241ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Jo‘eta @ontarja. Ljubljana : Arhivsko dru{tvo Slovenije, 2002.
304 strani. (Arhivi, let. XXV ; 1)
Pred nami je nov zbornik Arhivov, glasila Arhivskega dru{tva in arhivov Slovenije, ki je posve~en
delu univerzitetnega profesorja in arhivskega svetnika dr. Jo‘eta @ontarja. Njegovo sedemdesetletnico
je tako zaznamoval tudi izbor prispevkov o zgodovini arhivisti~ne stroke in njenih sedanjih pripravah
na prihodnost.
Na prvih straneh nam ga predstavita njegova arhivska kolega, dr. Ema Umek in dr. Matev‘ Ko{ir, ki
postre‘eta s podrobnim kronolo{kim pregledom jubilantovih dose‘kov. @ontarjevih prispevkov na
podro~ju arhivistike in zgodovine od leta 1955, ko je diplomiral iz enopredmetne zgodovine na tedanji
Prirodoslovno–filozofski fakulteti v Ljubljani, do leta 1999, ko se je upokojil, je namre~ precej. Naj jih
na{tejem le nekaj. Strokovne izku{nje si je najprej pridobival kot arhivist v tedanjem arhivu Ljudske
republike Slovenije. Tam je v ~asu prevzemov velike koli~ine arhivskega gradiva postal vodja tako
imenovane Zunanje slu‘be (1964) in nato pomembno prispeval k strokovnim podlagam za re{itev pro-
storske stiske, ki je s tem v arhivu nastala. Z Vodnikom po arhivih Slovenije je leta 1965 opravil re-
dakcijo prvega pregleda arhivskega gradiva Socialisti~ne republike Slovenije. Leta 1966 je sodeloval
pri pripravi prvega republi{kega arhivskega zakona v Sloveniji. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih je
postavil temelje organiziranosti arhivske dejavnosti in arhivske mre‘e pri nas ter slu‘il tudi kot pomo~
pri pripravi ostalih republi{kih arhivskih zakonov in podzakonskih aktov za podro~je arhivske dejavno-
sti, ki so sledili. Sodeloval je tudi pri delovanju Arhivskega dru{tva Slovenije, izdajanju revij Arhivi in
Arhivist ter bil dejaven v Skupnosti arhivov Slovenije.
V letih 1972–1992, ko je bil direktor v takratnem Mestnem arhivu Ljubljana, se je posve~al zlasti
teoreti~nim arhivskim vpra{anjem ter navezoval stike z arhivsko stroko v Jugoslaviji in zunaj nje. Sku-
paj z dr. Sergijem Vilfanom, ki je vodil arhiv pred njim, je leta 1973 pripravil prvi priro~nik po imenu
Arhivistika in vrsto drugih publikacij o arhivih. Prispeval je tudi k razvoju arhivistike kot samostojne
znanstvene vede, pomagal pri njeni uvedbi v {tudijski program na Filozofski fakulteti in jo tam tudi
dolga leta predaval. Uveljavljal se je v Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije, postal ~lan sekcije za
{olanje Mednarodnega arhivskega sveta (od leta 1988 do leta 1996) in se udele‘eval njenih simpozijev.
Sodeloval je {e pri pripravi priro~nika za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom (1984), in
u~benika Arhivistika (1984). Leta 1992, ko se je ponovno vrnil v Arhiv Republike Slovenije, je tam kot
svetovalec vlade Republike Slovenije za arhivska strokovna vpra{anja vodil Slu‘bo za mati~ne arhiv-
ske strokovne naloge. Leta 1999 se je upokojil.
Ve~ o obdobju vodenja Zgodovinskega arhiva Ljubljana izvemo iz naslednjega prispevka v zbor-
niku. Arhivski kolega Janez Kopa~ v njem predstavi jubilantov prispevek k strokovnim, organizacijskim,
prostorskim, finan~nim in kadrovskim novostim v tamkaj{njem arhivu. V ~asu, ko je bil @ontar tam
izvoljen za direktorja, je namre~ arhiv prerasel iz mestnega v regionalnega, se preimenoval, dobil nove
delovne in skladi{~ne prostore, za~elo se je sistemati~no prevzemanje arhivskega gradiva in njegova
valorizacija. Izdali so nov vodnik po arhivskem gradivu, uvedli ra~unalni{ko obdelavo podatkov, spod-
budili znanstvenoraziskovalno delo s serijo novih publikacij ter skrbeli za popularizacija arhivov s
{tevilnimi razstavami. Leta 1979 je tako Zgodovinski arhiv Ljubljana zaradi velikih uspehov, ki jih je
dosegel pod vodstvom dr. Sergija Vilfana in dr. Jo‘eta @ontarja, prejel odlikovanje z Redom zaslug za
narod z zlato zvezdo.
