Novo mesto, 14. januarja 1955 fttev. Z Leto 6 Lastniki ln Izdajatelj: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo me to. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. »Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanti % |*-ta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln *l Mfog 127. - Tekoči račun pri M«stni hranilnici v No\ -gMgL-stu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, pollet,^^ J'r>, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenj. . poročevalca« v Ljubljani. CENA 10 DIN dolenjski lis Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nov JIŽNICA OD TEDNA DO TEDNA Ne bomo razpravljali o vzrokih in pobudah ofoteka predsednika skupnega odlbora ameriških general štabov admirala Radiorda na Japon-ekem, niti ne o njegovi izjavi, da bi bilo dobro vreči na Korejo atomsko bombo. Tokrat se'bomo pisali o političnih viharjih v Srednji Ameriki. Ne utegnemo se za zdaj ukvarjati 5 potjo turškega ministrskega predsednika Menderesa v Irak m Sirijo, ln ker bomo šele na koncu obiska predsednika Tita v Burmi obravnavali pomen le-tega, se bomo tokrat ustavili pri Zahodmi Evropi, njenih tegobah, težavah, bojaznih in preglavicah. Ko se je minulo leto bližalo koncu, so francoski poslanci na ponovnem glasovanju o pariških in londonskih sporazumih odobrili, da lahko Nemci nosijo čelado in puško. »Baletka je v drugem dejanju popravila napačen korak, ki ga je storila v prvem.« Tako je z dobršno mero duhovitosti zapisal neki zahodni komentator. Toda komur izid glasovanja niso le puščobne številke, se je zamislil nad sodbo francoskih poslancev: izmed 627 članov parlamenta jih je 287 reklo >da, Nemci kar naj dobe voj-6ko<, 340 pa se jih je vzdržalo ali pa jasno reklo »ne«. Francozi so torej nehaili nasprotovati, toda gornje številke pričajo dovolj zgovorno, da bojazen iz njihovih src še ni izginila. Francozi se namreč še vedno vprašujejo: Ali je miroljubna demokracija onkraj Rena res tako demokratična in tako miroljubna, kot pripovedujeta Adenauer in Dulles? Te in takšne pomisleke je bilo slišati tudi med debato v Boair-bonski palači. Poslanci so navedli, da je Adenauerjev minister trdil, da je treba dati Nemčiji tiste meje, ki jih je imela 1918 in da drugi omenjajo Alzacijo kot nemško pokrajino. Hitler je na začetku svoje poti zahteval 360.000 vojakov, sedanja Zahodna Nemčija pa je začela s pol milijona, 1326 letali in najbrž tudi z atomskimi topovi... Mi Jugoslovani ne moremo reči Francozom, da mlatijo prazno slamo, če tako govore. Ne moremo pač prezreti in za-mclčati pmtijugoslovanske gonje, ki so jo v zadnjem času začeli nekateri zahononem-Bki krogi. Česig. Erhard, Adenauerjev minister za gospodarstvo upa kritizirati naše gospodarstvo, čeprav je bil v eogradu le pičle štiri dni, potlej to pač ne priča o dobri volji do naše države. Pristavimo k temu še trdovratno odklanjanje, da bi Jugoslaviji poplačali dolgove, da bi vrnili denar, ki so ga dolžni Jugoslovanom, karteri so bili med minulo vojno odgnani napri-siilno delo v Nemčijo, dodajmo Še protijugoslovansko sodno obravnavo proti nemškim vojnim ujetnikom, ki so se vrnili iz naše države ter pomislimo na propagando v zvezi s tem, pa nam bo jasno.da nekn-teri nemški krogi Jugoslavijo ne gledajo s prijaznimi očmi. No, -vrnimo se k Francozom! Le-ti se boje tudi nevarne nemške konkurence na francoskem trgu. Zato niso ravno pripravljeni ustreči glasnim neonskim zahtevam, naj bi odstranili cairinske in druge ovire v izmenjavi med Nemčijo in Francijo. Razen tega je slišati tudi druge predloge. ČeSkai ko bi skupaj delali na grjspodarekem področju v Afriki?! B , Te dni sta se v Boden Radonu sestala Mendes-Franre in Adenauer Njuni razgovori so nemara zgladili nekatera nesoglasja, niso i mi seveco mogli »(podrezati korenin nasprotij med tema dvema državama obalkrnj Rena. , Da bi to dosegli, je potrebno: t, postopno in naravno rbližanje med Froncod i" Nemci; naglica pri tem vzbuja samo še hujša sumničcii ji i 2. izogniti sr je i roba vseiuu, kar vzpodbuja v Nemčiji tiste reakcionarne kroge, katerim kljukasti križ še vedno veliko pomeni. Tri tem je jasno kot na dlani, da je razkosana Nemčija topla greda za rasi šovinističnih li-žrnj: 3. Kranci- (o je treba pospodflTsko in po-itično utrdili kajli samo lako bo lahko z Nemčijo enakopravno sodelovala; 4. zlasti si je treba nenehno prizude\ ali, da bi dosegli čira širšo eVTOp-sko sodelovanje na vseh področjih, kujii te v urejeni fivropi bo moč razrešili fran-Oos&o DemlkO \|>iašmi|<\ V novomeškem okraju bo nemara 5 komun Ob koncu lanskega leta so se sestali v Novem mestu ljudski poslanci okrajev Kočevje, Črnomelj, Novo mesto in Krško. Namen sestanka je bil razgovor in izmenjava misli o.formiranju komun na Dolenjskem. Širši posvet o tem vprašanju je bil tudi na Izvršnem svetu LRS, kjer so zastopniki okrajev z vodilnimi ljudmi v republiki prav tako izme" njali mnenja o tem važnem vprašanju. Na podlagi teh razgovorov in proučevanja razmer ter pogojev kaže, da bo treba v novomeškem okraju formirati vsaj pet komun, če ne morda šest. Največja komuna bi bila po dosedanjih predlogih novomeška s sedežem v Novem mestu, ki bi obsegala poleg mestne občine še celotno občino Gotna vas, del občine Brusnice, dalje občine Trško goro, Prečno, Mirno peč, Stražo in Dolenjske Toplice. Ta komuna bi štela okoli 26.000 prebivalcev. Edini pomislek je v tem, ker bi bila skoraj prevelika, čeprav prometne in druge prilike narekujejo komuno takega obsega. Možno bi bilo, da bi bila za Stražo in Toplice posebna komuna. Tu bi nastalo vprašanje sedeža. Prav gotovo ima Straža kot gospodarsko središče večje pogoje za sedež komune, ne bi bil pa ta sedež v primernem teritorialnem , središču. O tem se bodo morali pogovoriti volivci teh občin in se tudi odločiti ali za posebno komuno ali za priključitev v novomeško. Suhokranjska komuna s sedežem v Žužemberku bi obsegala sedanje občine Žužemberk, Dvor, Hinje in Zagradec. Vsekakor bi bili o najbolj prav, da bi ceilot.no področje Suhe krajine spadalo v eno komuno, ker bi bilo tako laže reševati gospodarski problem tega predela v okviru ene same komune. Naslednja komuna bi bila s sedežem v Trebnjem in bi obsegala poleg trebanjske obč:ne še občine Mirno, Veliko Loko, Veliki Gaber in Dobrnič. Dosedanja razprava tudi kaže, da bo potrebna komuna s sedežem v Mokronogu, ki bi obsegala območje Mokronog, Trebelno in Rakovnik. Peta komuna s sedežem v Šentjerneju naj bi obsegala občine Škocjan, Šmarjeta, Šentjernej in večji del občine Brusnice. Potemtakem bi bilo na območju novomeškega okraja pet komun, če bi se volivci občin Straža in Dolenjske Toplice odločili za svojo komuno pa šest. To so po dosedanjih razpravah najbolj verjetne oblike bodočih komun v novomeškem okraju, na temelju teh razprav se bodo razvijale nadaljne priprave. Vsekakor bo treba z razpravo in pripravami pohiteti. Poseben pripravljalni odbor pri OLO Novo mesto je na prvi seji imenoval komisije za posamezne naloge pri pripravah. Prav tako so pričele politične organizacije z razpravo o gornjih predlogih, končno besedo pa bodo imeli zbori voliv- cev. Če so se dosedaj pokazali pogoji za prej navedenih pet komun (aH šest) z navedbo občin, ki naj bi tvorile posamezno komuno, ni še s tem rečeno, da ne bodo možne manjše teritorialne spremembe. Tako bo možno, da se bodo deli posameznih občin (po možnosti cele katastralne občine, ki jih ne bi kazalo cepiti) zaradi prometnih in drugih upravičenih razlogov priključile drugi komuni kot ve*ji del občine. Na primer nekatere katastralne občine sedanjega otČinskega ljudskega odbora Šma eta in Škocjan ki bolj težijo ' v Mokronog, se bodo lahko, če bodo tako odločili volivci, priključile mokrono-ški komuni. Podobno bo tudi drugod. Razprave o formiranju posameznih komun se *je treba lotiti z vso resnostjo. V naprej je treba odločno zavrni.i vsako razpravo, ki bi onemogočala ali oteškoČala formiranje komune iz čisto gospodarskih, političnih in kulturno prosvetnih razlogov. Politične organizacije in volivci morajo pobiti vsako reakcionarno parolo, kot se že pojavljajo, češ mi ne gremo v komuno s to in to vasjo zaradi tega in tega, največkrat iz neke stare mržnje med posameznimi veljaki iz te ali one vasi. Široko demokracijo v razpravi in odločanju pri formiranju komun bodo skušali razni stari politični