NOVICE LETO IV. - H. 28 V KOČEVJU 4. JULIJA 1959 Cena 10 din SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE Zadružnemu kmetijstvu nove temelje! 27. jun. je bila v Kočevju skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Po poročilu tajnika občine o izpolnjevanju sklepov ObLO so odborniki na predlog predsednika občine sklenili, da bodo posamezna vprašanja obravnavali skupno, toda vsak zbor bo glasoval zase. Osrednja točka razprave je bilo poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik sveta, Juli,! Planinc, je obširno poročal o stanju kmetijstva in gozdarstva ter njunih perspektivah za razvoj. (Poročilo objavljamo v posebnem sestavku.) Odborniki so menili, da se mora čimprej urediti položaj bivših vaških^ skupnosti, ki so z zakonom določene kot splošno ljudsko premoženje. Posamezniki te površine izkoriščajo, nihče pa jih ne čisti in urejuje niti ni plačan davek od zemlje. Sklenili so, da se ta zemljišča dajo v upravljanje obema posestvoma, posamezne vasi pa lahko zaprosijo za zemljišča pod Pogojem, da bi na njih uredili pašne skupnosti. Že s samim zakonom pa prenehajo vse bivše solastninske pravice in deleži do vaških skupnosti. Nekatere vas; imajo težave z za-kopom poginulih živali, zato so odborniki imenovali posebno komisijo, ki bo pri vseh večjih vaseh določila prostor za konjačijo. Odborniki so poudarili, da zasebni sektor kmetijstva vse premalo sodeluje v pospešeni kmetijski proizvodnji In se kmetje premalo zanimajo za sodobnejše obdelovanje. V vaški skupnosti pa vidijo kos zemlje, ki ga bi bilo treba razdeliti in ne skupno izkoristiti v prid naprednejšega kmetovanja, kakor bi bilo prav. Tehtne misli o stanju kmetijstva in nalogah zadružnih organizacij je odbornikom povedal podpredsednik Okrajne zadružne zveze, Karel Mikulič. Kooperacija se bo iz leta v leto širila in prvi dobri rezultati tega sodelovanja so že zdaj vidni. Dejal je, da je dolžnost vseh, da kmetom pojasnijo pomen sodelovanja, ne pa da tako akcijo prepustijo maloštevilnim kmetijskim strokovnjakom. KONGRES ZK ČRNE GORE 1. julija se je v Titogradu začel III, kongres Zveze komunistov Črne gore. Kongresa se je udeležilo o5G delegatov, ki zastopajo 28.000 članov ZK Črne gore. V nekaterih vaseh Kolpske do- SEJA OKRAJNEGA line se zemlja vedno slabše izko- SINDIKALNEGA SVETA rišča, ker se posamezniki odselju- Mii nulo soboto je bila v Ljub-jejo, zemljo pa dajejo v najem Ijarri razširjena seja Okrajnega sin-drugim. Nujno je, da to zemljo pre- dikalnega sveta, na kateri so raz-vzamejo kmetijske zadruge v na- prrvljali o dajanju soglasja k tajen1 ali odkup, jo arondirajo in ritnim pravilnikom v občinah iz- ustanovijo zadrgzna posestva. Za ven mesta Ljubljane. Zastopniki posestva v Fan in Banja loki bodo ob6in So poročaIi 0 posameznih nakupili potrebno plemensko živi- problemih pri sprejemanju novih no, zgradili hleve v Fari, svinjak tarifnih pravilnikov, in hlev v Novih selih itd. V Fari pa bi po planu OZZ uredili velik SEJEM POMORSTVA sadovnjak. __ v Zadru je bil končan III. med- Na videz je še vedno odpor proti narodni sejem pomorstva, ribištva mehanizaciji na vasi, ko pa zadruga in turizma; ki se ga je udeležilo le dobi nov stroj, je toliko zanima- 34 razstavljalcev, med njimi tudi 17 iz tujine. Sklenjeno je bilo veliko novih kupčij. Neugodno letošnje vreme povzroča velike skrbi kmetovalcem. Prva košnja bi že morala biti pospravljena, pa stalno deževje to preprečuje. Na sliki: »Ali bo spet dež?