Kljub {tevilnim dejavnostim s podro~ja arhivistike pa je jubilant na{el ~as tudi za znanstvenoraz-
iskovalno delo. S prispevki na podro~ju upravne, gospodarske in krajevne zgodovine, posebno za ob-
dobje od srede 18. do 19. stoletja, se je uveljavil kot najve~ji poznavalec upravnih reform Marije Tere-
zije in Jo‘efa II. ter nastanka in razvoja uradni{tva na Slovenskem. Veliko pa nam pove ‘e be‘en pogled
na njegovo obse‘no bibliografijo, ki po vsebini zaokro‘a prvi del @ontarjevega zbornika, v katerem
jubilanta predstavijo njegovi kolegi.
Drugi del prina{a prispevke razli~nih avtorjev predvsem s podro~ja dveh strok, zgodovine in arhivi-
stike, ki sta se opazno prepletala skozi ustvarjanje dr. Jo‘eta @ontarja. Prvi tak prispevek je delo dr.
Ignacija Vojeta o arhivskem gradivu trabantov dubrovni{ke republike, ki ga hrani Arhiv Republike
Slovenije. Leta 1978 je dr. @ontar v imenu slovenskih arhivarjev prosil dr. Vojeta da napi{e referat za
zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije v Dubrovniku. Tako je nastal prispevek o gradivu,
242 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ki bi bilo v Dubrovni{kem arhivu, med drugim je slavil 700. obletnico svojega obstanka, lahko zanimi-
vo za slovensko zgodovino. Naslednji prispevek je njegov avtor dr. France [tukl posvetil slavljen~evemu
o~etu dr. Josipu @ontarju. Le ta je namre~ med drugim napisal posebno {tudijo o slavnem lo{kem
rojaku Wolfgangu Schwarzu, ki se nana{a na drugo polovico 15. in za~etek 16. stoletja. Mag. Sa{o
Jer{e je v nadaljevanju zelo natan~no predstavil kroniko priprav de‘el Notranje Avstrije na poslanstvo
pri dr‘avnem zboru v Regensburgu leta 1576. Dr. Ema Umek, svoj ~as direktorica Arhiva Slovenije, je
pripravila prispevek o ljubljanski me{~anski dru‘ini Andrian, ki se v gradivu Arhiva Republike Slove-
nije in Zgodovinskega arhiva Ljubljane omenja od prve polovice 16. do prve polovice 17. stoletja. O
kme~kem uporu oziroma o nemirih v Sti~ni 3. junija 1753, ki jih je v zgodovinski literaturi prvi~
omenjal prav @ontar leta 1955, v pri~ujo~em zborniku pi{e Peter Ribnikar. Predstavlja podatke, ki jih
hranijo v Arhivu Republike Slovenije, ter opozarja tudi na iskanje preostalega gradiva o uporu v [tajer-
skem de‘elnem arhivu v Gradcu. Tam je iskal gradivo tudi dr. Gerhard Pferschy, ko je pripravljal naslednji
prispevek v zborniku o urejanju in popisovanju arhivov ukinjenih samostanov v Notranji Avstriji ob
koncu 18. stoletja. V Nad{kofijskem arhivu v Ljubljani lahko med drugim najdemo tudi dva pomembna
na pol uradna dokumenta cerkvenega izvora, povezana z zgodovino mesta Kranj. To sta molitveni red
iz leta 1624 in oklicna knjiga kranjske ‘upnije 1790–1809. Po besedah avtorja prispevka dr. Borisa
Golca sta pomembna zato, ker zapolnjujeta ve~stoletno vrzel uradovalne sloven{~ine, ki jo izkazujeta
drugi dve slovenski besedili, Slovenski na~rt za pridigo in tako imenovani Kranjski rokopis s konca
srednjega ali za~etka novega veka na prostoru Kranja. Dr. Ugo Cova, direktor Dr‘avnega arhiva v Trstu,
v svojem prispevku analizira prekrivanje institucij med tremi sosednjimi de‘elami, ki so bile med 16. in
19. stoletjem odvisne od Trsta, Gorice in Ljubljane. Dr. Darko Darovec se je poglobil v strukturo
