvsem v nastopih, ki So jih imele posamezne sekcije kar 500. Viden napredek so dosegli plavalci in atleti, pa tud; ostale sekcije so izboljšale teko kvaliteto kot množičnost. V Rudarju So v zidnjem času posvetili precej pozornosti vzgoji samega članstva. Stoer so v tem pogledu šele na začetku, vendar se čuti v tem že napredek. V ta namen je bil ustanovljen tudi aktiv komunistov, ki je že posegel v delo društva in vzgojo članstva. Ustanovljen je bil tudi aktiv mladih športnikov, vendar ta ni zaživel tako, kot bi moral. V letošnjem letu mu bodo starejši posvetili vso skrb. Športniki pri Rudarju so v letošnjem letu opravil: pri gradnji tribune preko 11 tisoč prostovoljnih ur. Društvo Je izdajalo tudi lastno društveno glasilo. Pri Rudarju so po sprejetju »Nagrade dneva mladosti-sklenili. da bodo začeto delo v letošnjem in prihodnjem letu še nadaljevali in še vnaprej tekmovali za prehodni pokal in samo nagrado. Društvo bo ravno glede priznanja izboljšalo sistem dela, pomagalo pri ustanovitvi športnih aktivov na trboveljskih' šolah, ppmagalo pri gradnji manjših športnih igrišč,' izboljšalo vzgojo in kvaliteto svojega članstva, posebno mladine. Pa Še nekaj: v letošnjem letu bodo v Rudarju stopili v tesnejših stik s športno publiko. Rudarjevci ob visokem priznanju pri praznovanju občinskega praznika občine Trbovlje Vse točke ostale doma Nedeljska Srečanja so bila za Rudarjeve ekipe še posebno pomembna, Rudar je med tednom osvojil najvišjo lovoriko — nagrado DNEVA MLADOSTI. Hkrati pa se je te dni v revirski dolini pričelo praznovanje občinskega praznika. Športniki Rudarja so s svojimi nastopi dokazali, da so upravičeno dosegli priznanje, tako v množičnosti kot v kvaliteti, kajti nastopilo je kar 5 nogometnih moštev, 3 košarkarske ekipe, rokometaši In atleti. Ce upoštevamo te vsestranske nastope, in to v republiški konkurenci in obenem omenimo še kvaliteto — Rudarjevci so v štirih srečanjih doma pobrali ves izkupiček. Atleti so se izkazali v Ljubljani. — Vsa ta srečanja si je ogledalo skoraj 3000 ljudi In so ponoven dokaz, da je šport v Trbovljah na pravi poti in se nenehno še razvija, tako v množičnosti kot v kvaliteti. Neutrudnim športnikom In športnim delavcem pa ob tej priliki iskreno čestitamo. ROJSTVA TRBOVLJE: Olga ZADOBOVSEK, Knezdol, hčerko; Anica SKER-BIC, Trbovlje, hčerko; Antonija DOLINŠEK, ZavrSe - Trbovlje, sina; Ana SIMONČIČ, Hrastnik, hčerko; Milka - Vilma RASPOT-NIK, Zagorje, sina; Ida PROSENC, Hhrastnik, sina; Magdalena 21-VODER. Trbovlje, hčerko; Frančiška CAMER, Trbovlje, hčerko; Silva BOŽIC. Hrastnik, hčerko; Milena ACKUN, Hrastnik, sinš: Ana JUG. Trbovlje, hčerko; Slavka RADAK, Trbovlje, Sina; Helga LEBENICNIK. Zagorje, sina; Magdalena GLINŠEK, Hrastnik, sina' Anica JAN, Trbovlje, sina: Štefanija KHAPIC, Trbovlje, sina; Terezija JERMAN, Zagorje, hčerko; Marija KNEZ, Zagorje, hčerko; Erika KNAP, Hrastnik, sina: Jožefa BORSTNAR, Zagorje, hčerko; Zofija MOČNIK, Trbovlje, hčerko; Hermina MARČEN, Trbovlje, SlnS; Ljudmila ARH, Zagorje, sina; Te-rezlla SMRKOLJ, Zagorje, hčerko; Ivanka URAN. Zagorje, hčerko; Danijela HERMAN. Zagorje, sina; Jožefa RAZPOTNIK. Zagorje, sina: Jožefa WEBER. Hrastnik, hčerko: Silvestra KLEMENČIČ. Hrastnik, sina: Ana ZIBERT, Litija, sina: Jožefa JUVAN. Zagorje, sina: Marija PODLESNIK. Trbovlje. hčerko; Vida ZAGORlSEI' Trbovlje, sina; Marija JELENI TRBOVLJE, sina; Jolanka SAP A' TrbovUe. hčerko. BREŽICE: Marija PETACI. Velike Malence 25, hčerko: Bara RO-SCAK. Farkaševac 4B. sina: Marna ŠTROS. sv. Križ Sl. hčerko: Mari-1a KUNA.T. Lončarlev dol Sl. hčerko: MarUa CIMERMAN, Dobe 15, hčerko: Olga SIKOSEK. Križe S5, hčerko: Jožefa KOVAČIČ. StSra vas »3. sina: Karolina JAKOVINA. Kliuč. LRH. hčerko: Frančišk* PINTERIČ. Podgorje *2. sina; Josipa IVANUŠ, SutL Lukavčc 3«. sina. KINO POROKE Sobotni dogodki So privabili na stadion Rudarja kar okrog 400 gledalcev in gotovo ni bilo nikomur žal za čas, ki je ob napetih in razburljivih trenutkih kar prehitro minil. Skozi vso tekmo Je vladalo napeto vzdušje, saj sta se nasprotnika menjavala v vodstvu in tudi v posameznih akcijah, tako da so gledalci nekajkrat povsem objektivno dali priznanje tudi gostom. Se posebno razveseljivo je pa bilo, da so se proti koncu dogodki zasukali tako, da so sl domači pridobili nekaj točk prednosti ln tudi zasluženo zmagali. RUDAR : TRIGLAV 68:64 (29:30) Vodeči na lestvici republiške košarkarske lige, Triglav, Je pokazal tehnično lepo ln hitro igro, kjer te je »e posebno odlikoval njihov akter Petrič. Tako Je Imel Rudar res težko nalogo, ki pa so jo Igralci * požrtvovalnostjo navsezadnje le uspešno rešili. Za domače »o bili uspešni: Virt I, Otopel 16, Pintar 3, Velkovrh š, Sčurk 2», Tavzel 4, Piki 6 ln Poličnik 6. Za goste pa: Petrič 32, Belehar 2, Belehar II. 6, Rus 11 ln Klavora 13. Sodnika Ramsku-glčr in Horvat sta bila zelo nezanesljiva. Pri domačih Je tokrat prvič nastopil Tavzel, ki se Je pravkar vrnil iz JLA, m upamo, da bo uspešno igral za barve Rudarja * pod koši. Drugo, pravzaprav pravo presenečenje, eo ljubiteljem košarke v predtekmi pripravile ženske Rudarjeve koisrkarske ekipe, ko so premagale v konkurenci republiške ženske lige rutinirane Celjanke. RUDAR : CELJE 28:25 (17:12) TO Jo že druga zmaga v letošnjem prvenstvu, kar Je vsekakor lep uspeh za mlado ekipo, ki letos prvič naetopa v tej konkurenci. Koše so dosegle: Lavrini 6, Strumel 3, Breznikar 6, Vidmar 1 ln Majdič 12. Pri