špekulanti izkoristiti v svojo korist in vplivati na volivce. To jim je treba v naprej onemogočiti. Prav tako je povsem odveč začeti razipravo o priključitvi sem ali tam zaradi tega, ker je narodni dohodek morda v eni komuni veSji kot v dru dobijo' v roko. Sporočiti« ruviii, če ste s tem podlistkom zadovoljni in kaj bi li želeli vnaprej. Cim v,.r svojih ielja in pripomb bralci dajo, tem lažje jim u»t režemo. bo izvažala, v SZ meso, mesne konzerve, tekstilne Izdelke in drugo, SZ pa bo dobavljala Jugoslaviji bombaž, surovo nafto, bencin, časopisni papir in drugo blago. Sredi januarja bo prispela v našo državo tudi gospodarska delegacija Češkoslovaške, ki se bo razgovarjala s predstavniki naše države o možnosti sklenit- skega gradiva in utrjevanju organizacije. V vsem tem je organizacija dosegla velike uspehe. Manj uspešna je bila skrb za odrasle člane organizacije, pa tudi sodelovanje pri izvenarmadni vzgoji in ideološkem izobraževanju članov. Tudi pri zbiranju zgodovinskega gradiva za izdajo knjige o doprinosiu Novega mesta v času NOB, bi morali napraviti več. Zelo aktivno pa je organizacija sodelovala pri vseh proslavah, tako v Črnomlju, na Osirožnem in pri prireditvah v mestu. Za 40 partizanskih otrok izplačuje organizacija štipendije v skupnem mesečnem znesku 92.G00 din-Prav tako je bilo 49 otrok deležnih socialne pomoči- Organizacija ima sedaj 802 člana. V razpravi o poročilih so člani obravnava1; dosedanje delo in nalogr tt^nizncije za bodoče, v čemer so člani pokazali, enoten pogled na naloge organizacije kot celote in še posebej upravnega odbora. Predvsem je treba nadaljevati z začetimi napori pri skrbi za partizanske otroke, katerim mora organizacija v celoti nadomestiti starše. Pospešiti je treba zbiranje zgodovinskega gradiva in obeleževanje zgodovinskih krajev. Ker se je dogodilo, da so pri pobiranju članarine posamezniki odklonili plačilo, češ kaj pa imam od te organizacije, je bilo sklenjeno, da se je treba s takimi člani pogovoriti in ugotoviti, zakaj imajo tako mnenje o svoji borbeni organizaciji. Živa je bila razprava o predlogu, da bi morala organizacija posvečati več skrbi tudi odraslim članom- Gre za njihovo pravilno zaposlitev, za dodelitev stanovanj in tudi za strokovno izobraževanje. Rečeno je bilo, da posamezna podjetja nimajo pravilnega odnosa do borcev pri zaposle-vanju- Žalostna je ugotovitev, da so borci v posameznih podjetjih največkrat samo kurirji ali vratarji, pod krinko strokovne sposobnosti pa se velikokrat zaposlujejo na najbolj odgovorna mesta ljudje, ki nimajo prav nobene politične kvalifikacije ali pa so celo nasprotniki naši družbeni ureditvi. Proti takim pojavom se mora organizacija boriti z vso doslednostjo. Prav tako so tudi primeri, da borci težko dobijo stanovanje. Popolnoma razumejo težke stanovanjske razmere v Novem mestu, zahtevajo pa, da so prošnje rešujejo po vrstnem redu, upoštevajoč pri tem najbolj kričeče primere socialnih in zdravstvenih razmer prosilcev. Dan je bil predlog, naj se pri odboru ZB osnuje posebna komisija, ki bo sodelovala pri reševanju prošenj za stanovanja. Član okrajnega odbora ZB Martin Pavlin je v razpravi načel tudi vprašanje dopolnilnih šol za borce in aktiviste, ki med vojno niso imeli niti mi šolami in tečaji, da bodo lahko zavzeli odgovorna mesta v vseh panogah družbene dejavnosti, kar vsekakor zaslužijo. Potrebno je tudi, so ugotvo-vili v razpravi, več množičnih sestankov vseh članov, na katerih bi se seznanili s splošnim položajem in nalogami organizacije ter se tako ideološko izobraževali. Po tehtni analizi dosedanjega dela in po plodni razpravi so bili sprejeti ustrezni sklepi za bodoče delo. Izvoljen je bil nov upravni odbor, ki bo nadaljeval delo prejšnjega in ga skušal še povečati, kar pa je v veliki meri odvisno od sodelovanja vseh članov. Več kot doslej, tako je bilo sklenjeno, bo organizacija sodelovala tudi pri izvenarmadni vzgoji prebivalstva. VREME za Jas cd IZ. dv 22. jaaurrj« Do konca tedna pogoste padavine, deloma snežne. Prve dni prihodnjega tedna suho z mrazom ponoči, od srede tedna dalje spet nestalno s padavinami in ohladitvijo oziroma nastopom mraza. Konec tedna razjasnitev in močnejši mraz. Z obiska tovariša Tita prijatelj ski Burmi Spomenik neodvisnosti Burmanske unije v Rangunu Zaključek gospodinjskega tečaja v Ambrusu Za zaključek trimesečnega gospodinjskega tečaja v Ambrusu tečajnice pod strokovnim vodstvom priredile gospodinjsko razstavo. Razstava ni bila le lepa za oči, ampak je pokazala tudi uspeh pouka v tečaju. Številni oibskovalci so si razstavo nadrobno ogledali in se ob dobri razlagi tečajnic tudi marsičesa naučili. Razstava je imela več oddelkov. Tako smo videli razstavljena živila, od katerih bi moralo biti vsaj eno v vseh glav-■n:h obrok'h naše hrane. K*.' '*se lahko pripravi gospodinja in kako Izdelke okusno opremi, je pokazal drugi oddelek. Tretji je nosil naslov^: -»Naši otroci — naša bodočnost«. Tu smo videli navodila za pravilno opremo dojenčka, igrače, s katerimi naj se otrok igra, pa tudi tiste, s Aktivnost sindikalne podružnice kurilnice Na nedavnem sindikalnem sestanku, ki ga je imel kolektiv kurilnice Novo mesto, so obravnavali razna politična lin giospdiarska vprašanja. Notranje in zunanje poliltični pregled je podal tov. Bambič, ki je podčrtal predvsem pomen obiska maršala Tita v Indiji« Predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje tov, Colarič je nato tolmačil nove predpise o socialnem zavarovanju, za kar so člani pokazali veliko zanimanja. V razpravi so postavljali razna vprašanja glede upokojitve železničarjev ditd. Vodja kurilnice tov. Pretnar je podal izčrpno poročilo o samoupravljanju na železnici govoril o objektivnih težavah, ki so se pri železnici pokazale v prvem letu samoupravljanja. V lanskem letu so bili pri raznih železniških kolektivih doseženi prav lepi uspehi, kar je rezultat prizadevanj poedinih kolektivov. V živahni razpravi. k,i je sledila, so člani obdelali vsa važna vprašanja, ki. zadevajo celotni kolektiv. Poleg tega so se tudi pogovorili o delu občnega zbora sindikalne podružnice, ki bo v januarju. Kolektiv kurilnice moramo posebno pohvaliti, ker je pokazal veliko zanimanje za DPD Svobodo v Bršljtnu. V društvo so se vključili vsi člani kolektiva bodisi kot aktivni ali pa kot Dodporni člani. Vsi so tudi ta- koj poravnali članarino. Želimo, da bi jim sledile tudi druge sindikalne podružnice v Br-šljinu in se vključile v Svobodo. Kolektiv je tudi ponovno podaril knjižnici Svobode 30 knjig in brošur, za kar se jim uprava knjižnice prav lepo zahvaljuje. Uspeh siindikalne podružnice je tudi v tem. da tesno sodeluje z vodstvom kurilnice in zato verj. memo, da jim ne bo težko dati obračun svojega dela na letnem občnem zboru- J. U. katerimi se zaradi higienskih in zdravstvenih razlogov ne sme« Razstavljena je bila tudi hrana>, ki jo mora uživatii otrok, da bo zdrav, in razni sokovi. Poseben oddelek je bil: Alkoholizem — družbeno zlo. Z napisano besedo je bila izražena škodljivost alkohola. Marsikdo se je ustavil in. zamislil ob tehle številkah: namesto 1 litra vina dobiš 9 lkrov mleka ali 5 kg jabolk iM 6 pomaranč itd. Bili so razstavljeni sadni sokovi, marmelade, kompoti, kajti sadne pijače so uspešna borba proti alkoholizmu. Lep je bil oddelek za ročna dela — perilo, obleke, bluze in še mnogo vrednih drobnarij, ki naredijo dom prijeten. Nadalje, kako iz starega naredimo novo, potem pranje in snaženje madežev, pripravljanje pralnih potrebščin: mila, žolča, pralnih koreninic itd. Razstava je poučila obiskovalce tuda o pravilni ureditvi stanovanjskih prostorov, razmestitvi pohištva, posode, orodja in drugo. Za zaključek tečaja pa so tečajnice pripravile tudi kulturni program. Recitirale so vezano in nevezano besedo klasikov našega jezika, zapele nekaj pesmi in izvedle tudi prizor »Iz trpljenja v svobodo«. Ambrušani se toplo zahvaljujemo OLO Novo mesto za izkazano pozornost, da je dal prvi okrajni gospodinjski tečaj pri nas, zahvaljujemo se pa tudi vsem, ki so pripomogli, da je ta tečaj tako lepo uspel. A. J. Za zakonito poslovanje ve trgovinskega in plačilnega I ™ož"osti ^r'Mke da bi se , , I strokovno usposobili, ker so se takrat borili za skupno sporazuma med obema država ma. Predvidevajo, da se bodo podobni razgovori pričeli še tekom januarja tudi z Romunijo, Poljsko in