koprskega uradni{tva v 18. stoletju in jo primerjal s srednjeve{kim obdobjem v Kopru in sosednjih
mestih nekdanje bene{ke Istre. Na drugem koncu, na Avstrijskem Koro{kem, je dr. Wilhelm Wadl,
direktor Koro{kega de‘elnega arhiva, analiziral tedenski na~rt jedi v gospodinjstvu slovenskega pe-
snika in jezikoslovca Urbana Jarnika kot ‘upnika v Mo{perku. Dobljeni podatki so namre~ na ve~
podro~jih spodnje Koro{ke slu‘ili za tamkaj{nje katastrske cenitve v prvi polovici 19. stoletja. O tem,
kako lahko ‘upnijska oznanilna knjiga, zbirka pisnih tedenskih oznanil, ki jih je duhovnik bral obisko-
valcem nedeljskih ma{, slu‘i kot dragocen zgodovinski vir, pa v svojem prispevku zapi{e dr. Stane
Granda. Dr. Lorenz Mikoletzky, generalni direktor Avstrijskega dr‘avnega arhiva, je predstavil finan~ni
na~rt Leopolda Welzla z naslovom »Razmi{ljanje o izbolj{avi avstrijskega gospodarstva«, ki ga je ta
napisal po naro~ilu takratnega dr‘avnega in konferen~nega ministra Leopolda Kolowrata leta 1804.
Besedilo je nastalo v ~asu, ko so se vrstile vojne proti Napoleonu in je finan~ni polo‘aj Habsbur{ke
monarhije pri njenih podanikih zbujal veliko skrbi. Januarja 1867 so v na{ih de‘elah potekale volitve v
de‘elne zbore. Takrat so izvolili drugi kranjski de‘elni zbor, ki je imel kot prvi v zgodovini slovensko
ve~ino. ^eprav je med prvo in zadnjo sejo minilo le petnajst dni, je po mnenju dr. Vasilija Melika to
pomemben mejnik v slovenski zgodovini. V drugo polovico 19. stoletja na Kranjskem sodi tudi nasled-
nji prispevek, ki ga je pripravila mag. Sa{a Ser{e. V njem na podlagi takratnih zakonskih aktov in
obravnav prikazuje organizacijsko strukturo in delovanje okrajnih cestnih odborov na Kranjskem ter
razjasnjuje probleme, nastale pri gradnji in vzdr‘evanju cest, ki niso bile dr‘avne. Dr. Pierpaolo Dorsi
iz Tr‘a{kega dr‘avnega arhiva je predstavil tamkaj{nje vire za zgodovino slovenskega zdru‘evanja v
Trstu in na ozemlju, ki ga je to mesto upravljalo. Prvi pojav zdru‘evanja v Trstu sega na primer ‘e v leto
1848. V obse‘no bibliografijo jubilanta dr. Jo‘eta @ontarja, ki jo najdemo na prvih straneh zbornika,
sodi tudi ~lanek o politi~nem in kulturnem delovanju Antona Koblarja. Zanj se je zanimala tudi dr. Olga
Jan{a – Zorn, ki je v naslednjem prispevku pisala o njegovem delovanju, najve~krat povezanem z me-
stom Kranj, kjer je bil med drugim v letih od 1900 do 1928 tudi ‘upnik in dekan. Pri tem je avtorica
razgrnila tudi usodo Izvestij Muzejskega dru{tva za Kranjsko, v katerih je Koblar objavil ve~ino svojih
prispevkov. Ivan Nemani~, biv{i vodja Slovenskega filmskega arhiva, je za zbornik pripravil sicer ‘e
objavljeni prispevek o uporu slovenskih vojakov v maju 1918 v Judenburgu, Murauu in Radgoni, ki pa
ga je dopolnil z novimi podatki o prekopu judenbur{kih ‘rtev in pogrebu v Ljubljani. O samoupravnih
pristojnostih ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine v letih 1927-1929 ter o posvetovalnih funkcijah
banskega sveta Dravske banovine v letih 1930-1941, ki so sicer le skromno omilile takratno centralisti~no
dr‘avno ureditev, je pisal dr. Miroslav Stiplov{ek. O Sloveniji v obdobju med obema vojnama, in sicer
o stanovskih in gospodarskih interesih Slovenije, je v naslednjem prispevku pisal tudi dr. France Kre-
243ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