gostih pa Je bila naiuspešnejla Caterjeva (14). V nedeljo dopoldne so se v seznam zmagovalcev v tem kolu republiške rokometne lige vpisali tudi rokometaši Rudarja, ki so zmagali z rezultatom RUDAR l MLADOST (KRANJ) 20:11 (6:4) ter »e tako revanžirall za nesrečen Jesenski poraz. Prvi del Je potekal v precej enakovredni igri, glavni vlogi sta pa odigrala oba vratarja ln aolldni obrambi obeh nasprotnikov, tako d* »ta moštvi odšli na odmor a dokaj bornim Izkupičkom. Povsem drugo sliko je pa nudil gledalcem ogled drugega dela igre, saj to domači s premišljeno Igro vse bolj In bolj večali razliko za-detkov v svojo korist. Nič niso pomagale še tako dobro zamišljene akcije gostov, taj so bila v večji meri razbite že z dobro obrambo, ali pa je vratar Lopan uspešno posredoval. Tako je torej prepričljiva zmaga Rudarja povsem zaslužena, ki Je tako dokazal, da upravičeno zavzema tako visoko mesto v lestvici. Gole za Mladost so dosegli: Col-ner 1, Poljka 4, Sotelšek I. 1, So-teljšek II. 2, Juvan 1, Petrič 2, za Rudarja pa Srinjar 6, Radej 4, Klančišar 2, Ačkun S, Jekoš I ln Burja 2. In še ena kolajna - na tekmi se Je zbralo rekordno število gledalcev - okrog 600 - kar Je redkost za naša igrišča v Sloveniji. Ob prazničnem vzdušju dopoldne smo nestrpno pričakovali popoldanski nastop nogometašev. V predtekmi gotovo ni bilo - gledalcem (katerih Je bilo več kot 1.200) prav nič dolgočasno. Mladinci Rudarja I so ■ prikupno ln za razred boljšo igro, zlasti v drugem polčasu, prepričljivo premagali goste iz Ljubljane. MLADINCI RUDAR I : GRAFlCAR 6:0 (1:0). Tej lepi ln učinkoviti uverturi Je pa sledila zadnja tekma spomladanskega dela v SCL na domačem igrišču. Pomeril* sta se RUDAR : SOBOTA 4:0 (1:0) Sodnik Blekač je eodil enajsto-ricama, ki sta nastopili takole: Modrček, Puškarlč, Koleia, Zorec, Dozet, Skalar, Maučec Ivan, Seč-ko, Maučec Frane, Potočnik in Drvenčlč za goste. Rudar: Kraj-šek, Kravoget, Lenič, Lamovšek, Sorel, Pristov, Perc, Breznikar, Knavs, Kastelic, Opresnlk (Sušnik). Prvi polčas Je potekal v rahli premoči domačih, ki pa zaradi solidne obrambe gostov niso uspeli več kot enkrat. Strelec Je bil Knavs, ki je duhovito preigral obrambo ln nato še vratarja. Res, da so imeli še več priložnost, toda niti penala niti drugih prilik niso znali Izkoristiti. Tempo igre Je pa počasi popuščal in domači so vse bolj uveljavljali svojo premoč. Drugi del pa lahko ocenimo kot očitno premoč domačih, ki so kljub umirjeni Igri ustvarili niz poveljnik situacij, toda pred golom so bili nespretni in netočni pri streljanju. Lahko bi bil rezultat še večji, saj Je bila obramba domala razbita. Nasprotno je pa domača obramba onemogočila Maučeca in njegove, tako da je zmaga povsem prepričljiva ln zaslužena. Strelci v tem delu so bili Knavs, ki Je spretno Izkoristil vratarjevo napako (2:0), v 80. minuti Je Pero neubranljivo streljal (3:0) ln v 84. minuti, ko ao napadale! zvabili vratarja lz svojega svetišča, Je Knavs podal prostemu Kastelcu (4:0). Mladinci ODRED - RUDAR II 3:0. Pionirji RUDAR : PROLETAREC I 4:0. TRBOVLJE: Viktor SELEK- ŠEK, ds*b. upokojenec lž TrbO-velj ln KAROLINA PAJK, proda-jalkft lz Trbovelj; IVAN KOLAR, ključavničar iz Trbovelj ln TEREZIJA MIKLAVČIČ, snažilka iz Tr-bovell: ALOJZ UNETIČ, klepšr iz Trbovelj in MARIJA KOS, bol. strežnica lz TrbovCll: STANISLAV SKOBERNE, rudar lz Trbovelj in MARIJA GUZF.T. delavka 1z Trbovelj MARTTN JERMAN, rudar Iz Trbovcu tn MARIJA KOŠIR, delavka Jz Trbovčlt: RAJKO CAMER. delavec lz Trbovcu In MARIJA KLEMEN, uslužbenka iz Trbovelj AVGUŠTIN BABTC. rudar iz Trbovcu ln FRANCA SENČAR. šlvIUa lz Knezdola. BREŽICE: DANILO BLANU9A. nodoflčir JNA Iz Cerkelj ln NADA ŽERJAV, nouedelka lz Cerkelj MATIJA ŠAJN. uslužbenec lz TJubUane in LJUDMILA ŠTRUCI, frizerka lz Ljubljane. SMRTI ROKOMET PARTIZAN (RADEČE) : PARTIZAN (SEVNICA) 32:16 (14:8) Po daljšem presledku so radeškl rokometaši prejšnjo nedeljo zopet zaigrali pred domačim občinstvom prvenstveno tekmo v okviru tekmovanja v dolenjski okrajni 11*1. Moštvi sta nastopili v naslednjih Sevnica: Sunta, Pernovšek, Kozamernik, Vačovnlk, Zumar, Cim-peršek, Fllaek, Perc, Vidic; Radeče: Kranjec, Zahrastnlk, Be-celj, Gospodaric, Zupančič, Mre-žar, Koren, Pergar, Bregar, Pleterski. Ze prve minute tekme ao pokazale, da bo borba zelo ostra ln dragocen vsak dosežen gol. Vendar so Radečanl kmalu prevzeli pobudo v tvoje roke ter vodstvo obdržali do konca tekme. Kljub temu, da Je bila igra zelo oatra ln v nekaterih primerih celo groba, je sodnik rizen manjših napak svoje nalogo dobro opravil. Med radeškimi igralci Je bil zelo dober Mrežar, saj Je sam dosegel kar 15 zadetkov, odlikovala sta se pa še Koren ln Clmperšek. - Gledalcev je bilo okrog sto. •ar -DELAVSKI DOM* V TRBOVLJAH: 1. in 2. juniji) francoski film »NATALIJA«; od 3. — 6. junija ameriški barvani Irinnekop. film »SLAB DAN V BLACK ROCKU«; od 7. - 9. Junija italijanski barvani film »ZEMELJSKI RAJ«; od 10. do 13. junija ameriški kino-škop. film »OBTOŽUJEM!-. -SVOBODA«-TRBOVLJE II.: 31. maja ter 1. in 2. junija ameriški barvni t. »PRERIJA, KI IZGINJA«; od 3. do 6. junija italijanski barvani kinoskop. film »DANAŠNJA DEKLETA«;*od 7. do 9. junija jugoslovanski film »NOČI IN JUTRA«. »SVOBODA« - ZASAVJE V Trbovljah: od 4— e. junija ameriški barvni kl-noskop. f. »PREKO MNOGIH REK«; od 11. - 13. junija indijski film »A V ARA« »SVOBODA II« V HRASTNIKU: L in 2. junija ameriški film »VIDELI SE BOMO V LAS VEGASU«; od 4. - 6. junija italijanski barvni film »MADAME BUTTER-FLY«. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame FRANCE SKRBCEVE se iskreno zahvaljujemo 75dravniku dr. Komorovskyju, sosedom, godbi, darovalcem vencev in cvetja, In vsem, ki se jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož in otroci z družinama Trbovlje, 26 maja 1960. TRBOVLJE: VIKTOR SELEV- TrbovelJ, star 77 let; Jožef DO-BOCNIK iz Trbovelj, tt*r «4 1«; Leopold GOBOVC iz Trbovelj, star 73 let; Pavla ZDOLŠEK, roj. Ku-kenberg lz Trbovelj, starš 58 let; Frančiška ŠKERBEC, roj. DERNO-LESK iz Trbovelj, stara 75 let; Barbara CERK, roj. Papla lz Trbovelj, stara 87 let; Frančiška CE-KADA. roj. Hribar lz Trbovelj, stara 88 let; Marija HERMAN, roj. 2aler lz Trbovelj, stara 56 let; Gregor BONČA lz Trbovelj, star 69 let: Ivana KLANCiSAR, roj. ovca iz Trbovelj, stara 77 let; Doroteja BRICL, roj. Lanišnik lz Trbovelj, stara 55 let; Avguštin KLEMEN lz Trbovelj, star 53 let: Ernest OPLOTNIK Iz-TrbovelJ, star 76 let; Pavel SAJE lz Trbovelj, star 57 let; Jšnez REMS lz Trbovelj, star 48 let; Martin TOPOLE tz Trbovelj, star 59 let; Stefan LONČARIČ iz TrbOviij, »tar 47 1«. BREŽICE: Jože ZIDARIČ, oseb. upokojenec iz Catežkih Toplic, star 7f lat: Jerica HITER,,- Ošebna upokojenka lz Sentlenarta, stšr* SO let. PREKLIC IZ L1TUE IN OKOLICE ZGODOVINA NOV LITIJSKE OBČINE Pretekli teden je 'bila seja sveta za prosveto in kulturo ObLO Litija, na kateri »o med drugim razpravljali tudi o muzeju NOV v Litiji. Da bi se učenci natančneje seznanili z zgodovino NOV v občini, ki je izredno pisana, je svet napravil sklep, da še imenuje komisija, ki bo skupno s preživelimi bor. ci izdelala zgodovino NOV občine Litije. Snov, ki jo bo zbrala ta komisija, bodo v šolah obravnavali v okviru zgodovinskih ur. Na ta način bodo imeli učitelji pripravljeno enotno gradivo, ki »a bodo posredovali učencem. Ob obisku muzeja NOV bodo pa učenci snov ponovno učvrstili, ker bo zgodovina tesno povezana s samo dokumentacijo v muzeju. NadaUe &o člani sveta razpravljali o uvedbi 5. razreda "a osnovni šoli v Kresnicah v šolskem letu 1960-1961. S tem bo omogočeno učencem, ki se sedaj vozijo v Litijo, da bodo 5. razred lahko obiskovali v svo-1«m kraju. To bo razumljivo zelo ugodno tudi za učence šol Ribče ln Jevnica, ki bodo imeli s tem olajšamo šolanje DRUŠTVU SVOBODA V P0LSN1KU1 Pred nekaj meseci je gradbeno podjetje iz Hrastnika z investicijam ObLO Litije na -o-vo preuredilo dvorano društva Svobode v Polšntku, ki je bila prej nedokončana. Sedaj je prO» štor na novo prepleskan, pc4* merno so urejene sanitarij«, prejšnje strohnele zasilne pode niče je zamenjal parket. Dvorana je torej urejena tako, da ustreza svojemu namenu. Ko sem nedavno prisostvoval koncertu pevskega zbora Lip« iz Litije, se mi je čudno zdelo, zakai stoje stoli in klopi po« strani Ko sem natančneje P®* gledal, sem opazil, da je parke* po vsej svoji površini vzdtg» njen. zaradi česar se del« I*" redno velika škoda, ker »e pen* ket pod težo ljudi lomi. Ne bom ugotavljal, čigav« krivda je. da Je parket v takom stanju (gradbenega podjetja afl je posledica nepravilnega čiščenja), vendar sem opazil, d* ima društvo Svoboda skrajno malomaren odnos do skupno lastnine. Mnenja sem. da j« n«, toga odbora društva, ki dvorano upravlja, da takoj napravi vse potrebno, da se stanja uredi! (b-o) NA TELEFONU »Ali lahko govorim s svojo leno?« »Katera številka?« »Številka! Mar mislite, da imam harem!« OTROŠKA »Petrčefc, ne spodobi se kazati na ljudi s prstom!« »Zakaj imam pa potem ko« zalec?« Bile so neresnične besede, katere so bile govorjene dne 19. marca na zabavi društva DSIT - (STT) v hotelu Kum v Zagorju o tov. Matiji Počl-vavšku lz Trbovelj. — Društvo strojnih inženirjev in tehnikov STT. MALI OGLASI POKROV AVTOMOBILSKEGA KOLESA (Radkappe) sem izgubil 26. maja. Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi v trgovini »Železnina«, Trbovlje. OTVORITEV NOVEGA KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA V KISOVCU V nedeljo popoldne so v Okviru Praznika mladosti izročili namenu novo betonsko košarkarsko igrišče v Kisovcu nad Zagorjem. Gradnjo sta podprla zagorski občinski ljudski odbor, rudnik rjavega premoga Zagorje in Štab za zbiranje sredstev za izgradnjo športnih igrišč, največ prostovoljnih ur pa so opravili člani športnega in smučarskega društva »Svoboda« Kisovec in mladinci aktiva LMS internata industrijske rudarske šol« Zagorje. Skupno je bilo opravljeno blizu 600 prostovoljnih ur. Največ zaslug, da je igrišče V Kisovcu dograjeno gre inž. Stefanu Mozerju, Emilu Ajtiču, Ladislavu Gostiši In Jožetu Marsu. Otvoritve Igrišča se Je udeležilo blizu 300 prebivalcev iz Kisovca, ki ao z zanimanjem spremljali propagandni tekmi ženskih in moških vrst trboveljskega Rudarja In zagorskega Proletarca. PIONIRSKI KOTIČEK IZID NASE PRVOMAJSKE NAGRADNE NALOGE ZA PIONIRJE V prvomajski številki Zasavskega tednika štev. 18/19 s dM 27. aprila 1986 smo prinesli za naše pionirje mično sliko in Jih poklicali, naj jo z barvastimi svinčniki pobarvajo ter nato pošljejo uredništvu našega lista. Hkrati smo obljubili, da bomo dve najlepše pobarvani sliki nagradili s knjižno nagrado. Na ta naš oklic smo dobili od naših najmlajših bralcev nepričakovane veliko število pobarvanih slik na našo nagradno nalogo. Vse poslane podobice smo pregledali in ugotovili, da ste najbolje opravila zadano nalogo; 1 VANCl RUPNIK, 