« se je vprašal mladi kmetovalec Značilnosti družbenega načrta ObLO Lašče ZA 4. JULIJ — DAN BORCA »Napad" na Kočevje V počastitev Dneva borca in v okviru proslav 40—obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ bodo na pobudo odbora za proslayo 40-letnice pri Občinskem odboru ZKS velike združene vojaške vaje z napadom na mesto Kočevje. Pri vajah, katere operativno vodi Združenje rezervnih oficirjev mesta Kočevje, bodo Sodelovale še edini-ce garnizona Ribnica, Zveza borcev in ostale organizacije. Vaje pripravlja z vso doslednostjo marljivo Združenje rezervnih oficirjev Kočevje, ki je bilo za svoje delo že trikrat pohvaljeno in je med najboljšimi v ljubljanskem okraju. pester program teoretičnega studija za svoje člane in podofi-c,rje je Združenje dopolnilo tudi s Praktičnimi vajami, izmed katerih bo ta najvažnejša, ker bo kombinirana: poleg ostalih enot bo sodelovalo tudi težko topništvo in zračne enote. Namen te vaje je dvojen. Poleg značaja proslave je smoter vaje osvežiti še spomin na težke borbe za časa NOV v okolici in samem ZAVAROVANJE KMETOV Te dni je zasedala Zvezna ljudska skupščina, na kateri so poleg drugih zakonov obravnavali tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Predstavnik Zveznega izvršnega sveta, Moma Markovič, je obrazložil osnutek zakona. V zakonu je formulirana institucija osnovnega in razširjenega zdravstv. zavarovanja. Osnovno zavarovanje kot splošno, obvezno in enotno za vse kmetijske proizvajalce, bo urejeno z republiškimi zakoni. Z njimi bo urejen ob-^e9 osnovnega zavarovanja, prav tako tudi pogoji in postopek za razširjeno zavarovanje. Za samo Ureditev in uvedbo razširjenega Nravstvenega zavarovanja bodo Pristojni okrajni oziroma občin-ski ljubki odbori. Zavarovanje kmetijskih proizvajalcev za zdaj ne more biti enotno, ker je treba upoštevati konkretno problematiko, pogoje tn možnosti posameznih republik m tudi ožjih področij. Prav te raznolikosti bodo Spodbujale živahen in vsestranski razvoj v okviru danih možnosti, tako da bo institucija razširjenega zavarovanja postopoma preraščala v osnovno zavarovanje. Razlike med osnovnim zavarovanjem v posameznih republikah pa se bodo postopoma zmanjševale. To bo kasneje omogočilo, da bo lahko zvezni zakon enotno uredil zavarovanje kmetijskega prebivalstva za vso državo. mestu Kočevju ter prikazati mladini vsaj delno te junaške podvige naših borcev. Važen pa je tudi drugi namen vaje, izpopolniti vsem sodelujočim praktično znanje vojnih operacij in končno doseči čim večjo povezavo Združenje in rezervnih oficirjev sploh z garnizonom Ribnica za izpopolnjevanje. strokovnega znanja. Naloga združene vaje bo napad na mesto Kočevje in obramba mesta. V vseh enotah vaje bo sodelovalo nad 500 borcev in komandnega kadra. Poligon vaje bo Breg— Livold, pobočje Stojne—Rudnik. Vaje bodo pričele že v petek 3. julija z looorovanjem vseh enot. Preko noči na soboto 4. t. m. bodo razne partizanske diverzantske akcije in razpored enot na položaje. Napad bo pričel v rani zori in bo trajal približno do 11. ure dopoldne. Po vaji bo vojaška parada in stik vseh enot pred Samskim blokom, kjer bo nagovoril vse sodelujoče sekretar Občinskega komiteja ZKS