sal. Danes ‘e pokojni dr. Tone Ferenc, pogosti »obiskovalec« arhivov, je predstavil potek priprav slo-
venskih izobra‘encev na publikacijo Atlas Slovenije v ~asu pred drugo svetovno vojno oziroma do
okupacije Slovenije, ki je prepre~ila nadaljnje priprave in izid tega dela. Vojna in nacisti~na okupacija
slovenskega ozemlja je med drugim vplivala tudi na druga~no organiziranost cerkvenega ‘ivljenja. O
tem, kako so bile urejene cerkvene razmere na Gorenjskem in o tamkaj{njem delovanju nem{kih duhov-
nikov, je v svojem prispevku pisal dr. Bogdan Kolar. Po drugi svetovni vojni, ko smo Slovenci dobili
novo oblast in novo upravno teritorialno razdelitev, je okrog glavnega mesta Ljubljane v okviru okraja
Ljubljana okolica deloval tudi Okrajni komite Zveze komunistov Slovenije. Gradivo, ki je nastalo pri
njegovem delovanju, je shranjeno v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Lilijana [u{tar pa je za zbornik
pripravila nekaj njegovih drobcev v zvezi z zadru‘ni{tvom. Dr. Jelka Melik in mag. Branko [u{tar v
svojih prispevkih opozarjata na potrebo po poznavanju razvoja uprave in sodstva tako pri arhivistih kot
pri drugih raziskovalcih, ki urejajo ali strokovno obdelujejo arhivsko gradivo. Prva gradi svojo tezo na
primeru sprememb v pravosodju oziroma v zvezi z njegovo povezavo z dru‘benimi spremembami, s
poudarkom na obdobju po letu 1945 na ozemlju dana{nje Slovenije, drugi pa na primeru razvoja ob~inske
uprave od srede 19. do konca 20. stoletja. Marija Oblak ^arni, direktorica Arhiva republike Slovenije v
letih 1974-1984 in 1988-1993, je predstavila nikoli povsem re{en problem prostorov oziroma stavb
osrednjega dr‘avnega narodovega arhiva. Strnila je ne{teto naporov svojih predhodnikov oziroma pred-
hodnic pri iskanju ustreznih prostorov za delovanje arhiva vse od leta 1918, ko je takratni De‘elni arhiv
deloval v prostorih De‘elnega muzeja, do danes, ko Arhiv republike Slovenije, v sicer prekrasni baro~ni
Gruberjevi pala~i ter fizi~no lo~en od ostalih lokacij, {e vedno ~aka, da se z obnovo poslopja biv{e
kasarne na Ro{ki cesti to vpra{anje primerno uredi. O narodnih arhivih, natan~neje o njihovem po-
lo‘aju med dr‘avo in zgodovinskim raziskovanjem govori tudi prispevek, ki ga je napisal direktor [vi-
carskega zveznega arhiva dr. Christoph Graf. O tem, kaj sploh predstavlja slovensko izseljensko gradi-
vo in kje vse se nahaja ter navsezadnje tudi kak{en je bil odnos do njega v 20. stoletju, je s pomo~jo
nekaj primerov osvetlil dr. Marjan Drnov{ek. Dr. Alfred Ogris, direktor Koro{kega de‘elnega arhiva, je
v svojem prispevku obravnaval zgodovino avstrijsko-jugoslovanskih pogajanj med arhivi od leta 1923
do leta 2001, ko je pri{lo do dolgo pri~akovane izmenjave arhivskega gradiva med avstrijsko Koro{ko
in Slovenijo. Tudi Friedrich P. Kahlenberg, nekdaj generalni direktor avstrijskega Zveznega arhiva,
govori o spremembah, ki jih je Evropa do‘ivljala v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja in ocenjuje
njihov vpliv na nov polo‘aj arhivov ter arhivistov v dru‘bi. O novem znanju, ki je potrebno za uveljavi-
tev arhivistike v moderni dru‘bi pa govorita naslednja prispevka. Prvega je napisal dr. Theo Thomas-
sen, v njem pa spodbuja k debati o konceptu konteksta oziroma njegovi definiciji v arhivski znanosti.