1. a razred osnovne šole Trbovlje-Vode; 2. ZORAN KLEMEN, 4. b razred šole IVAN CANKAR, pošta Hrastnik 151. — Prvonavedeni naj pride po knjižno darilo v naše uredništvo, drugemu bomo pe knjišno darilo poslali po pošti. Obljubili smo tndl, da bomo objavili Imena nadaljnjih t pionirjev In pionirk, od katerih bomo dobili najlepše pobarvano podobico. Ti so po vrstnem redu naslednji: X. LIZA POKORN, 4. razred osnov, šole Mlinše, pošta Izlake nad Zagorjem ob Savi; 2. IRENA NOVAK, 6. razred osnov, šole Videm-Krško, pošta Videm-Krško, Sp. Stari grad 27; 3. ANICA HERCOG, 4. b razred osnov, šole, Polule pri Celju, Pošta Celje, Zagrad 142; 4. VINKO MERSLAVIČ, S. razred osnov, šole Dobova, pošta Dobova, Mostec 6; 5. BRANKO DORIC, 5. razred osnov, šole Velika Dolina, pošta Jesenice na Dolenjskem, Mokrice; 8. FRANC VOVK. 4. a razred osnovne šole Trbovlje — Vode, Vodenska cesta 44; 7. LJUBO DOLINŠEK 4. razred osnov Sole Podkum, pošta Podkum. Sopota 88; 8. NADA FLISEK, S. razred osnov, šole Višnja gora, pošta Višnja gora 73. Morali bi objaviti Imena še drugih pionirjev In pionirk, ki so svojo nalogo skrbno In lepo opravili, žal pa tega zaradi pomanjkanja prostora ne moremo. Tem in vsem drngim se prisrčno zahvaljujemo za njihov trud z željo, da bi risarsko ln slikarsko umetnost še vnaprej marljivo gojili ter se tudi drugače pridno učili, sebi v prid, svojim staršem ln učiteljem pa v ponos ln veselje. .___ Prisrčne pozdrave vsemi UREDNIŠTVO RRZPIS Industrijske rudarska šola Zagorje ob Savi razpisuje vpis učencev v I. letnik šole za šolsko leto 1960/41 In sicer: RUDARSKI ODSEK: 70 učencev za poklic rudarja - kopača, KOVINARSKI ODSEK: 40 učencev in 10 učenk ze poklic atrojnegs ključavničarja, kovača, strugarja ln rezkarja; ELEKTRO ODSEK: 15 učencev in 10 učenk za poklic obratnega električarja, elektromehanika in navijale* električnih strojev. ^^dokončanaosemletka. V rudarski odsek bodo sprejeti tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, vendar z izpolnjeno šolsko ob- 'B7 2.° starost od 15-17 iet, za rudarski odsek 15-18 let; S. da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine) 1. prošnjo, kolkovano z din 50,-; 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. zadnje loUko spričevalo; . t. mnenje osnovne Sole o sposobnostih ln nagnjenjih kandidata, če prosi za vpis neposredno po končani osnovni šoli. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj hišno »t, to pošto) ter stroko ln poklic, katerega se želi kandidat izučiti. Pri velikem številu priglašencev za posamezni odsek bodo morali kandidati opravljati sprejemi izpit Iz slovenskega jezika in matematike. V čaau šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2.500 do 4.700 din ter poseben Jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za Izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev to perilo. Pouk Je teoretičen in praktičen. Sola ima lastne delavnice ozir. delovišča. Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino v internatu krije gojenec z nagrado, otroškim dodatkom (v kolikor ga prejema), štipendijami ali s podporo rudnika, v kolikor sklene ustrezno pogodbo. Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure, od 15. junija do 31. Julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo. hia?,-Jbnija ob 20 uri v veliki il M K « OB < S o 5- H S5 C OD ► O o o e a &v- novega Delavskega hajv*,v okviru oddaj Iščemo toljTul veselo mesto pod mo dobh *>reh°d po Zagorju- Potek * Prirod ,ev bo S«, v pe-*• Junija ob 19.30 uri v -S!i_pgd Zagorjem. < S ► K ec < D < a > 1 37. — Pri večerji Je bil Tom tako dobre volje, da se Je tetka Polly čudila, hkrati jo je pa akrbelo, kaj je obsedlo otroka. Okregala ga je, ker je obstreljeval 8ida. Toda videti Je bilo, da ae Toma kreganje prav nič ne prime. Pred nosom Je kradel sladkor In jo je zaradi tega skupil po prstih. — »Sida pa ne nabijete, tetka Polly,» Je dejal užaljeno Tom, »če vzame sladkor«, — »Njega ne, ker me ne muči tako kakor til« 88. — Tetka Polly je odšla v kuhinjo. Medtem kA Je 8id segel po šladkArnlft. mu je le-ta po nesreči padla na tla. Tetka Poliy je planila v Jedilnico In brš začela kregati Toma. Tom Je pa užaljeno odgovoril; »Zakaj pa mene kregate, tetka, *aj je Sld razbil aladkornlco In ne jaz!« Tetka Polly Je osupnila: »Ali Je res. da Tom tokrat ni kriv?« je mislila pr! sebi. V njej te je prebudila vest. Tom je P* postal hipoma žalosten. 39. — Ko Je tetka Poliy šla v kuhinjo po kave, je Tora Izkoristil priliko in smuknil skozi vrata ... žalosten je bil. Toda najbolj ga je mučila tista deklica, ki mu Je vrgla mačeho. Tom se je ognil obi-Čajnmeu zbirališču dečkov in si poiskal zapuščen kraj, ki je najbolj ustrezal njegovemu razpoloženju. Všel je Iz suknjiča zmečkano mačeho, ki Je še bolj povečala njegovo bolestno razpoloženje. Ko je nekaj čaaa tako sedel, ge je odločil, kot bi tnali. 