Boris Mikoš, celotno vajo pa bo ocenil komandant ribniškega garnizona. Po končanem zboru bo skupno kosilo vseh enot na vrtu restavracije »Pri kolodvoru«, kjer bo popoldne tudi tovariška zabava, kamor vabimo vse prebivalstvo. NAVODILA ZA GLEDALCE! Opozarjamo in prosimo vse starše, da poskrbe, da ne bodo za časa vaje na ulicah otroci, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesreč. Za morebitne nesreče vodstvo vojaških vaj ne prevzame nobene odgovornosti! Prebivalci naj ob času vaj v mestu ne hodijo po ulicah, ker bi s tem motili potek vaje in hi se izpostavljali nevarnosti. Za potek celotne vaje bo za gledalce opazovalno mesto vzdolž ceste na Mestni vrh, od koder bo najlepši pregled celotne operacije. V samih stavbah in stanovanjih upoštevajte navodila članov ekip protivojaške zaščite, posebno ob letalskem napadu na mesto. Ker bodo v teku vaje streljali iz vseh vrst orožja z maneverskimi naboji, ponovno opozarjamo: ne pustite otrok na ulico ali celo v bližino operacij borbenih enot ! Vsa ostala navodila bodo prebivalci dobili pred in med samo vajo po zvočnikih. POHOD NA TRAVNO GORO Na proslavo Dneva borca — 4. julij, se pripravljajo tudi v sodraški občini. 4. julija bo pohod po partizanskih poteh na Travno goro. Pohod organizira Združenje rezervnih oficirjev z Občinskim odborom ZB in predvojaško vzgojo. Iz Sodražice bo odhod na Travno goro ob 8. uri zjutraj. Prebivalci sodraške občine! Udeležite se pohoda v čim večjem številu! n ja zanj, da ne morejo ustreči vsem prtigilcem. To je primer z ročnimi motornimi kosilnicami. Da kmetijstvo še ne napreduje, kolt bi vsi želeli, je vzrok v pomanjkanju kmetijskega kadra. Letos bo začela dvoletna srednja kmetijska šola, za katero imajo že 8 prijav in bo tudi ta problem kmalu rešen. Ogledali si bomo nekatere zna- ko sodelovanja je treba podpirati, tijske dejavnosti. (Trgovine in Kritično je občinski ljudski od- čilnosti družbenega plana in pro- da bo vanj zajetih čim več kme- drugo.) bod prietrešal položaj melioracije računa občine Lašče, k j sta ga pred tovalcev. Odkup kmetijskih pridelkov se v Slavskem lazu. Tu je družba da- dnevi sprejela oba zbora ObLO. Številčno stanje živine se bo v bo od lani povečal za 37 milijonov la že nekaj sredstev, kmetje pa ne Občina Lašče je pretežno kme- primerjavi z lanskim letom pove- din, kar bodo dosegli z boljšo or-kažejo nobenega zanimanja za do- tijska, zato tudi odpade največji čalo za 8 %. Povečala se bo tudi ganizacijo odkupa. Najvažnejša na-končno ureditev teh površin. Re- delež pri ustvarjanju dohodka na molznost goved. Predviden je tudi loga, ki jo nalaga družbeni plan čeno je bilo, da se ta zemlja lahko to panogo gospodarstva. Prav tako porast klavne živine in sicer za 5 %, občine zadrugam, pa je organiza-tudi odvzame. je tudi z vrednostjo družbenega Prašičev naj bi vzredili 200 glav cija tesnega sodelovanja med za- Občinski ljudski odbor je sprejel bruto proizvoda. Celotna vrednost več. drugo in kmetovalci z raznimi ob- nov odlok o stopnji prometnega družbenega bruto proizvoda v tem Letos je bila izvršena preusme- likami pogodbenega sodelovanja — davka na alkoholne pijače, ki zna- letu naj bi znašala 397,312.000 din, ritev kmetijskih zadrug od vse- z vloženimi sredstvi, stroji, semeni, ša od naravnega vina, prodanega od tega odpade na kmetijstvo 219 