Bolgarijo. Trgovinska zamenjava blaga je v korist vsake države, zato skuša Jugoslavija urediti trgovinsko zamenjavo z h vsako državo, ki je pripravljena trgovati na enakopravni podlagi. stvar, dočim so vsi taki, ki se danes radi proglašajo za nepogrešljive strokovnjake, takrat upognili hrbet pred okupatorjem in se izobraževali Vsem tistim, ki jim zaradi sodelovanja v NOB ni bilo mogoče nadaljevati strokovne ali šolske izobrazbe, je treba to omogočiti sedaj z dopolnilni Člani SZDL - v januarju, MESECU DOLENJSKEGA LISTA, poskrbimo, da pride v sleherno hišo naSe glasilo: DOLENJSKI LIST! S tem bomo počasti1! tudi jubilejno leto — lO-leinico našega osvobojenja! Prejšnji teden je ljudski odbor Novo mesto gainiiziral dvodnevni tečaj, na katerega je povabil tajnike in administratorje občinskih ljudskih odborov ter šefe in administratorje okrajnih ustanov. Namen tečaja je bil. da bi se povabljeni seznanili s predpisi, odloki in zakoni, ki urejajo poslovanje tako v administraciji ljudskih odborov kot v poslovanju ustanov. Kot prvo so na tečaju obravnavali nastavitve, napredovanja, prevedbe in nagrajevanje uslužbencev v državni službi. Čeprav imamo pravno urejen sistem, ki točno ureja vsa uslužbenska vprašanja, se prav v tem velikokrat največ greši. Pravni referent OLO Za domačo obrt v Beli krajini Belokranjska železolivarna v I javnost dobro in pravilno orga- Črnomlju je prva od vseh belokranjskih podjetij dala svojim doba vitel jem in odjemalcem za novoletno darilo prav lepe bloke, ki so opremljeni z belokranjskimi motivi tkanja in vezenja. To je bila prav posrečena zamisel, ne samo glede na okusno Wtr naajoat, ampak tudi zato, ker se s tem podpira razvijajoča se domača obrt v Beli krajini. Z uvedbo ročnih del na belokranjskih šolah bo smisel za domačo obrt še bolj zaživela in sc razširila. Po ocenitvi strokovnjakov bo domača obrt v Beli krajini lahko dajala 25,000.000 din zaslužka na leto, če bi bila ta de- nizirana. Potrebno je ,da se bo začdla OZZ v Črnomlju resneje zanimati za domače obrti, zlasti sedaj, ko ima ta pano za gospodarstva ze dobro vzgojen kader in ko bodo pri tem delu sodelovale še belokranjske Šole. Nujno je, da se čimorej pripravi zbirka vseh belokranjskih iz delkov — od najnavadnejših brezovih metel vseh vrst do umetno, obrtnih izdelkov in spominskih predmetov, ki bo stalno pr*jd očmi in pokazala marsikomu možnost zas>luzka. Menda m bo rezko najti borih . 10.000 din za izdelavo zbirke izdelkov belokranjske domače obrti. R. okrajni I dr. Žnidar in tajnik OLOZvo-sio or- ne Pere sta podrobno razložila ves zatkouiiti postopek pri sprejemanju, prevedbi, napredovanju in nagrajevanju u-služl>enea. Prav v personalni službi bi morali še posebno upoštevati zakonite predpise. Navedeni so bili primeri, ko ljudski odbori ali ustanove zaposlijo uslužbenca brez poprejšnje prošnje s potrebnimi dokumenti in ga plačujejo brez potrditve inšpekcije za plače pri Sekretariatu za gospodarstvo in proračun LRS in okrajne komisije za usluž-benska vprašanja. V bodoče bo treba vsako nezakonitost v personalni službi odpraviti. V drugem delu tečaja so obravnavali pobiranje in plačevanje taks ter pravilno teksi-ranje raznih vlog, prošenj ioi rešitev. Tudi tu je še dokaj zmede in nejasnosti, oziroma nepoznavanja predpisov. Čeprav je na splošno naša administracija v zadnji letih vidno napredovala, a je še vendar dokaj slabega vmes, kar pa je treba odpraviti. Administrativno poslovanje ljudskih odborov ter ustanov mora biti urejeno. To velja posebno sedaj, ko prehajamo na formiranje komun. Komune bodo mogle takoj ob nastanku tudi v administraciji pravilno poslovati le, če bo v redu zaključena in predana adminnsl racija sedanjih občinskih ljudskih odborov. Vprašnju ureje* ne administracije so na tečaju posvetili znaten del časa, , Kaj so ugotovili kmetiiski strokovnjaki v Adlešičih Kot vefrino krajev v Beli krajini, so kmetijski strokovnjaki v Kmetijskem tednu obiskali tudi vasi v občini Adle-šiči. Ugotovitve strokovnjakov so v bistvu potrdile, kar trdi znani napredni kmetovalec na Velikih Selih Matija Peteh, da je to predel, kjer je vsako leto manj plodne zemlje. Nalivi neprestano odnašajo plodno zemljo s pobočij v doline in se površine orne zemlje vedno boli krčijo. Tako nastaja iz leta v leto bolj izrazita kamenitost in s tem slabša donosnost tal. Res se plodna zemlia. ki jo voda odnaša v doline, nekje ustavi, vendar račun strokovnjakov kaže, d:i se zemlja s površine enega hektarja ustavlja na površini komaj 14 do 20 arov. Ta proces drsenja plodne zemlje z že tako revnih tal v nižje predele so strokovnjaki ugotovili v vseh vaseh, ki so jih obiskali, to je v Marindolu, Vrhovcih, Gorenjcih, Selih, Adlešičih in drugod. Strokovnjaki pa so predlagali tudi ukrep, ki bi vsaj delalo zavrl odnašanje plodne zemlje v dolino- Prvi tak ukrep, ki bi ga bilo treba pod-vzeti takoj, bi bilo pobočno oranje- To bi zavrlo odplav-Hanje zemlje. Težava za ta ukrep pa je, ker so to razdrobljene parcele in bi bilo potrebno najprej zemljišča zaokrožiti (arondirati), kar bi bilo tudi iz drugih ozirov nad vse potrebno. Naše travnike bi niti ne smeli imenovati travnike, kar so potrdili strokovnjaki. Donos krme je izredno majhen. Na površinah, ki jih imenujemo travnike, bujno raste mah in ovira rast trave. Povsem razumljivo, primanjkuje gnoja. Z gnojenjem travnikov bi se donosnost dvignila, prav tako tudi kvaliteta krme- To je spet osnova za boljšo živinorejo. Toda, kako priti do gnoja? Za take razmere ni kriva samo zemlja, del krivde nosi tudi pretekla vojna. Do 50% vasi v občini je bilo po-žganih, živina je bila skoraj popolnoma uničena. Marsikje ni ostal pri hiši niti en rep Razumljivo je, da je bilo treba po vojni vložiti vse napore in sredstva za obnovo, ki še ni povsem zaključena. Tojne posledice se na tako pasivnem predelu še prav posebno poznajo, prav tako, kot so tudi sušna leta povprečno bolj prizadela Je kraje kot ravninske Veseli nas, da se enkrat ta- ko temeljito postavlja vprašanje dviga kmetijstva. S skupnimi napori bomo prav gotovo našli pot za naprednejše kmetijstvo- Pozdravljamo vse napredne ukrepe in pobude v zvezi s tem- Posebno toplo se zahvaljujemo strokovnjakom za njihov trud in dragocene nasvete, tako ing. Ločnikarju Šilcu in Novaku. Želimo še več takih nasvetov in pobud. Pozdravljamo napore ljudske oblasti, ki se trudi dvigniti tudi naše zaostalo kmetijstvo in prosimo tudi pomoč, da čimprej pridemo na zeleno vejo. Ivan Gabrijan 0 premestitvi delavcev se ne morejo sporazumeti Na-špediciji obrata Kmetijsko gozdnega posestva Kočevje v Ribnici, je bilo treba nekaj delavcev, osem po številu, premestiti na obrat istega posestva v Grčarice. se s predlogom sindikalne podružnice, ki je v tem, da se premesti ekonomsko najmanj ogrožene delavce, strinja. Jasno pa je, da sindikalna podružnica nima pra- Ker se izmed članov kolektiva ni j vice o tem odločati, ker ni upravni organ, lahko pa stavi svoje hče javil prostovoljno za delo v Grčaricah, je na sestanku kolektiva sindikalna podružnica predlagala 8 tovarišev, to je predvsem takih, ki bi bili z premestitvijo ekonomsko na'manj prizadeti. Ta predlog sindikalne podružnice, ki bi %a. morala potrditi še uprava posestva v Kočev-ru, oa je bil drugačen, kot ie bil oredlog uprave obrata v Ribnici, ki ie predvidevala premestitev drugih članov kolektiva. Zaradi tega je prisilo do nesporazuma. Okrajni sindikalni svet je skušal posredovati v tej zadevi, da bi se našla sporazumna rešitev, vendar kot kaže, brez uspeha. Ker nj bil predlog sindikalne podružnice v celoti upoštevan, se je ta obrnila še na republiški sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev. Odgovor tega je bil, da Gospodinjski tečaj na Gor. Sušicah Kljub začetnim težavam se je 3. januarja začel kuharski tečaj v prostorih zadružnega doma. Tečaj je v okviru KUD Janko Jože in ga obiskuje 13 deklet iz Sušic, Dobindola in Vrduna. Dekleta tvorijo res vzorno družino, da jih je veselje gledati pri delu. Vsaka je dala 200 din za nakup špecen-je in pripeljala voziček drv štedilnik je pa dala na razpolago Rihar Pavla. Upravnik doma Janko Ivan je rad odstopil primerno sobo za kuhinjo pa tudi druge pro-store za ta koristni tečaj. Tečaj bo trajal 14 dni ali pa še dalj, vsak dan od devetih dopoldne do štirih popoldne, od štirih do petih bodo pa tečajnice poslušale