40. — Sel bo k njej, si je mislil. Bros nje ne more več. Splezal je na drevo tik ob plotu njenega vrta, v Isti višini, kot Je bilo njeno okno. Zažvižgal je. In ko ni bilo nobenega uspeha, se je spustil na tis in stopil Uk pod okno ter zalučal kamenček, pa še enega ln še enega. Toda nekaj časa se tudi na ta klic ni nihče oglasil. Naenkrat se je pa okno odprlo... Hreščeči glas služabnice je oskrunil tišino in mokra prha Je zmočila malega »Dob Juana«. Ob zgodovinskem dogodku v našem Zasavju V RENKAH GRADE CESTO CESTA PO ZASAVSKIH HRIBIH ZAČELO SE JE: KOMPRESOR JE POTREBEN ZA RAZŠIRITEV ZAČASNE CESTE. PO KATERI 2E PRIHAJAJO KAMIONI IN BULDOŽERJI TER OSTALO, KAR JE POTREBNO ZA GRADNJO ZASAVSKE CESTE. KI ZAČNE Z DELOM, DANES: BORCI JLA PRI DELU Iz znanosti in tehnike Prebivalci zasavske vasi Renke to bili glede voznega prometa še do nedavnega odrezani od ostalega sveta, cesto skozi Zasavje so si pa želeli že dolga desetletja. Najstarejši domačin v Renkah, 83-let-ni Ivan Šuštar pripoveduje, da Je videl prve merilce tako zaželene ceste že tedaj, ko mu je bilo sedem let. To je bilo leta 1883 in 1884. Takrat so imeli cestni strokovnjaki še skromne pripomočke. Na kolescu so imeli navito železno vrvico — »ketenca« so ji rekli — ki je bila dolga kakih 20 metrov ter so s to merili sotesko in izdelovali menda tudi prve načrte. Seveda ni bilo iz teh načrtov nič. Potem so merili zasavsko cesto od Litije proti Zagorju in dalje proti Zidanemu mostu domala ob vsakih volitvah, zato je dobila cesta svoje posebno ime - VOLILNA CESTA. Domačini iz Renk pomnijo, da so merili cesto skozi Renke tudi v nadaljnjih letih, tako leta 1302, Itl2, 1923 1926 in pozneje. Pa je načrt zmeraj propadel zaradi denarja ali kakih drugih vzrokov. SLAVNOSTNI BANKET ZA CESTO, KI JE NI BILO . . . Okrog gradnje te ceste je mno-do spominov. Med obema vojna-fna, v četrtem desetletju, je že ka-■aio, da bodo zasavsko cesto le •gradili. V Zidanem mostu je bil že množični sestanek raznih predstavnikov, iz Ljubljane in Litije, pa zasavskih revirjev in vse tja do Krškega. V Litiji so pa že imeli banket, ki naj bi -sprožil*« začetek del na tej progi. A je vse skupaj padlo v vodo . GENERAL KALAFATOVIČ: »JOK!... NE!...« Ob neki priliki je pa bilo že blizu začetka gradnje te ceste. Izdelani so bili potrebni načrti, ki so precej stali. Deputacija zasavskih predstavnikov se je zglasila pri tedanjem banu dravske banovine, inž. Dušanu Sernecu, ki je bil gradnji naklonjen. Vendar se ni upal izdati dovoljenja: »-Vprašati moramo še vojaške kroge!*« Tedaj je bil komandant Dravske divizije general Dušan Kalafatovič. Ta je odbil prošnjo in dejal kratko: -Jok! Ne*« Zasavska cesta ni v vojaškem interesu. Tako je tedaj ta trasa propadla. Namesto zasavske ceste so pa začeli graditi zasavsko cesto po hribih na desnem bregu, ki drži iz Ljubljane skozi Sostro in po dolini Besnice na Trebeljevo. mimo Prežganja in v Zavrstnik ter skozi Šmartno pri Litiji. Od tam teče cesta skozi Jablaniško dolino, v dolino Reke pod Pilom. Na desetem kilometru od Litije se pa odcepi stranska pot, ki se zavije v serpentine in povzpne na 800 m visok preval Veliko Presko, nato se pa spušča mimo Polšnika v dolino Sopote in mimo Njivic. ZASAVSKI TOVEC IZ PRADAVNINE — PRED 100 tisoč leti Ob gradnji cestnega predela v dolini Sopote so našli v bližini Njivic prazgodovinsko jamo, kjer je imel skrivališče jamski prebivalec. Ta prazgodovinski lovec je v tej podzemeljski luknji prežal na divjad in so zato ob gradnji ceste našli dragocene ostanke živali in divjačine iz neolitske dobe pred sto tisoč leti. Skoda, ker je ta jama zdaj domala povsem propadla, precej starih živalskih ostankov je pa šlo v izgubo. Zasavska hribovska cestna trasa ima svoj konec v Radečah ob Savi. Dokončno pa še zdaj ni urejena. Ko je general Kalafatovič onemogočil gradnjo zasavske ceste skozi Renke, so bili domačini sila nevoljni. Zato so pa bili bolj zadovoljni prebivalci hribovskih vasi. Pravijo, da bi sicer nikoli ne prišli do dobre ceste, ki jim danes omogoča ce!6 redno avtobusno zvezo iz Ljubljane skozi Litijo in v dolino Sopote ter na Dole. Nujno potrebno bi bilo urediti še ne-razširjeni predel v Sopoti. PO VZNEMIRJENJU — RADOST O potrebi gradnje zasavske ceste skozi Renke se je precej govorilo tudi po osvoboditvi. Saj bi bila ta cesta važna gospodarska in prometna žila. Približala bi Zasavje ostalemu svetu, ki ima do sedaj zvezo z drugimi kraji samo po železnici. Zaradi drugih, bolj perečih potreb so pa gradnjo zasavske ceste odlašali. Ljudje so domala že pozabili nanjo, čeprav so odločujoči činitelji stalno pripravljali osnovo zanjo. V letošnjem maju se je pa pripeljalo v Litijo nekaj avtomobilov. V njih so sedeli oficirji JLA. To je bilo prav v času ameriškega letala U 2, ki so ga sestrelili Rusi, in v napetih dnevih pariške konference. Plaši ji vci so se brž zdrznili: -Menda bo vojna, ker je prišlo v Litijo toliko oficirskih avtomobilov!« Potem se je pa ljudem odvalil kamen od srca, ko so zvedeli za novico: -SKOZI RENKE BODO ZACELI GRADITI CESTO!« NAJ 21V1 NAŠA JLA! Zatem so začeli prihajati prvi vojaki in zdaj vojaški kamioni stalno hite skozi Litijo, dovažajo vojake, ki bodo gradili cesto in razne stroje ter njihovo opremo in hrano. Živahen vrvež na litijski cesti, ki drži v zasavsko sotesko po desnem bregu Save. Vasica Renke sredi zasavske soteske je postala mahoma slavna in so na nekaterih križiščih pritrdili zdaj še novo napisno tablo: RENKE. Ljudje pa zadovoljno komentirajo ta preokret in ga primerjajo s spomini izpred druge svetovne vojne. Stara jugoslovanska vojska je onemogočila gradnjo ceste, naša JLA je pa dala dober zgled in potrdila, da živi in dela za ljudske koristi in je sama prva poprijela za orodje za zgraditev zasavske ceste skozi Renke. PLATNENA NASELJA V PASJEKU IN RENKAH Vojaki, graditelji nove ceste skozi Renke, so si izbrali za svoje bivališče dva kraja v soteski. Za zdaj so si uredili začasno domovanje pod platneno streho. Kdor pride zdaj v ta predel, postane pozoren na dve novi taborišči, v Pasjeku in Renkah. -Kje je dolina Pasjek?