stranske dejavnosti na eno dejav- umetnimi gnojili ter z organiza-v gostiščih, 12 % od dosežene pro- milijonov 500 tisoč din, višina na- nost, to je na pospeševanje kme- ti jo strokovne službe in odkupom dajne cene, v trgovini pa 3 %. Za rodnega dohodka pa naj bi bila tijstva. Zadruge so opustile nekme- tržnih viškov. (Nadalj. na 2. strani) ostale alkoholne pijače pa znaša 205,831.000 din. Družbeni bruto pro-prometni davek v gostiščih in tr- izvod se bo povečal za 8,4 %, na-govinah 20 %. S dem se lahko vino rodni dohodek pa za 7,5 %. Na po-precej poceni. večanje družbenega proizvoda in Ukinili so odlok o dopolnilnem na. ^nega dohodka bo vplival po-proračunskem prispevku na osebne rast kmetijske proizvodnje, večji dohodke zaposlenih, rešili večamo- promet v trgovini jn gostinstvu ter c-A O___J JA U II rez E=ri—= 3~£H,-= sSHsFEršf BHHSp H rjke v New Yorku je Kozlov od- avstrijske vojske. Mnogi udelezen- stvi, določili nove cene mesu zato posvečajo in precejšnjo pozornost za razvoj. Le- šLšžr&JM eš s 'ssst srcu sts niku« m drugim. Potrdili so pra- nih gnojil, večji porabi kakovost- predsednikom Eisenhowerjem in ni minister Graff, ki je ™ed davila Zavoda za zaposlovanje inva- nega sortnega semena in boljši ob- zunanjim ministrom erterjem. gim eja, a so J . J Udov in podjetja »TehiKHservis«, delavi zemlje. Ti agrotehnični ukrepi Na Dunaju, glavnem mestu ne- ™i, ki so med drogo svetovno sanr. z n »■sat-ek *». skih odborov, reševali pritožbe gle- bo v precejšnji meri vplivalo po- stacije militaristov iz prve in dru- ™~l;L ln. n™irLfn de ukinitve socialnih podpor in o godbeno sodelovanje med drobnimi ge svetovne vojne. Sredi Dunaja se 9d- Je Komentar nepocrtDen. drugem. proizvajalci in zadrugami. To obli- Na „Dan rudarjev" v jubilejnem letu je zbralo 20.000 bivših oficirjev in v Moskvi so objavili poročilo, s katerim sovjetska’ vlada uradno brez predlaga ustanovitev pasu atomskega in raketnega orožja na Balkanu in nad Jadranom. Poročilo so poslali vladam desetih dr- Po čemerni in deževni soboti je liških krajev. V bližini slavnostne Potem so podelili šestim najbolj- žav- med njimi tudi jugoslovanski bilo v nedeljo, 28. junija, zelo lepo tribune je bila razvrščena mladin- šim mladincem - brigadirjem mla- vladi. Sovjetska vlada je prepričana, vreme. Sonce je toplo grevalo zem- ska delovna brigada »Dušana Re- dinske delovne brigade »Dušana pravi poročilo, da bi ustanovitev 1 jo. »Kot naročeno,« smo slišali go- miha« z Rudnika, godba rudniške Remiha«, ki je opravila nad 1500 brezatomskega pasu na Balkanu m voriti, »da bo proslava na Rudniku »Svobode«, katere godbeniki so bili prostovoljnih delovnih ur v delih nad Jadranom zmanjšala medna- potekala po predvidenem prog ra- v značilnih črnih oblekah, moški pri ureditvi prostora okoli Rudar- rodno napetost ter okrepila mir m mu.« pevski zbor rudniške »Svobode« in skega doma in drugih delih, naslov varnost v Evropi. V bližini spomenika, pred mo- številno občinstvo. udarnika, devet brigadirjev pa je Po petdnevnem uradnem obisku stom, nas je pozdravil velik sla- Zborovanje je začel sekretar rud- prejelo pismene pohvale. Koman- v Združeni arabski repumiKi, je volok, ki je'naznanjal, da seje za- niškega komiteja ZK, Miro Hegler, dant brigade, Marjan Mrvar, se je S v Moskvo čel na Rudniku tradicionalni Ru- ki je pozdravil