predavanja iz zdravstva, zgodovine (NOB), zemljepisa, kmetijstva, družbene moralne vzgoje in gospodarske politike- Vrhu tega bodo obnovile najpotrebnejše stvari iz slovenskega jezika in računstva, tako do bo čas res temeljito izrabljen za splošno izobrazbo. Našmdirale bodo tudi igro »Našli so se«. Tečajnice izjavljajo, da bi tečaj rade nadaljevale v poletnih mesecih, da bi se izuvile v vkuhavanju sadja in v pripravljanju bolj zdrave rastlinske hrane. R. predloge in pripombe. Navzlic ponovnemu sestanku zastopnikov uprave posestva v Kočevju, Republiškega sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev rer okrajnega sindikalnega sveta s prizadetimi delavci ni prišlo Jo rešitve tega vprašania. Delavci, kj jih je za premestitev predvidela uprava obrata v Ribnici, se premestitvi upirajo, češ da so na novem delovnem mestu težji delovni po^oii ter da bi bil ekonomski položaj njih in njihovih družin s premestitvijo prizadet. Nasprotno pa ta premestitev za ekonomsko dobro stoječe člane ne bi bila tako težka. Stališče teh delavcev podpira njihova sindikalna podružnica. Za kolektiv, ki šteje 25 članov, premestitev pa predvideva kot rečeno 8 članov, je sedaj vsa stvar dokaj zapletena. Upamo pa, da se bo vendar na koncu konca našla pametna sporazumna rešitev v obojestransko zadovoljstvo, ki bo celothemy kolektivu samo koristila. -em- NA VINICI SE JE PRIČEL TEČAJ PLZ Občinski odbor Protiletalske zaščite na Vinici je organiziral tečaj PZ. Tečaj obiskuje 32 tečajnikov, za učno snov pa imajo predavanja iz sanitetne, požarnovarnostne, tehnične ter kemične službe. Tečaj je vsak torek in petek od 18. do 20. ure v prostorih šole. Ob koncu tečaja, v marcu, bodo tečajniki opravili izpite. J. i že poznate Dolenisni list? €inlrtnilri, ki so bili toliko spretni, da so se finančno okrepiti. Ta drobna buržoazija jo seveda enotno ln dosledno zastopala le svoje ko rteiti Vsi tj so kar .tekmovali med seboj v izkoriščanju kme tov. Trgovci so znali po dogovoru dvigniti cene, če je le z>\ to bila Ugodna prilika- Mesar je znal izrabiti nevednost in denarno stisko kmeta ter za majhen denar izvabiti od njega živinče. Še več uspeha so imeli spretni lesni tigovci, kei •jo se cene lesu hitro spremin jale in je kmet običajno z 1* wm kril deficit svojega gospodarstva ter ga je moral zand-denarne stiske večkrat prodati po smešno nizki ceni. »Hiša pravice«, t.j. sodnija, kamor je kmet žal pogosto zahajal, je bila zanj mnogokrat »hiša krivice.« Ko se je kmetu zgodila krivica, je zavil v gostilno in tijko rad opravičil s pregovo-om: »Kamor je šla krava, na i gre še tele!« Tudi zdravnikov n živinozdravnikov so se Uu-Ue bali. ker so se ti znali tudi za majhne usluge napraviti velik račun. Skratka — mesto ie vasi le malo dajalo, pač p;> veliko lemalo. Kmetje so Imeti mehčane za gospodo, k! dobro ^1 vi na račun njihovih žuljev ti jih zato niso mamil. Mehčani pa do kmetov tudi niso skrivati prezira- Julija meseca t.l. ie Dolenjski list objavil članek, v katerem hvali pokojnega gostilničarja Stemburja kot »odličnega humorista« prejšnjega stoletja, ker je znal zbi-lati krepke šale na r čun kmečke zaostalosti in nevednosti. Pisec tega ne obsotja kot socialni problem tedanjega ča. ui. pač pa izgleda, da je ponosen na starega Stemburja na stare meščane, ki so si na račun kmetov znali krajšat! Jas. Razumljivo, da v takih okoliščinah ni moglo biti sožitja med mestom in vasjo. Kmetje so bili sicer do meščanov prijazni, toda dejansko jim niso bili posebno pri srcu. kar se je pokazalo tudi ob razpadu bivše Jugoslavije, ko so kmetje s Podgorja naravnost pridrveli v mesto z vozovi h košarami, da bi razbil 'n izpraznili trgovine. Po vojni so se razmere bistveno spremenile. Mnofli kmetje in meščani sr šlj skozi NOB in se naučili drug drugega spoStovatl VladaIncV me- ščansko jedro je bilo do kraja razbito. % novo zakonodajo so bili dani pogoji za enakopravno in uspešno sodelovanje med mestom in vasjo. Novo mesto je po vojni razširilo kapacitete svoje industrije in obrti ter dalo zaposlitev mnogim ljudem s podeželja! Tako se počasi brišejo razlike med mestom in vasjo, vendar čakajo družbo v tem pogledu še velike naloge- Odsotnost industrije na Dolenjskem je bil tort'j eden glavnih vzrokov, ki so ščitili zaostalost podeželja. Prebivalstvo se ie v toku stoletja naglo množilo ln že tako majhne posesti so se še dalje drobile. I/, leta v leto Je bila občutnojša agrarna prenaseljenost dežel«. Mno-qe družine niso mople živeti od svojih majhnih posesti. Ljudje so iskali zaslužka drugod. V kolikor so si našli začasno zaposlitev doma kot poljski ali gozdni delavci, Je bilo to delo slabo plačano. Mnogi so odhajali na zimo v Slavonske hrastove gozdove. Stari Mihelčič Iz RegerČe vasi mi je pravil, da so tam sicer dobro zaslužiti, so pa zato morali trdo delati po 10 ur dnevno. Toda že pred prvo svetovno vojno v Slavonskih gozdovih niso več snrejamali sezonskih delavcev. Koncem prejš-niefT jtrili-.tl;i ip odšlo ^f>11k.\o samo 2J'»/n ljudi ki ž' v' j * i od kmetijstva. LSe nadaljuje.) ftffiv 9 _ DOLENJSKI LIST , Stran 3 i Šlk I: kovice iz Dobrniča Kukurnoumetnisko društvo »Jo ie Slak« ie imelo nedavno svoj letni občni zbor. Društvo je bilo v pretekli sezoni dokaj delavno. Najboljše uspehe beleži dramatska skupina, ki ima največ članov in je najbolj delavna. Igrali so Babilon, Miklovo Zalo, Ugasle luči ter več eno in dvodejank. Skupaj so uprizorili 6 del. Naše društvo ni gostovalo, ker so bile tehnične ovire. Vsekakor beleži društvo v pretekli sezoni lep uspeh, ki je plod mnogih težav, za katere vedo le požrtvovalni igralci. Slaba stran našega društva je ta, da v pretekli sezoni ni našlo zadovoljive oblike izobraževanja, ■pogrešamo dobrih strokovno-po-•čnih predavanj. V zimskem ča" su in zgodnjii pomladi je sicer delovala ljudska univerza, ki pa ni bila najbolje obiskana. Predavanja so bila splošno gospodarskega značaja, pogrezali pa smo vzgojnih in poučnih predavani, ki spadajo k splošni izobrazbi. Društvena knjižnica svoje na-nica je sicer po številu knjig bogata, vendar zaradi nestalnega dela knjige niso našle poti do bralcev. Občni zbor društva po- nega mladinca Franca Kovačiča. meni pravo prelomnico v knjiž- člani zadruge so na izrednem ničnem poslovanju. Določena je občnem zboru obravnavali irl ob- dni neDOstenn deianie zad stalna knjižničarka, ki bo od do ločenih dnevih izdajala in spre jemala knjige. Določena je bila komisija, ki je že razdelila knjige po kakovosti. Stare knjige, ki Po vsebini ne sodijo v današnji Čas, je izločila. Kmetijska zadruga pa je knjižnici podarila zbirko »Kmečka knjiga« v vrednosti 15.000 dinarjev. Zaradi velikega zanimanja za šah je bil na občnem zboru sprejet sklep o ustanovitvi šahovskega krožka. Da se bo dejavnost krožka razširila, bomo nabavili veš šahovnic. Doslej je bila na razpolago le ena, a še ta je bila delo požrtvoval- sodili nepošteno dejanje zadružnika Šterbenka Alojzija iz Korit. Zadrugi je namreč prodal železniške prage. Les bi moral Izvoziti na postajo, a tega ni storil, ampak si je 10 že plačanih pragov prisvojil. Ko je najel tesarja, da bi mu delal svinjak, je prage privlekel na dan. Tesarju je naročil, naj oznake prevzemal-ca takoj požaga, da ne bi prišli na oči logarju ali manipulantu zadruge. Člani zadruge so se zgražali nad nepoštenostjo sočlana ter ga izključili iz članstva zadruge. /. K. NOVOLETNA JELKA V ŠENTJERNEJU Poleg obdaritve otrok, ki so jo omogočili OLO, občinski ljudski odbor in domača podjetja, je otrokom prinesla veliko veselja uprizoritev treh igric, ki jih je skrbno na-študirala škerle Tončka. Ob tej priliki se je uveljavio Društvo prijateljev mladine, ki je tudi prispevalo precejšen znesek. Otroški vrtec je imel še svojo posebno proslavo- Vsem, ki so kakor koli prispevali, prisrčna hvala! Uspelo silvestrovanje gasilskega društva je privabilo veliko ljudi- Z zanimanjem so sledili 'izbranemu programu, ki ga je pripravilo KUD Brata Pirkovič č- V Hruškah bodo zgradili gasilski dom Deset let je minilo, odkar so divjali v Prašičih Nemci in Vlasovci ter počenjali svoja razbojništva. Vidna sled je ostala za njimi: oropana vas, požgana poslopja in mnoge žrtve so pričale o krutosti loge ni vestno opravljala. Knjiž- fašističnih razbojnikov Dopis iz Dola pr* verzu Rlt)n»mm«mi »••••••• v vrste novomeških šahistov. Na turnirju za prvenstvo