« - bo vprašal ta ali oni, ki pride prvič v Zasavsko dolino. Dolina Pasjek se začenja na sredini poti, od želez- PRIJATELJICE MED SEBOJ Prva: — S svojim drugim možem sem se spoznala v nekem kopališču. Druga: — Jaz sem pa svojega drugega moža dobila s posre-dovanjem. Prva: — Tako? In kdo je bil posredovalec? Druga: — Moj prvi mož. PRI ZDRAVNIKU — Preden ste prišli na zdravniški pregled, bi se lahko umili — pravi osorno neki zdravnik pacientu. — Imate popolnoma prav, tovariš doktor, toda mislil sem, da gre za kakšno notranjo bolezen! NAJBOLJŠI GOSPODINJSKI PRIPOMOČEK Neka ameriška firma je razpisala nagradni natečaj za gospodinje, da odgovore, kateri gospodinjski pripomoček je v hiši najboljši. Nagrado je odnesla tista gospodinja, ki je odgovorila: - Moj mož! PRI ŠTETJU SE JE ZMOTILA Neka soseda je prinesla drugi jajce. — Kako vendar, da ste mi prinesli eno samo jajce, saj sem vam jih včeraj dvoje posodila? — Oh, oprostite, se je v zadregi soseda opravičela, pri štetju sem se zmotila! NI IMEL SREČE — Draga tovarišica, v vas ima človek res lahko zaupanje. Tako pametni se mi zdite .., Bi hoteli postati moja žena? — Žal je to nemogoče — sem namreč res taka, kakor se vam ždim! niške postaje Save oziroma od vasice Spodnji Log pri Litiji pa do Renk. Prvi del poti drži ob Savi po desnem bregu, pri Kllcainiku pa cesta zavije za 90 stopinj proti lugu, v Pasješko dolino. Klicalnik fe velika skala nasproti Mošenika. Od tam so vpili svoj čas zasavski brodniki in klicali kmete, naj pridejo pomagat s priprego. Zaradi klicanja ladjarjev z razgledne skale je dobil ta kraj ime Klicalnik. Tudi dolina Pasjek Je dobila svo-ie ime zaradi nekih svojevrstnih značilnosti. Nekateri menijo, da Je dobila dolina ob potoku Pasjeku. ki prihaja s Polšnika, svoje Im« zato. ker Je zelo mrzla - -pasje mrzla« — saj poteka v smeri sever — iug. Proti jugu je zavarovana s hribi, medtem ko sega severni konec do reke Save. Pred stoletiem je delovala v Pasjeku fužina. Njeni ostanki so vidni še danes. V tem oredelu so bogata lovišča, ki so jih imeli svoj čas v rokah fevdalci iz okoliških gradov Slatine in Bogen-šperka. V Pasjek in gozdove pod Poišnikom so prijahali na konjih, v dolini so pa imeli svojega lovca, ki jim je v dolini oskrboval lovišče in tudi lovske pse. Prav zaradi tega, pravijo, je dobila ta dolina ime po lovskih nsih in njihovih pasjekih (pasjih hišicah). Drugo platneno naselie je pa v Renkah. nad vasjo, na ravnici kmeta in gostilničarja PikeUna. ki mu pravimo po domače Podžamb-ski. Njegova domačija, ki je nad vasico Renke, le stisnjena pod hrib 2amboh. oziroma pod njeeov vzhodni predel Jelenko. V Zanihali u so včasih naleteli celo na gamse. Vzhodni del hribovskega gozda Zamboha je pa dobil ime Jelenka zato. ker so se tod zadrževal! včasih jeleni. PO STTE1H DNER DET. A JE ZATR0R1T. V RPNKAH PRVI KAMION Domačini v Renkah so sila srečni, ker jim bodo marljive roke naše JLA odprle pot v svet. Ne morejo prehvaliti teh vrlin fantov, ki so prišli semkaj iz vseh krajev Jugoslavije, da lim zgrade cesto. 2e v prvih štirih dneh, odkar so na zgodovinski dan. v ponedeljek, 16. maja 1960, poprijeli za krampe in lopate, so zgradili iz Pasjeka do Renk prvo zasilno cesto in jo tako razširili, da je po njej lahko pripeljal že prvi vojaški kamion znamke »James«. »Tako urnih rok se nismo nadejali. Zdaj, ko vidimo prve uspehe, verjamemo, da nas bo nova cesta res še letos povezala s svetom« — govore Renkavčani. Prihodnje leto bo pa ta zasavska cesta prikukala na dan tudi proti zagorski strani. Zdaj opravljajo na tem odseku le pripravljalna dela, z vso silo bodo pa začeli 1. junija. Tedaj bodo začeli tudi z razstreljevanjem zaprek. Domačini pravijo, da bo tu pokalo kakor v najhujši vojski. Joše Župančič ŽENA V JUGOSLAVIJI Danes je v naši državi zaposlenih 27 odstotkov tena, v Sloveniji pa 36 odstotkov. Od vseh zaposlenih žena dela v Jugoslaviji v gospodarstvu 73 odstotkov, v ostalih področjih dejavnosti pa 27 odstotkov tena. V šolskem letu 1958—59 je bilo v šolah za kvalificirane delavce 22, za odrasle 42, v tehniških šolah 13,6, v kmetijskih šolah pa 24 odstotkov žena. V zvezni ljudski skupščini imajo 6.8 odstotka, v republiški skupščini Slovenije pa 24 odstotkov žena. V svetih In komisijah ljudskih odborov Slovenije dela 2584 žena, v delavskih svetih Slovenije je pa 28,3 odstotka žena. KATERA ŽIVAL NAJDALJE ŽIVI? Kot so ugotovili biologi, im* najdaljšo življenjsko dobo želva, saj lahko praznuje kar 350 rojstnih dni. Sledi Ji krokodil s 300 Jeti. Kiti in sloni živijo povprečno 100 let, levi in kamele pa le 40 let. UPORABA RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV Na zadnjem sestanku jugoslovanskih strokovnjakov za uporabo radioaktivnih izotopov v medicini so ugotovili, da na tem področju tudi pri nas prav nič ne zaostajamo. Z radioaktivnimi izotopi zdravijo v naših bolnišnicah že vrsto bolezni in obolenj, pri čemer uporabljajo največ radioaktivni jod. zlato, fosfor, stroncij, krom, bizmut, kalcij in kobalt. Leta 1957, ko so pri nas začeli uporabljati radioaktivne izotope, so z njimi zdravili 3.800 bolnikov. Pri tem so porabili za 22.540 milikirijev radioaktivnih snovi. SLADKA VODA IZ MORJA Sladke vode primanjkuje predvsem v puščavskih predelih, kar nemalokrat onemogoča razvoj poljedelstva, čeprav so tla sicer primerna za obdelovanje. V mnogih primerih bi bila rešitev v tem. da bi sladko vodo pridobivali iz morja. S pridobivanjem sladke vode iz slane se tehniki ubadajo že vrsto let. Uspelo jim je Izdelati nekaj metod, ki so pa preveč zapletene in predrage, da bi z njimi lahko pridobivali vodo za namakanje tal Kaže, da je doslej največ dosegel na tem področju izraelski inženir Zarhin, ki je izdelal načrte za raz-solitev morske vode na osnovi zmrzovanja. Podrobnosti niso znane, računi pa kažejo, da z njegovo metodo lahko dobijo 4.500 1 sladke vode iz morja za ceno 0,40 dolarja, kar je približno štirikrat cenejše kot doslej. Inženirja Zarhina je podprla izraelska vlada, za njegov postopek se pa zanimajo tudi nekatera ameriška podjetja. 