vse zborovalce, po- v imenu vseh brigadirjev zahvalil P ' ° ^ darski teden, letos že peti po vrsti, sebno pa pokrovitelja proslave in za priznanje in v njihovem imenu J® PriP°rovai na povaDito ^ovjet-Vzdolž Roške ceste so plapolale člana CK ZKS, Dušana Bravničarja, obljubil, da bodo tudi v naprej so- ud prtnomi so cesarju zastave. Ko smo prišli do novega Janka Rudolfa, sekretarja za delo delovali pri delih na Rudniku. p5 F’ d l. '^p . pričakali Rudarskega doma, ki se je bleščal pri Izvršnem svetu LRS, Jožeta Med igranjem rudniške godbe in med njimi kot mlada nevesta v sončnih žar- Plevnika, Miha Bertiča, Janeza Pir- petjem moškega pevskega zbora tum premier Hruscev. kih, pa je bil cel gozd zastav, med nata, ing. Pavla Verbiča ter pred- rudniške »Svobode« je tovariš Du- p<* predsednika Francije, de njimi značilne rudarske zastave. stavnike ljudske oblasti in politič- šan Bravničar odkril spominsko auda’ v I.t]a,1J0’ ??, a brez uspe- Kmalu po osmi uri je bila v sejni nih organizacij Kočevja. Nato je ploščo kočevskim rudarjem-komu- ha- Komunike o obisku je brezkrven dvorani novega Rudarskega doma toplo pozdravljen spregovoril revo- nistom. Na spominski plošči, ki je in P°ln političnih traz, ki ničesar slavnostna seja delavskega sveta lucionar in znan partijski delavec v avli Rudarskega doma, so vkle- ne povedo. Zanimivo je, da v po-Rudnika. Sejo je vodil predsednik v predvojnem Kočevju, Dušan Brav- sane besede: rocilu niti enkrat ne omenjajo DS Karel Grm, ki je uvodoma po- ničar. (Govor ob javi jetrno posebej.) (Nadalj. na 2. strani) Atlantske zveze, niti evropskih or- zdravil vse udeležence in še pose- bej častne goste. Tovariš Grm je v daljšem govoru orisal vlogo delavskega razreda in njegovo borbo za izboljšanje življenjskih pogojev v stari Jugoslaviji jn njegovo voditeljico KPJ v obdobju zadnjih 40 let ter delo SKOJ in sindikatov. Obširno je govoril o težavnem delu KPJ in pogojih, v katerih so delovali komunisti. »Komuniste so zapirali, preganjali itd., niso pa jih mogli uničiti,« je dejal med drugim. Govoril je tudi o veličini boja NOV in o viogi kočevskih rudarjev pred in med NOV ter vlogi in delu KPJ po vojni. Na kraju je zaželel, da bi Rudarski dom povezal rudarje ter delo vseh organizacij na Rudniku. Slavnostno zborovanje pred Rudarskim domom se je začelo kmalu po deveti uri. Prostor pred stavbo se je napolnil z rudarji in prebivalci z Rudnika, Kočevja in oko- Na zborovanju, pred novifn domom je govoril pokrovitelj letošnjih rudarskih proslav, Dušan Bravničar ganizatij, pač pa na splošno govorijo o zahodnem in evropskem zavezništvu. V Jugoslaviji se mudi na obisku predsednik indijskega spodnjega doma Ajanger. Visoki gost je na svoji poti po Jugoslaviji obiskal tudi Ljubljano, Postojno, Koper in Portorož. V Parizu je bil 15. kongres KP Francije. Na kongresu so sprejeli poziv, naj se vsi Francozi združijo v zahtevah po izvolitvi ustavodajne skupščin«! ki bi vzpostavila in okrepila demokracijo. Poziv ostro kritizira degolistični režim osebne oblasti in poudarja, da kljub mnogim iluzijam alžirska vojska ni končana, vladna politika pa favorizira nemške militariste. Člani jugoslovanske misije dobre volje se že nekaj dni mudijo na obisku v Mehiki. Obiskali so predsednika Mehike, Lapeza ter zunanjega in finančnega ministra. Zunanjepolitični komentar ....... ZA MOST MED NARODI! »V sedanjih okoliščinah morajo biti in so lahko manjšine čedalje manj element razdora in čedalje bolj element zbliževanja narodov.