Novega mesta za 1954 je dosegel 87.5°/« točk. Podrobnejše poročilo s turnirja prinesemo drugič. POPRAVEK V 52. Stev. Dolenjskega lista se je tiskarski škrat zmotil in prt čestitki Industrije obutve Novo mesto napisal naipačno Industrija usnja, zato to sedaj popra vljatrio. mestne občine Novo mesto, pa tudi ostali na bodo brez nagrad, ki jih bodo darovala novomeška podjetja, Šahovsko društvo in Šahovska zveza Slovenije. Spored tekmovanj bo takle: ob 8 v Mestni kavarni plenum delegatov dolenjskih šahovskih enot. Vsako društvo ali sekcija mora poslati svojega zastopnika; ob 9 v Domu J L. A tekmovanje 5-članskih ekip; ob 13.30 prav tam tekmovanje posameznikov. Vsako društvo lahko sodeluje z več ekipami. Kosilo preskrbi SD Novo mesto, ostale stroške nosi vsako društvo, oziroma sekcija sama. Nastopili bodo najboljši Šahisti Dolenjske in Novomeščane opozarjamo na to zanimivo šahovsko prireditev. tudi material za nagrade, katerega so naročila društva J2 Novo mesto, PGD Novo mesto, Oreho-vica in Dvor. Na zalogi so tudi gasilski koledarji 1955 ter gasilske knjižice, v kolikor jih še društva niso dvignila, naj to store takoj. OGZ Novo mesto. ga dobivajo vse slovenske ljudske knjižnice, ljudskoprosvetna društva in mnoge šo'le. Da bi bili prav v vsakem kraju obveščeni o knjižni akciji, bodo to Številko »Ljudske prosvete« prejele prav vse šole v Sloveniji. Številka bo v celoti posvečena knjižni akciji in bo vsebovala nadrobna tehnična navodila za naročanje knjig in seznam vseh knjig, za katere velja popust. Pri vsaki knjigi bo razen popusta v odstotkih navedena cene s popustom in redna knjigotržna cena. Kako bodo knjižnice naročale knjige? Vsa naročila bodo šla preko Izvršnega odbora Ljudske prosvete v Ljubljani. Kn"ge bodo naročale knjižnice same ali za njih mestni, občinski in okrajni sveti za prosveto in kulturo, okrajni odbori Ljudske prosvete, zadruge itd. Vsi ti bodo naročali po posebnih naročilnicah, katerih obrazec bo objavljen v listu »Ljudska prosveta«. Če kateri od interesentov za naku.p knjiig morda ne bi dobil v roke posebne številke »Ljudske prosvete«, naj se obrne po infor maclje na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani. Obvestilo ObveSčamo gospodarske organizacije in ustanove ter nrađe, da Je s 1. januarjem 1955 stopil v veljavo novi zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 51/54). Po novem zakonu se po 23. čl. obračunavajo plače ob in po porodu (nadomestilo za plačo-oskrbnino) na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile Izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, ko je nastalo obolenje ali nezgoda, ki daje pravico do nadomestila. Za čas, ko je zavarovanec v Zdravstvenem domu — zavodu, kjer ima polno oskrbo, zavisi višina nadomestila za plačo od števila družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja (glej 29. člen cit. zakona!) Dokler ne bodo tiskani novi obrazci (bolniški listi) naj vse gospodarske organizacije, uradi in ustanove, ki izdajajo bolniške liste zavarovancem — upokojencem, vnašajo v dosedanje obrazce namesto zaslužka po tarifni postavki, oziroma plače po uredbi ter stalnega dodatka po pravilniku oziroma uredbi naslednje podatke: 1. Znesek plače s stalnimi dodatki, ki jo je za\'arovanec prejel za redni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem obolenja, oclnosno v katerem je nastopila nespodobnost za delo — plačo je vpisati posebej za vsak mesec v tri vrste, ki so na sedanjem bolniškem listu predviđene za »Podatke o družinskem članu«. Katera plača in stalni dodatki bodo upoštevani, je podrobneje določeno z uredbo o izvajanju zakona. 2. Koliko delovnih dni je zavarovanec delal za plačo, ki Je navedena pod (l) — število delovnih dni vpisati v rubriko »sorodstveno razmerje do zavarovanca«. 3. Število nezaposlenih družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja — število vpisati spodaj v prostor pod besedilom potrdila o preživljanju družinskega člana, upoštevajo se družinski člani, za katere ima zavarovanec pravico do zdravstvenega varstva (glej 13 člen) Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Podatke pođ 1, 2 ln 3 Je treba vpisati samo, kadar se Izdaja bolniški list za zavarovanca. Ce se izdaja bolniški list za družinskega člana, se vpišejo podatki o družinskem članu v rubriko kot doslej. Gospodarske organizacije, urade in ustanove prosimo, da do nađalinega navodila o Izvajanju navedenega zakona izpolnjujejo bolniške liste kakor Je zgoraj navedeno, da se izognemo eventualnemu prikrajšanju pravic, ki jih imajo zavarovanci, ali pa preplačil. Zavod za socialno zavarovnje v Novem mestu. '»»»»»♦♦♦»»♦♦♦♦»♦»♦»♦»»♦♦♦»♦»♦♦»<»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»♦♦♦♦ Naročite se na tednik »DOLENJSKI UST« Naročnina za CELO LETO Din 480, za inozemstvo din 900. Lahko jo plačujete četrtletno. - Novi naročniki: izpolnite spodnjo naročilnico in jo dajte na pošto! -Tuka] odrežite" DOPISNICA Znamka za 10 din JJPRIV1 »DOLENJSKEGA USTS*« Novo mesto poštni predel 33 KINO Kino KRKA Novo mesto Od 14. do 17 Januarja: ameriški fllni Kapetan Kid. Od 18. do 20. Januarja: avstrijski film Luč ljubezni. Kino Dolenjske toplice 15. in 16. januarja: nemški film Tromba. 22. ln 23. Januarja: angleški barvni film Hofmanovc pripovedke. Kino Črnomelj Od 13. do 18. januarja: V vrtincu. l.">. ln 18. Januarja: Pepelka (predvsem za mladino). Dežurna zdravniška služba Do 15. januarja Ima dežurno zdravniško službo dr. Spiler Adolf, od 15. do 31. Januarja — dr. Vodnik Miro. Dežurna zdravniški* služba 6e začne ob 7. url zjutraj tn se zaključi zadnji đan dežurstva ob 7- uri zjutraj. MALI OGLASI PliODAM dobro obranjen Čevljarski Šivalni stroj znamke »Adler«. N.v;l<>v pil upravi. (8-55) GOSPODINJSKO POMOČNICO -pninost srednjih lit — k štiričlanski družini npre.jir.rm takoj. VpraSaU po 12. uri. — Ko- melj Marina, Novo mesto. Kidričev trg 4. Vsem cenjenim strankam se priporoča PUCELJ CIRIL, brivec in frizer, Novo mesto. Tovariš, ki nam je pisal gleđ* naročnine ln je na dopisnici napisal, naj popravimo naslov namesto SAVINAC na LAVI-NAC, naj nam, prosimo, sporoči, kako se piše, ker tega na dopisnici nt navedel. — Uprava Dolenjskega lista. PRODAM nerabljen Jedilni servis, prvovrstni porcelan in kredenco. Naslov prt upravi lista. (10) PRODAM HiSO z nekaj zemljišča ob glavni cesti v vnsl PLUSKA pri Trebnjem. Informacije daje Bortol Marija, Kamnje, pošta St. Rupert pr! Mokronogu. POSESTVO Z ZEMLJO v Dre-nju nad Sotesko prodam skupno ali posamezno. Informacije s ceno dobite pri Zanida Jožetu, Dolenjske Toplice 8. Gtban|c prebivalstvo v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 18 deklic ln 14 dečkov. — Poročila sta se: Silan Dušan, oficir JLA Iz Ilirsku Bistrice, In Hrovat Emilija, uslužbenka lz Uroda pri Novem mestu. — Umrli so: Smer-du Nuška, otrok, lz Novega me- sta. Mikllč Drago, sin kmeta, i leto, iz Lukovca pri Trebnjem. Majerle Drago, delavec, 23 let, lz Novega mesta. Sibic Alojzija, užitkarica, 78 let, iz Irce vasi. Baje Martin, kmet, 53 let, Iz To-mažje vasi pri Skocjanu. v ćrnomlju Do 8. Januarja so bili rojeni trije dečki in tri deklice. — Poročili so se: Malerič Anton, žeiezo-livar lz Vojne vasi, in Panjan Kristina, gof.p. pomočnica iz Br-davcev pri Črnomlju. Flcko Alojz, sodar, ln Sabotin Marija, delavka, oba iz Planine. Galija Peter, podoficir JLA, in Milivojevič Du-Šanka, delavka, oba lz Črnomlja Knafeljc Mirko, uslužbenec iz Žabje vasi pri Novem mestu, in Draglnc Zalka, uslužbenka iz Bn-šinje vasi pri Črnomlju. Umrli so: Banovec Anton, otrok, lz Dobllč. Gešelj Matija, kmet, 50 let, iz Doblič. Porcber JciXe, kmet, 52 let, iz Doblič. SercelJ Alojz, upok.. 74 let, lz Sel pri Otavcu. Vinica V mesecu decembru sta bila rojena dva dečka ln pet deklic. — Umrli sta: Zunič Barbara, gospodinja, 67 let, iz Novih sel Rozman Marija, gospodinja, 60 let, iz Gor. Suhorja. V Gradacu V decembru sta bila rojena en deček In ena deklica. — Poročila sta se:: Križman Anton ln Huslč Jožefa, oba lz Grlbelj. Gibanje prebivalstva V KOČEVJU Do 8. januarja so bili rojeni trije dečki. — Poročila sta se: Lindenbah Jože, traktorist iz Cvišleijev in Oberstar Zlata, delavka iz Koprivnika. — Umria je Mejak Jelka, gospodinja, 31 let. Ribnica na Dolenjskem V decembru je bilo rojenih 5 deklic in 4 dečki. — Umrli so: Dejak Neža, gospodinja, 68 let iz Ribnice, Dimnik Marija, užitkarica, 9i let, iz Hrovačc. Hamber-ger Alojzija, užitkarica, 81 let iz Gcriče vasi. Mitrovlč Mirjana, otrok, 2 meseca iz Bukovice. Paj-nič Ivana, gospodinja, 64 let iz Jurjevice. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Jenič Marija iz Rosalnic — dečka. Je-reie Anica iz Bele cerkve — dečka. Urbanč Jožefa Iz Vel. Loke — deklico. Kresal Kristina iz Za-meškega — dečka. Tori Marija iz Malega Cirnika — dečka. PeroŠa Marija iz Smolenje vasi — dečka. Peškur Zinka iz Dol Straže — dečka. Sobar Anica iz Uršnih sel — deklico. Golobic Frančiška iz Strekljevca — deklico. BeČirovič Dušanka iz Novega mesta — dečka. Flajnik Ivanka iz Metlike — deklico. Krese Anica iz Podste-nic — dečka.. Bohte Alojzija iz Novega mesta — deklico. Strahan Marija iz Gabrja — dečka. Kralj Alojzija Iz Gor. Težke vode — deklico. Senica Marija lz Podtur-na — dečka. Novine Ivanka iz Praproč prt Zbk. — dečka. Tlnl-kar Marija lz Luže pri Dobrniču — deklico, Krhln Ana iz Gor. Gradišča — dečka. Jakše Frm-Hiška lz Gradaca — dečka. Bregar Pavla iz Čateža — dekiico. Ce-stitarnol fcfraa* DOUlSIfaSRI D|S03 (Štev. 1 Elektrika na vasi Izkoriščanje električne energije je že učinkovito pobeglo v naše najstarejšo delovno proiz-vajalnost — kmetijstvo ter pokazala vidne uspehe. Ce pogledamo nekaj desetletij nazaj, vidimo, kako si je kmet pomagal Jkr: obdelovanju polja z enostavnim primitivnim orodjem. Svoje delovno orodje je stalno izpopolnjeval ter si tako olajševal poljsko delo. S pogonskimi stroji je začel izpodrivati vprežno salo — živino. Veliko večji razmah, mehanizacije kmetijstva nam da:'e električna energija. Električno energijo lahko danes, ko je tehnika tako izredno razvita, izkoriščamo maksimalno. Po drugi svetovni vojni električna energija hitro prodira do odjemalcev ter v naše kmečke vasi. Statistični podatki nam povedo, da je v okraju Novo mesto po vojni elektrificirano 67.5 odstotka kmečkih vasi. Električno energijo v kmetijstvu sedaj že v polni meri uporabljamo tako za gospodinjstvo, kot za ogrevanje in pogon stro- jev. Električno energijo uporabljamo predvsem za notranjo hišno in zunanjo razsvetljavo. Koristi električne razsvetljave eo izredne. Električna luč je močnejša od vsakega drugega svetila, ne povzroča dima in smradu, ni nevarna za požar ter jo lahko montiramo kjer koli. Paziti pa moramo, da je električna instalacija pravilno nameščena, ker le tako odstranimo razne neprilike. Kako določimo pravilno osvetljenost v svojih prostorih? Za spalnice in delovne prostore potrebujemo na kvadratni meter okrog 8 watov, za shrambe, stranišča ter ostale prostore okrog 3 watov na kvadratni meter. Primer: Za dnevno sobo, ki je dolga 4 metre in široka 3 metre (to je: 4X3 je 12 kvadratnih metrov) potrebujemo žarnico za 100 watov. Tovarne žarmc izdelujejo žarnice za 10, 15, 25, 40, 60, 85, 100, 150, 200, 500 in 1000 watov. Obratne stroške za enourno porabo električne tarnice izračunamo tako, da njelK) moč, na pr. 100 vzatov delimo s lOflt in pomnožimo s ceno zi. kilovatno uro — 15 din. Primer — 100 : 1000X15 = 1.50 dinarja. Električno energijo tako v mestih kot na vasi uporabljamo za gospodinjske namene, saj je kuhanje z električnim tokom že nekaj navadnega, zato je brez-smiselno opozarjati na velike prednosti električnih grelcev za gospodinjstvo. Električni grelci, odnosno kuhalniki, so eelo gospodarni, kajti vsak štedilnik porabi mnogo več goriva kot ga moremo dejansko izkoristiti za kuhanje. Pri električnem kuhanju je tudi hrana bolj kvalitetno pripravljena, zaradi tega, ker se v posodi ogreva enakomerno po vsej površini. Kuhanje z elektriko je zelo prijetno ker ne povzroča dima in smradu. Električni kuhalnik proizvaja samo toliko toplote, kolikor je potrebno za kuhanje. Električna kuhinja je zelo prijetna poleti, ker je hladnejša. Električno moč kuhalnika lahko izračunamo, kadar sta nam znana napetost in tok kuhalnika. Moč dobimo, če napetost pomnožimo s tokom. Primer: če porabi kuhalnik pri napetosti 220 woitov tok 2 ampera, potem je njegova moč — 220 woltov X 2 ampera = 440 woltov; če je kuhalnik priključen 2 uri, porabi 440 watov X 2 uri = 880 watnih ur (1 kw je 1000 watov. Poleg električnih kuhalnikov olajšujemo delo sodobnega gospodinjstva še likal-niki, električni štedilniki, pralni stroji, pralni kotli, sesalci prahu, čistilci parketa itd. Veliki pomen elektrike nam služi (če je napetost dobra) za radijske sprejemnike. Radijski aparat prav odlično služi kmetovalcu, saj je najhitrejši poročevalec o vseh gospodarskih in kulturno-političnih dogodkih in drugo. Poleg teh dobrih lastnosti električne energije, je glavna naloga električnega toka še prav v kmetijske namene: za pogon raznovrstnih strojev. Na vsaki večji kmetiji potrebujemo za razna mehanizirana dela raznovrstne stroje, predvsem električne motorje. Zelo učinkovito uporabljamo te motorje za priročne kmetijske delavnice, za razne vrtalne in brusilne stroje, stružnice, ventilatorje, dvigala, črpalke itd. Vsaka modernejša ter sodobna kmetija ima danes tudi že elektromotor za žaganje drv. Koliko si s tem prihranimo časa, ve vsak koristnik tega motorja. Električni pogon ventilatorjev je v zadnjem času že docela zamenjal naravno zračenje zraka, s čimer je mogoče uravnavati tudi temperaturo zraka. Zato je ventilator, odnosno zračnik, bistveni del opreme vsake sodobno urejene sušilnice za sušenje kmečk'h pridelkov (koruze, krompirja, sadja, krme itd.). Taka sušilnica ima to prednost, da nam omogoča dobro sušenje brez ozira na vremenske prilike. V vseh prostorih, kjer se mora zrak pogosto izmenjavati, običajno uporabljamo večje industrijske zračnike s krili. Motor večjih ventilatorjev je predviden za trofazni priključek ter mora imeti tudi tropolno zaščitno stikalo. V večjih prostorih, hlevih, kjer je mnogo glav živine je zrak nasičen z vlago, posebno v blagih zimskih mesecih. Zato je nujno potrebno urediti umetno zračenje z električnimi ventilatorji. Na ta način bomo dvignili na mnogo višjo stopnjo svojo živinorejo ter podaljšali tudi življenjsko starost živali. Važno za vsako kmetijo je, kako pridobiti dobro pitno vodo. Voda je enako potrebna ljudem kakor živalim. Vodo potrebuje kmetovalec tudi za namakanje polj. Z ozirom na osamljene vasd, ki so oddaljene od mest, je priključek vodovoda zaradi tehničnih ovir razmeroma drag in si je treba omisliti lastni vodovod. Vodo navadno črpamo iz zemlje (kjer je talna voda) z ročno črpalko. Za večjo porabo vode pa bomo vsekakor uporabili elektromotorne črpalke, ki bodo hitro izpodrinile zastarele načine črpanja vode. Vodne črpalke bomo uporabljali tudi za škropljenje vrta in namakanje polj. Elektromotorne črpalke se uporabljajo še za razne druge tekočine (vino, mleko). V jesenskih dnevih moramo včasih na hitro spraviti poljske pridelke v podstrešja; uporabili bomo električna dvigala. Na ta način bomo prihranili mnogo nepotrebnega dviganja in prenašanja. Breme lahko prevažamo tudi z premično dvigalno napravo z brezkončnim trakom ter elektromotorskim pogonom (elevator). Vsaka večja kmetija mora imeti suha ter velika skladišča za žito, fižol itd. V mnogih vaseh so v zadnjih letih zgradili velike silose, ki lahko shranijo mnogo vagonov žita. Da pa očuvamo te dragocene pridelke, mora biti silos opremljen z električnimi napravami. Vsak žitni silos ima dva glavna dela — silosne celice in transportne naprave; silosne celice so visoki, okrogli ali štirioglati jaški, ki so na spodnjem delu ožji, da se žito laže steka. Te celice zavzemajo večji del zgradbe ter segajo od podstrešja do pritličja. Na podstrešju je razdelilec in z njim dovajamo žito tisti celici, katero nameravamo polniti. Razdelilec je tako mehaniziran, da se dotok žita avtomatsko ustavi, ko je celica polna. Transportna oprema silosa ima raz-kladalne naprave za prenos žita, elevatorje za dviganje do podstrešja ter že omenjene razdelilne naprave. V modernih silosih je tudi poseben prostor tako imenovani »komandni prostor«, kjer so postavljeni vsi merilni in registrirani instrumenti. Danes uvajamo na kmetije tudi umetnega pastirja — električno ograjo, ki je zelo preprosta. Je iz navadne železne žice, ki je pritrjena na porcelanastih izolatorjih in naelektrena. Ko se žival približa ograji, preskoči električna iskra, žival dobi električni sunek. Ob trajnem doti-kavanju se sunki ponavljajo