Drugi prispevek podaja pregled izpopolnjevalnega programa arhivske {ole Marburg od leta 1990 in ga
je pripravil njen direktor dr. Rainer Polley. Nekaj utrinkov iz podro~ja restavratorske dejavnosti, ki je
tesno povezano z arhivsko stroko, prina{a naslednji sestavek, ki sta ga skupaj pripravila dr. Jedert Vodo-
pivec in dr. Milo{ Budnar. Govori o mo‘nostih, ki jih zgodovinski znanosti daje metoda protonsko
vzbujenih rentgenskih ‘arkov pri analizah ~rnil oziroma tint na arhivskem gradivu. O dveh dokumentih
Arhiva republike Slovenije in ~rnilu, s katerim so ju napisali, govori tudi dr. Nata{a Golob. Najprej
predstavi osnutek oziroma skico nagrobnika, izdelano za rabina Chaima ha-Cohena iz prve polovice
19. stoletja, nato pa {e karolin{ki fragment »Cura pastoralis«, ki je bil verjetno prepisan v drugi polovici
9. stoletja. Z novo tehnologijo se na eni strani vzpostavlja stik z izgubljenimi podrobnostmi iz preteklo-
sti, po drugi strani pa prav ona omogo~a nastajanje novih oblik zapisov. O italijanskem zakonodaji iz
leta 2000, ki vklju~uje tudi dokumente v elektronski obliki, je pisala generalna direktorica Osrednjega
dr‘avnega arhiva dr. Paola Carucci. Pri tem je izrazila negotovost ob dolgoro~nem shranjevanju elek-
tronskih dokumentov in opozorila na potrebo po prilagajanju arhivske stroke na podro~ju informacijske
tehnologije. Direktor Arhiva republike Slovenije dr. Vladimir @umer, je predstavil rezultate uvajanja
ra~unalni{ke in telekomunikacijske tehnologije v slovenskih dr‘avnih arhivih v zadnjih petnajstih letih
ter spremembe oblik klasi~nega arhivskega informacijskega sistema. Po njegovem mnenju naj bi bil
informatizacijo slovenske arhivistike in arhivske slu‘be zaslu‘en predvsem jubilant dr. Jo‘e @ontar. To
ni bil majhen korak za samo arhivistiko, ki se je v samostojno znanstveno disciplino razvila {ele v drugi
polovici 20. stoletja. Pot, ki jo je namre~ prehodila do tega priznanja je bila dolga in glede na razmi{ljanja
dr. Matev‘a Ko{irja {e vedno ni povsem gotovo, ~e je res povsem kon~ana.
S tem prispevkom se zbornik zaklju~i. Med svojimi platnicami skriva pester niz ~lankov, ki se na
244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
razli~ne na~ine nana{ajo na arhive in arhivsko gradivo. Rde~a nit, ki nas vodi skozenj je prav gotovo
delo jubilanta dr. Jo‘eta @ontarja, saj nudi vpogled v slovensko arhivsko stroko, predvsem na njene
za~etke, razvoj in mednarodne povezave, ~emur je bil dr. Jo‘e @ontar tako pri~a kot tudi akter. Govora
pa je seveda tudi o prihodnosti in na~rtih, ki so postavljeni na trdne temelje, in o izzivih, s katerimi se
slovenska dr‘ava spoprijema pri svojem vklju~evanju v nove evropske in svetovne integracije.
M a j a  G o m b a ~
We r n e r  B ä t z i n g, Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturland-
schaft. 2. aktualisierte und völlig neu konzipierte Fassung. München : Verlag C. H. Beck, 2003. 431
strani.