2e letos menijo v Izraelu po njegovih načrtih zgraditi prve obrate za razsolitev morske vode, pri čemer bi dnevno pridobili 1.000 kub. metrov sladke vode. NAJ VEČJI TRANSFORMATOR NA SVETU Zahodnonemška firma AEG Union je izdelala transformator za 200.000 kVA, ki je največji na svetu. Težak je 271 ton, meri pa 14,6 metrov v dolžino, 2,9 m v širino in 4.82 m v višino. Vse skupaj so navili na transformatorske tuljave 72 km bakrene žice, njegovo hlajenje pa terja 42 ton hladilnega oz. izolimega olja. ZEMLJA JE STARA 5,5 MILIJARDE LET Skupina sovjetskih geologov je na osnovi številnih meritev ln raziskav ugotovila, da je naš planet nastal pred približno 4 in pol milijarde let. KOMAJ METER VISOK AVTO »Club de mer« je ime športnega avtomobila firme Pontlac. Vozilo je narejeno največ iz aluminija ln je izredno nizko, saj meri komaj meter v višino. Pogonski stroj omogoča vozilu največjo hitrost 100 kilometrov na uro. ULTRAZVOČNO K0NSERV1RANJE MLEKA Britanskim strokovnjakom je uspelo izdelati poseben postopek za konserviranje mleka s pomočjo ultrazvokov ln nizkih temperatur. Mleko najprej zamrznejo, nato pa pasterizirajo z ultrazvoki, katerih frekvenca doseže približno milijon nihajev na sekundo. Celoten postopek opravijo v 5 minutah, nato pa lahko mleko hranijo pri temperaturi 2* Celzija poldrugo leto ne da bi se pokvarilo. ROKAVICA ZA TANKO PLOČEVINO Prekladanje tanke pločevine, zlasti železne ln še celo, če jo pred korozijo ščiti plast maščobe, je bilo že od nekdaj sila nehvaležno delo. Pred kratkim je pa prišla neka iznajdljiva tovarna na imenitno misel: vrsto majhnih, vendar zelo močnih stalnih magnetov so pritrdili na usnjen jermen, ki ga delavec pripne preko debele usnjene zaščitne rokavice. Ko se z rokavico približa plošči železne pločevine, se magnet prilepi nanjo tako. da ploščo zlahka dvigne. Čeprav je magnet sila majhen, pritegne in dT-ži celo 17 kilogramov težko pločevinasto ploščo. VISOKA ŽELEZNICA NA GUMIJASTIH KOLESIH Talca Je prva francoska viseča železnica, ki Jo je v preizkusne namene postavila znana firma R*-nault v bližini Chateauneuf-sitf-Loire. Nosilna kolesa tečejo n* pnevmatikah in zato ne povzroča-jo ropota niti pri hitrosti prek« 100 km/h — kar je vsekakor no-vost. Razen tega bodo viseče 2*-leznice te vrste razmeroma po* ceni; z vsemi instalacijami stan* kilometer proge le okrog 14 milijonov novih frankov, medtem ko velja enaka dolžina podzemske železnice celo do 100 milijonov novih frankov. 600 kV DALJNOVODI PROTI URALU Za prenos ogromnih množi® elektrjčne energije — okrog 40* MW moči — iz že obstoječih hi-drocentral in iz tistih ki jih še grade, bodo gradili v Sovjetski zvezi nove daljnovode z delovno napetostjo 600 kV. Ker tehniki n* tem področju še nimajo prat mnogo izkušenj so opravjli oh-sežne raziskave. Sklenili so, d* bodo uporabljali kable iz jeki* in aluminija. V primerjavi s 40* kV daljnovodi bodo prenos električne energije po 600 kV za 35*/* cenejši, zahteval bo pa številno dodatne zaščitne in varovalne naprave. Heden.s&a diottitka Domačih novic kulturnih je bolj malo, ker vse je v tednu tem v Zagorju gostovalo. Le Glasbena šola je koncert priredila petnajsto obletnico svobode in šole je proslavila. Izbran program je profesor Weingerl dirigiral, večino izvajanih del je sam uspešno skomponiral. Skoda, da obisk je zopet bil le minimalen, ki je pri naši publiki za tako stvar te kar »normalen*. Naš hram kulture je imel kaj čudne goste. Mogoče še verjeli ne boste, da so prevneti kibici v njem boksarje bodrili: »Usekaj ga, udari kakor hlod!* še čudno, da vseh stolov niso polomili. Repertoar v kimi pa je bil sledeč: En film nam prikazoval reklame je problem pereč, a drugi tehnične dosežke, ki so skoro že odveč. Rudarjevei so v borbo sedem moštev napotili. V lepih zmagah so vse točke osvojili. Za zaključek tedna smo na pokongresnem zborovanju se dobili, s tem začetek praznika občinskega smo slovesno proslavili. Pit ij ROM \N V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov »In veste to prev za gotovo*« je vprašala Lealie. »Da.« Sledil je mučen molk, tako da je bilo slišati francoeko uro, ki je tiktakala na kaminu. Oba sta nehote pogledala tjakaj. »Čemu ml vse to pripovedujete?« je vprašalo dekle. Mr. Gilder je v zadregi pokašiljeval. »Pred nekaj dnevi sem vam — žal v zelo nerodni obliki — priznal, vas ljubim. Mogoče mi tega ne boste verjeli. Tod ljubim vas tako d, da je ni stvari, ki je ne bi bil pripravljen storiti za vas.« Razumela je, kaj hoče povedati, zato ga je vprašala: »Ali bi lahko v roku sedmih dni priskrbeli tudi petdeset tisoč funtov?« »Da, tudi to.« Lestie je počasi vstala s atola. »Pisala vam bom.