približno vsako sekundo ter vsaka žival zbeži od ograje. Ta električna ograja je zelo enostavna, da jo lahko kmet prenaša ter hitro postavi. S tem načinom ekonomično izkoristimo vso travo ne da bi jo žival pohodila, ker lahko ogradimo poljubno količino pašnika. Ko pa zmanjka paše se premesti ograja na drugi prostor. Električno energijo uporabljamo v živinoreji še za gretje, pa tudi v pe-rutninarstvu za valjenje piščancev. Tako se sodobna elektrotehnika čedalje bolj uveljavlja v kmetijstvu, zvišuje produktivnost, kmetovalcu pa olajšuje delo in mu pomaga doseči čim večje uspehe. Ob polletnih počitnicah Prva polovica šolskega leta je minila hitro, da skoraj sami ne vemo kdaj. Saj smo šele zapisali, da so se šolska vrata odprla, pa je že zaključeno prvo polletje. Gotovo smo zadnje tedne pouka z našim šolarjem in dijakom predelovali snov, ki mu je delala težave, da si je popravil slab red. Vzpodbujali smo ga in ga hrabrili, da se mu je vrnila samozavest, ki mu jo je vzel neuspeh pri tem ali onem predmetu. Ce pa vendarle ni šlo ln je prinesel slab red, bomo z njim v počitnicah ravnali takole: Prve dni počitnic ga niti ne spominjajmo niti ne priganjaj-mo k učenju, da se vsestransko sprosti in spočije. Po nekaj dneh pa naj vsak dan uro, dve — če gre zelo slabo, pa tudi več — ponavlja snov, ki mu dela največ težav. Pri tem bodimo strogi In pravični, poskr-bimoi da bo imel pri učenju >Tukaj odrežitei NAROČILNICA Naročam 1 Izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov: Ime ln priimek: Poklic: _ Kraj: PoŠta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne naprej. —- Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. Dne lastnoročni podplf mir in nadzlrajmo, kaj in koliko se je naučil. Mnogo prostega časa pa naj otrok porabi za čitanje; izbira mladinskih knjig je tolikšna, da ne bomo v zadregi, kaj naj mu damo za branje. Mimogrede tu in tam ponavljajmo s šol a rekom poštevanko in seštevanje, sprašujmo ga predelano snov iz prirodopisa, zemljepisa, nazornega pouka. Tako mu osvežujemo znanje, hkrati pa ga navajamo, da odgovarja v celih stavkih in lepi slovenščini. Kajti učitelji najpogosteje tožijo prav zaradi teh dveh pomanjkljivosti osnovnošolskih otrok. Da pa bomo temu kos, bo treba pregledovati otrokove zvezke in šolske knjige — skratka, z njim se učiti. V počitnicah navajajmo otroka, da bo precej risal, kajti pri risanju je vaja velikega pomena. Dosledno zahtevajmo, da bodo njegovi izdelki čisti, skrbno izdelani in dogotovljeni. Tako bo postopoma prestal biti površen, kar je več aH manj lastnost večine učencev. Pa še nečesa ne pozabimo! TTčlteljstvo pogosto toži, da naši otroci ne znajo peti. Zakaj ne bi v počitnicah zapeli z njim tu ln tam kakšno pesem, ga naučili narodne in partizanske pesmi, da ne bi šle v po-zabljenje? Otroku pa bomo tako pomagali, da mu ta predmet ne bo kvaril učnega uspeha. Ves čas počitnic pa Imejmo pred očmi pomen teh dni: namenjeni so počitku. Po dveh tednih naj se otroci podajo zdravi, spočiti, polni lepih doživetij spet v šolo, saj jih do konca šolskega leta čakajo mnogi napori, zahtevni dnevi. s. g- Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega lista |e ZAVAROVANI Viktor Pirnat: Trubarjev pogled čez Gorjance Z deželo onstran Gorjancev je Trubar »a j brž navezal stike že t teku leta 1547, ko je kot zastopnik ljubljanskega kapitlja župnikoval v Šentjerneju na Dolenjskem. Poslan je bil tja, da uredi zavoženo župno gospodarstvo. Sentjernejski župnik je v onih časih razpolagal s tla-čani, župnišče je bilo bolj podobno utrjenemu gradu kot'hiši božjih služabnikov. Trubar, ki se ga'je Ljubljana na ta način vsaj za nekaj časa hotela znebiti, pa se je doli bolj kot z vsem drugim pečal s svojimi reformacijskimi načrti. V Ljubljani je medtem počilo, pozaprli so vse vidnejše luterance in tudi Trubarju je grozilo isto. Pravočasno posvarjen se je umaknil v Nemčijo. Šentjerneju pa je potem za dolga desetletja ostal pridevek Lutrska vas. Da nI ostal sam pri tem vzdevku, so pičli dve uri proč, nekako sredi med Strugo ln Otočcem, le na drugi strani Krke, nazvali skupino hiš Lu-trsko selo. To ime nosi še danes. Zgodovinski spomin na 16. stoletje, ko je reformacija kumovala rojstvu slovenske narodne zavesti. Dolenjec je bil, ki je zaničevano materino besedo dvignil na stopnjo ostalih kulturnih jezikov, dolenjsko narečje je doživelo čast postati osnova slovenskega knjižnega jezika. Trubar pa se ni ustavil na mejah slovenskih dežel. Njegove reformacijske namere so segale daleč čez Gorjance ln Kolpo. D0 tega ga je ponajveč pripravil nekdanji koprski škof n kasnejši zagrizen luteran P. P. Vergerij. Moža sta se kasneje sicer razšla, velja pa Vergeriju priznanje, da je opogumil že oklevajočega Trubarja k nadaljnjemu književnemu delu ln k uvedbi pripravnejše latinice v slovenske knjige namesto prvotne nerodne gotice. Dogovorila sta se o prevodu sv. pisma, ki bi bil razumljiv vsem Jugoslovanom. Manjkalo pa je potrebnih moči. Za delo sta se javila le dva duhovnika: Slovenec je umrl že na poti v Nemčijo, Hrvat pa se je z glagolsko biblijo že čez nekaj dni vrnil v Dalmacijo. Trubar le ni obupal, čeravno je bil navezan predvsem sam nase. Protestantovska dela, V prvi vrsti Trubarjeva, je prevajal na hrvaščino istrski begunec Konzul. Tudi on je kasneje zelo rovaril proti Trubarju. V Urachu na VVirtemberškem je ustanovil Trubar slovensko-hr-vatsko tiskarno, ki je izdajala protestantovske knjige v cirilici in glagOilici. Ko je zašla v tež-koče, jo je 1561. leta rešil baron Ungnad, voditelj štajerskega protestantovske ga plemstva, z ustanovitvijo biblijskega zavoda, ki ga je poveril Trubarjevemu vodstvu. Knjige so spet lahko nemoteno izhajale. Vsako je Trubar opremil s sočnim uvodom v nemškem jeziku, opisujoč tedanje kulturne m verske razmere med Hrvati. TI uvodi so še danes kulturno zgodovinskega pomena. Po posredovanju slovenske knjige je protestantovska ćirilska »n glagolska literatura razveseljivo vzcvela. Jezik je zbližal naše protestante 2 vsemi narodi, ki govore isti aH vsaj zelo soroden jezik. Zdravko Slamniki Na vasi Drobne stopinje sneg je zamel, navček na gori mraku zapel. H komu, o h komu pojdem v vas? Tiho umrla v snegu je gaz..* Odprl jim je pogled v slovanski svet. V Belo krajino je reformacija segla tudi že v prvi polovici 16. stoletja. Glagoljaš Grgur Vlahović po rojstvu iz Ribnika na desnem bregu Kolpe nedaleč od Metlike, je deloval tam kot pridigar. Trubarjeve spise je znal skoraj docela na pamet. Prav v času, ko se je tostran Gorjancev Po slovenskih deželah pričel širiti protestantizem, so se po pustem gorskem svetu na jugovzhodnih obronkih Gorjancev in ob njihovem vznožju začeli naseljevati begunci iz tedanjih turških vilajetov Bosne, Hercegovine, Crne gore in Srbije. To je biil prosluli 2umbe-rak, nova domovina uskoških beguncev, povečini pravoslavnih. In mladoposeljeni Zumbe-rak je takoj pokazal dovzetnost za reformacijske nauke. Saj so kranjski deželni stanovi Trubarju zagotavljali, vabeč ga iz pregnanstva nazaj v domovino, da dobi v pomoč vež uskoških duhovnov, ki bodo dobro obvladali pismeno hrvaščino. Novemu verskemu pokretu v Beli Krajini sta se tedaj pridružila uskoška duhovnika Jovan Maleševac in kasneje Matija Popovič. Oba je pridobil Trubar za pomočnika pri tiskanju glagolskih in ćirilskih knjig. Ko se je po desetteden-skem bivanju na Kranjskem avgusta 1561 spet vrnil čez Tirolsko v Ttibingen in Urach, ju je vzel s seboj, kot tretjega pa nekega mladega muslimana, ki naj bi bil prevedel sv. pismo na turški jezik. Neizkušena v novem poslu se Uskoka nista obnesla ter sta se po dvajsetih tednih vrnila. Popovića je na poti doletela nasilna smrt, Maleševac pa je s protestantovskim sv. pismom odšel v Bosno, kjer je za njim Izginila vsaka sled. O muslimanu manjkajo vesti, je pa najbrž tudi odrekel, ker se je TrubaT na bežnem obisku Ljubljane leta 1567 podal v Ribnico na Dolenjskem, kjer se je med drugim posvetoval tudi z nekim muslimanskim duhovnom, vojnim ujetnikom, o prevodu sv. pisma na turški jezik. Stike z ujetimi Turki je iskal tedaj tudi v Ljubljani in to predvsem zaradi informacij o koranu, muslimanskem svetem pismu, ki jih je hotel priskrbeti nekemu nemškemu bogoslovcu. Kot središče protestantovske-ša pokreta za dežele onstran Gorjancev je biila predvidena Metlika. Tam so nameravali postaviti luteransko tiskarno. 