V zadnjih letih so Alpe vedno znova pri{le na naslovne strani ~asopisov in med najbolj pomembna
radijska in televizijska poro~ila po vsej Evropi. Razlog za to so bili sne‘ni plazovi v zimi leta 1999, ve~
uni~ujo~ih povodnji in neviht kot tudi vrsta katastrofalnih po‘arov v tunelih. Posebna pozornost za te
dogodke pa ne temelji le v obsegu teh katastrof, temve~ ka‘e posebno vrednost in pomen, ki ga ima
alpska regija v Evropi. Obravnavana knjiga je popolnoma predelana 2. izdaja knjige iz leta 1991, ki jo
je napisal Werner Bätzing, profesor za kulturno geografijo na In{titutu za geografijo Univerze Erlan-
gen-Nürnberg. V knjigi sta seveda obdelani tako geografija kakor zgodovina Alp, pri ~emer pa je zgo-
dovinski dele‘ tako velik, da zaslu‘i obravnavo v Z^. Komaj katera druga krajina v Evropi je tako
mo~no asociirana z edinstvenimi slikami, predstavami in ob~utki, kakor so to Alpe. @e samo njihovo
ime, ali le ena sama tipi~na alpska fotografija vzbuja pri mnogih ljudeh pozitivne asociacije na lepe,
mogo~ne, naravne krajine in na osvoboditev od vsakodnevnih mestnih obveznosti. Praviloma se teh
slik ne zavedamo in izhajamo iz tega, da so Alpe pa~ take in da te asociacije izziva gorovje samo, torej
da imajo objektiven zna~aj.
V obravnavani knjigi pa seveda ni bilo mogo~e, da bi se avtor pri prikazu Alp preprosto naslonil na
te lepe slike. Kajti te predstavljajo le enega od mogo~ih pogledov nanje, ki je postal popularen {ele pred
dvesto leti v zvezi z industrijsko revolucijo, torej nikakor ni obstajal ‘e od nekdaj. Zato se je treba, zlasti
v sedanji ekolo{ko navdahnjeni dobi, vpra{ati kaj tak{en pogled na Alpe vsebinsko pomeni in katere
vrednosti in vrednote so v njem normativno zajete, da bi ugotovili, ~e ta pogled ustreza, da bi razumeli
sedanje probleme in prihodnje perspektive tega gorstva. Ker pa so Alpe »obremenjene« s posebno
intenzivnimi slikami, nam to spra{evanje hkrati kakor v zbiralni le~i nazorno poka‘e evropske vzor~ne
odnose med ~lovekom in okoljem, kulturo in naravo, mestom in pode‘eljem, med delom in prostim
~asom, med sredi{~em in periferijo. Ukvarjanje z Alpami nam daje izostreno razumevanje Evrope.
Po tradicionalnem pojmovanju so veljale Alpe kot grozne in strah zbujajo~e gore, kot »montes
horribiles«, v katerih skoraj ni mogo~e ‘iveti, oz. v katerih so lahko ‘iveli le barbari na svoj primitivni
na~in. To stali{~e, ki so ga literarno fiksirali rimski pisci pred 2000 leti je nato obvladovalo vso evrop-
sko kulturno zgodovino do konca 18. stoletja. Ta pogled, ki so ga ustvarili izobra‘eni me{~ani, ki so
izvirali dale~ od alpskih krajev, je temeljil predvsem na nevarnostih, ki so spremljale ljudi pri prehodu
~ez Alpe, na na~inu ‘ivljenja v njih, na slabih mo‘nostih agrarne pridelave in na dejstvu, da v Alpah ni
bilo ve~jih kulturnih centrov. Absolutiziranje navedenega pa je bilo sila problemati~no. @ivljenje v
Alpah in njihovo pre~kanje ni bilo vedno in povsod nevarno in te‘avno. Ravno nove rimske ceste so
tedaj omogo~ile sorazmerno hiter in preprost tranzit ~eznje. Alpe niso povsod sestavljene iz krajin, kjer
prevladujejo pu{~e, neustrezne za gospodarsko izrabo, saj so v Alpah precej{nje mo‘nosti za uspe{no
‘ivinorejo. V njih so npr. izdelovali sir, ki so ga izva‘ali v rimska mesta, kjer je bil zelo cenjen. Navse-
zadnje tudi alpski prebivalci niso bili povsem brez kulture, kajti ‘e ‘ivljenje v tem te‘avnem prostoru je
velik kulturni dose‘ek. Zato je {lo pri tradicionalnem stali{~u do Alp za popa~eno sliko, ki je imela z
realnostjo bolj malo zveze. Mestni na~in ‘ivljenja je slu‘il za vrednostno merilo in za strah pred naravo,
ki so ju v mestu zanikali, projicirali pa so ju na Alpe.
Med leti 1760 in 1780 so nato Alpe na hitro popolnoma prevrednotili in iz stra{nih gor so postale
Alpe stra{no lepe, ki se jih ni treba ve~ izogibati, temve~ jih je treba usmerjeno obiskovati, da bi te na