« Njen glas je bil miren, kot da se razgovarja o najvsakdajnejših --M - HOCn, »Toda vaš odgovor, miss Gine — da ali ne — moram imeti jutri v rokah « »Dobili ga boste jutri.« Ne da bi še kaj spregovoril, je Gine odšel proti vratom, se obrnil paoti njej in se s poklonom poslovil. Leslie je še slišala njegove korake v veži... Slišala je brnenje motorja njegovega avtomobila, ki je postajalo vse tiše in tiše. Se vedno Jg Mala na svojem mestu in se ni premaknila. Vrata ao se odprla. 'o Je bil vendar Gilder!« je rekel Arthur Gine. »Zakaj me nisi ? Kaj je hotel ta lopov?« v zadevi zapuščine lady Chelford...« ■estra pogledala v oči, je videla, da Gilder ni lagal. Vrata i /to Je .. IT* »Ali ve Dick o tem? je tiho vprašala. »Da, ve! In kaj misliš sedaj o meni, Leslie?« Dekle je žalostno zmajalo z glavo. «Kaj mislim o vsem, je postranskega pomena, Arthur... Ali lahko preskrbiš denar?« Bilo je vprašanja brez koristi. »TTick mi je obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči,« jo je skušal pomiriti, a bilo je zaman. »In kaj se bo zgodilo, če pride stvar na dan?« Arthur je globoko zajel sapo. »Bolelo te bo, Leslie, toda zvedeti moraš sedaj ali pozneje: ječa...« Nastal je molk, neznosen molk. Arthur je prvi spregovoril: »Ali je bil Gilder zato pri tebi, da te o stvari obvesti?« »Da — in še zaradi nečesa drugega.« »Ali Je prišel s kakšnim predlogom?« Opazila je, da mu je glas trepetal... Glas utopljenca, ki sega po slamnati bilki. Njo pa je zabolelo srce ob spoznanju, da je Arthur tudi sedaj, ko ni zaslužil drugega kot njeno zaničevanje — spet računal, da mu doprinese novo žrtev ... »Vsekakor,« je odgovorila. »Ker pa ne vem, kaj naj storim, sem sklenila, da se bom še prej posvetovala z Dickom.« »Ali je to potrebno, Leslie?« Ji je poskušal ugovarjati. »Da.« Odšla je k telefonu. Ko je že snela slušalko z vilic, jo Je Arthui prijel za roko. »Ce bi bil na tvojčrrt mestu, Vre bi iskal nasvetov pri Dicku,« je dejal s hripavim glasom. »Mogoče boš z Gilderjem bolj srečna, kot bi biln s Harryjem« Toda odrinila je njegovo roko in naročila telefonsko zvezo s Fossa wayem. Od tamkaj je dobila pojasnilo, da se je Dick odpeljal v London in da se bo šele pozno ponoči vrnil domov Trudno je noložila telefonsko slušalko na vilice. »Tl Imaš še teden dni časa, Arthur, jaz pa niti ne več štirlindvalsei ur. Mislim, da sem pri stvari na slabšem kot ti...« Slišal je še, kako je odhajala po stopnicah v svojo sobo. Tekel Je z« njo, jo klical in trkal na njena vrata Bila je zaklentena - na odgovoi je pa zaman čakal. »Leslie...! Leslie...!« je klical. Ona pa ga ni slišala. Obraz je zarila v vzglavno blazino na postelj' In jemala slovo od Dicka Alforda ... 37 Ko je Alford v popoldanskih urah šel po Wardour Streetu, je opazil znam obraz. Videl je nekega moškega, ki je ravno odhajal lz neke trgo- via« in M obrnil v drugo sm«r. Glej, gl oj, Thomasi Kaj je pač tu kupoval...? Dick je stopil pred Izložbeno okno. Kostumi različnih mask so bili tamkaj. Kaj naj Thomas z njimi počne? — se je vprašal. Dick Alford je bil nekam slabe volje. Dva obiska je že napravil ^ vsakokrat so ga prijazno odklonili. Sedaj je odhajal - bil je to njeg°v poslednji up — k Mr. Jarvisu, očetovemu prijatelju iz mladosti, ki ga Je vojna iz solidnega podeželskega bankirja napravila za lorda Chanfiem8 In direktorja ene izmed največjih londonskih bank. . Bančnik je bil tega srečanja odkritosrčno vesel, kajti Dick Je bl vedno njegov ljubljenec. »No, kaj vas pa prinaša v to naše mravljišče?« Preprosto mu je Alford povedal svojo zgodbo. »Petdeset tisoč funtov — dragi fant!« Stari gospod je majal z glaV°' »Ali jih sami potrebujete?« »Ne zase, pač pa za nekega zelo dragega prijatelja« - to besedo je le s težavo izgovoril — »ki je v velikih škripcih.« . »Ne bo šlo. Dick. Ce bi bili vi sami v zadregi — toda vam se takega ne more pripetiti — bl vam dal denar iz svojega žepa.« »In če prevzamem poroštvo za svojega prijatelja?« Bankir se je nasmehnil. f »Dick, kaj se to pravi? Kako boste vrnili petdeset tisoč funt®'' Harry se bo v pratkem poročil in čez leto dni bo dedič že tu Kal D potem še preostalo za mlajšega brata?« t Nato mu je Dick Alford v svojem obupu povedal celo zgodbo. n da bl omenil Ime Lord Chanfleld ga. je resno poslušal. ..j, »Moral se bo sam izkopati Iz zadrege,« je dejal stari mož, ko Je D* končal svojo povest. »Meni se dekle smili! Seveda govorile o Gine) ' kaj ne? Ne, ne, nikar ne tajite ln se ne bojte — ne bom izrabil vašes zaupanja. Meni se je zdel ta človek že dalj časa zelo sumljiv. Kadar sedel za železnimi rešetkami, lahko dobite od mene za njegovo ses1 .j kolikor hočete Poznal sem njenega očeta in tudi njenega strica, k' $ te zapustil lepo dediščino, a jo je njen brat lahkomiselno zapravil. B vam pomagam, dragi Dick, toda za tega ničvredneža se ne zavzemal1 _ Pobit In utrujen se je Alford vrnil v Chelfordbury, kjer ga J® ,e železniški postaji čakal Puttler Pripovedoval mu le novosti, ki J111 odkril. t •Thomas se še vedno zadržuje v naši neposredni bližini, In * v Gilderjevi poletni hiši.« oj »Tako?« se je začudil Dick. Toda kaj Je pomenil zanj Thomaa K, Gilder ali kdo drugi na svetu v trenutku, ko neusmiljena usoda trdo prijema Leslie Gine... u »Tudi Mr Gilder nas Je danes popoldne počastil z obiskom** ^ nadaljeval Puttler »Videl sem ga. da je zelo dobre volje prihaja' Ginejeve hiše. Razen lega sem našel tudi puško Mr Alford.« »Kje?« je vprašal Dick iznenadtn. ^ (Dalje prlhooO*