2e ob svoji preselitvi v Ljub* ljamo leta 1561 se je TruabJ pogajal s stanovi, da bi se Un-gnadova tiskarna preselila V! Ljubljano. Morda je bil del tega namenjen za Metliko. Vsekakor do odločitve ni prišlo, Hngnadova smrt je tri leta kasneje presekala zamotani vo* zel, ki se je bil nagubal okoli tiskarne. Tiskarniško opremo so prepeljali v njegov grad Wal-denstein na Koroškem ln. ka# sneje v Gradec, ćirilske m gla* golske črke pa je končno prevzela kongregacija za razširjanje vere v Rimu. Tiskala je ? njimi protireformacijske in masne knjige ter glagolske brevir-je< Ni bilo več ne sposobnih ljudi ne tiskarskih priprav in, protestantovski pokret v krš-nem Zumberku je polagoma zamrl. Zamenjal ga je rimskokatoliški pritisk, ki je dosegel svoj vrhunec dve sto let kasneje (6. marca 1761), ko j$ pravoslavni Zumberak zapustil vero svojih očetov in se po* uniatU, prestopil v gršikokartoj-laško vero. , Prva letošnja nova podporna člana Prešernove družbe Lojze Bukovec, gostilničar, in Franc Potočnik, odpravnilC tanina, oba iz Semiča, sta pokazala razumevanje do ljudskih knjig in podprla Prešernovo družbo z zneskom 1000 dinarjev. Tov. Bukovec že več let zbira naročnike za Dolenjski list. Tudi letos je nabral zp precej naročnin. Kdor še ni naročen, naj se čimprej oglasi pri tov. Bukovcu in naj pri njem naroči naš list, da bo deležen novoletnega nagradnega žrebanja. Vpiše vas tudi v članstvo Prešernove družbe-Pohitite, da ne boste zamudili, Belokranjci, zlasti v okolici Semiča, posnemajte gori imenovana podpornika, Gočev Pionir Iz Semiča nam piše Rad bi vam napisal nekaj stavkov o delu pionirjev na naši vasi. Obiskujem tretji razred. Vsi smo člani PRK in. smo v tednu Rdečega križa prodali največ značk. Pridno prebiramo Pionirski list in Ci» eiban. -Meni nobeden ne uide. 2e dvakrat smo bili na športnem dnevu in sicer na Štrek-Ijevcu in Smuku. Spremlja] nas naša prijateljica žoga* Zelo smo bili veseli Dedka Mraza da nam je prinesel razvedrilo. Tudi šola je maio prenovljena. Okno in stene so bile na novo prepleskane. BODIČASTE »Pepca, kdaj se dova pa vzela, a?« »Oh Miha, ne vem1. TT piše, da nas obiskujejo Marsovci, pa bi le rada videla prej, kakšni so.'« »Kako pa kaj s tvojim možem?« »Slabo, tako je ie onemogel, da se več ne brani, ?e ga poljubim,« m Gozdar: »Ali je res, da ste namesto zajca ustrelili kravo?« Profesor: »Bedarija. Kaj ne vidite, da je moja lovska torba prafna!« • Ječar: »Hej, kaj t\ zopet tukaj?« Jetnik: »Da! Zdravnik mi je ukazal spremembo zraka in dijeto, pa sem prišel za pol leta k vam.« »Tvoj mož te ima jako rad, res, jako rad, včeraj ml je rekel, da si praui angel.« »Hinavec grdi... to le pravi, ker misli, da angett ne ra-» bijo klobukov in oblek.'« * Janež pridrvi ves poten in zasopel na kolodvor, ravno ko je vlak odšel. Pos'treŠček mu zakliče dobrodušno: »Le počasi, tudi počasi boste vlak žarnu* dili<<* ... * »Zakaj pa svojega psa tako neusmiljeno pretepaš?« »Vrag mi je strgal položnico, da sem društvu za varstvo, živali plačal članarino.« »Zrezkov je že zmanjkalo, toda imat* srečo, da je gost pri sc>-sednjl mizi tegale poslal nazaj v kuhinjo!« Fran Levstik: JV(artin Krpan Močilar mi je časi kaj razkladal od nekdanjih Časov, kako so ljudje živeli in kako so imeli to in to reč med sabo. Enkrat v nedeljo popoldne mi je v lipovi senci na klopi pravil naslednjo povest: V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar; ampak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo pa že tisti-krat ostro prepovedano. Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega boja ž njim so se bali tako kakor pozneje Štempiharja. Krpan se je pa vedno umikal in gledal, da mu niso mogli do živega. Bilo je pozimi in sneg je ležal krog in krog. Držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, ker takrat še ni bilo tako cest kakor dandanes. V naših časih je to vse drugače seveda, saj imamo, hvala Bogu, ceeto do vsakega zelnika. Nesel je Krpan po ozki gazi na svoji kobilici nekoliko stotov soli; kar mu naproti prižvenketa lep voz; na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se je ravno peljal v Trst. Krpan je bil kmečki človek, zato ga tudi ni poznal; pa saj ni bilo časa dolgo ozirati se; še odkriti se ni utegnil, temveč prime brž kobilico in tovor ž njo pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl. Menite, da je Krpana to kaj mudilo ka-li? Bilo mu je, kakor komu drugemu stol prestaviti. Ccsir, to videvši, veli kočijažu, da naj krnje ustavi. Ko se to zgodi, vpraša silnega moža: »Kdo pa si ti?« Ta mu da odgovor: »Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha od Svete Trojice, dve uri hoda od tukaj.« »I kaj pa nosiš v tovoru?« cesar dalje vpraša. Krpan se naglo izmisli in reče: »I kaj? Kresilno gobo pa nekaj brusov sem naložil, gospodi« Na to se cesar začudi in pravi: »Ako so brusi, pokaj so pa v vrečah?« Krpan se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori, kakor vsak Človek, ki ve, kaj pravi: »Bojim se, da bi od mraza ne razpokali; zato sem jih v slamo zavil in v vrečo potisnil.« Cesar, ki mu je bil menda silni možak všeč, dalje pravi: »Anti veš, kako se taki reči streže. Kaj pa, da si konjiča tako lahko prestavil? Res nima dosti mesa, pa ima vsaj kosti.« Krpan se malo zarezi in pravi: »Vem, da imajo vaši konji več mesa; pa vendar ne dam svoje kobilice za vse štiri, ki so tukaj napreženi. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod, upam si nesti dve taki kobili dve uri hod& in tudi še delj, če je treba.« Cesar si misli: To velja, da bi se zapomnilo — in veli pognati. Minilo je potem leto in nekateri dan. Krpan je pa zmerom tovoril po hribih in dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj strašen velikan, Brdavs po imenu. Ta je vabil, kakor nekdanji Pegam, vse junake našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni imel tako boječih ljudi, da bi dejal: nihče si ni upal nadenj; toda kdor se je skusil ž njim, gotovo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož usmiljenega srca; ampak vsakega je umoril, kogar je obvladal. To je cesarju začelo iti po glavi: »Lejte si no! Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne kroti? Usmrtil mi je že vso največjo gospodo! Presneta reč vendar, da mu nihče ne more biti kos!« Tako je cesar toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi tedaj z veliko ponižnostjo, kakor gre pred tolikim gospodom, in pravi: »Cesarost, ali več ne morete pametovati, kaj se je zgodilo predlansko zimo blizu Trsta?« Cesar vpraša nekoliko nevoljen: »Kaj neki?« Kočijaž odgovori: »Tisti Krpan, ki je tovoril s kresilno gobo in brusi, ne veste, kako je kobilico v sneg prestavil, kakor bi nesel skledo na mizo? Ce ne bo Krpan Brdavsa premogel, drugi tudi ne, tako vam povem.« »Saj res,« pravi cesar, »prčccj se mora ponj poslati.« Poslali so veliko, lepo kočijo po Krpana. Ta je bil ravno tačas natovoril nekoliko soli pred svojo kočo; mejači so bili pa vse čisto ovćdeli, da se zopet napravlja po kupčiji. Pridejo tedaj nadenj ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst. Ali on se jih nI ustrašil; pisano je pogledal in prijel prvega in druge ž njim omlatil, da so vsi podplate pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripelja nova, lepa kočija. Iz nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je godilo, in naglo reče: »Zdaj pa že vem, da sem prav pogodil. Ti si Krpan z Vrha od Svete Trojice, kajne?« »Krpan sem,« pravi ta; »z Vrha tudi, od Svete Trojice tudi. Ali kaj pa bi radi? Ce mislite zavoljo soli kaj, svetujem, da mirujete; petnajst jih je bilo, pa se jih nisem bal, hvala Bogu; samo enega ie tudi ne bom.« Sel pa, ki gotovo nI vedel, zakaj se meni od soli, reče na to: »Le urno zapri kobilo v konjak, pa se hitro pražnje obleci, pojdeva na Dunaj do cesarja.« Krpan ga neverno pogleda in odgovori: »Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, to sera slišal od starih ljudi; jaz ga pa menim s sabo nositi, koder bom tovoril in dokler bom tovoril.« Služabnik mu pravi: »Nikar ti ne misli, da šal« uganjam.« »Saj bi tudi ne bilo zdravo,« reče Krpan. Na to zopet govori sel: »Kar sem ti povedal, vse je res. Ali več ne ve&, kako si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pota? Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug, veš.«, 1