« Tako je dejal v pozdravnem govoru na četrtem kongresu ZKS sekretar CK ZKJ Aleksander Ran-kovič. Naša politika do narodnih manjšin ni nikoli kolebala glede smisla in koristnosti navedene misli. Takšna politika, ki zagotavlja svoboden nacionalni, socialni, gospodarski in kulturni razvoj vseh narodnosti pri nas, ki ji je tuje vsako razlikopanje in diskriminacija, vsak poskus nasilnega vzpostavljanja nadvlade enega naroda nad drugim — je neogibno povezana z vso vsebino socialistične revolucije, z vsemi težnjami po enakopravnosti, za katero se bori jugoslovansko vodstvo in ZKJ. Kljub takšni naši dobronamerni politiki pa seveda ne moremo zapirati oči pred dejstvi, ki se kažejo v politiki sosednjih dežel do naših narodnostnih manjšin. »Nas resno skrbijo tendence,« je dejal tovariš Miha Marinko, »ki se pojavljajo v zadnjem času ne samo v Avstriji (zbiranje in nastopi volksdeutscherjev) in v nekaterih krogih Italije (proces proti Beneški četi, begunci iz Istre), ampak istočasno in na čuden način tudi kot usklajene akcije v sosednih državah vzhodnega bloka, v Albaniji in Bolgariji. Odtod torej dejstvo, da so nekatere narodnostne manjšine jugoslovanskih narodov v nekaterih deželah ponovno predmet hudega narodnostnega zatiranja.« Nedvomno so to pojavi, ki vzbujajo opravičeno resno zaskrbljenost. Na sedanji stopnji razvoja in v sodobnem času bi lahko pričakovali, da bodo v Evropi izginili vsi taki poskusi nasilnega raznarodovanja, politika pritiska in preganjanja narodnostnih manjšin. Takšna politika je lahko tem bolj škodljiva in nevarna, ker ni naperjena samo proti narodnostnim manjšinam, marveč v tem primeru očitno proti Jugoslaviji in proti njeni socialistični graditvi in družbeni ureditvi. Vzemimo samo za primer ravnanje avstrijskih oblasti do Koroških Slovencev. V zadnjem času so v Avstriji z nekaterimi političnimi in zakonodajnimi ukrepi prizadejali očitno škodo narodnostnim pravicam naše manjšine in navkljub mednarodnim obveznostim, ki jih je Avstrija sprejela s podpisom državne pogodbe. Zdaj pripravljajo, na primer, v Celovcu poseben odbor, ki naj bi pripravil »dostojno proslavo« 40-letnice koroškega plebiscita. S tem odborom sodelujejo razne šovinistične organizacije, znane po svojih protijugoslovanskih izpadih, v njem so ljudje, ki za častne člane svojih organizacij imenujejo razne hitlerjevske SS generale, ki postavljajo spomenike padlim nacistom in SS-ovcem, ki so v Pliberku celo zgradili spomenik »tistim, ki so jih odvlekli v Jugoslavijo.« Mi bomo dosledno izvajali našo načelno politiko do narodnostnih manjšin v naši deželi in zahtevali tako ravnanje tudi z našimi manjšinami v drugih deželah. Prav gotovo je, da od takšne načelne politike ne bomo niti za las odstopili, kajti le to lahko ustvari dobre sosedske odnošaje in spremeni narodnostne manjšine iz prepada v most med narodi. Martin Tomažič Pril rezultati kooperacije v Dobrepolju Sonce je pripekalo, kakor da ho- več kmetovalcev izjavilo, med nji- tom kmetijskih strokovnjakov, če nadoknaditi zamujeno. Ječmen mj tudi Alojz Boštjančič z Vidma, Cena mesu in drobovini Zaradi težav, ki so nastale pri Najvišje maloprodajne cene pa oskrbi večjih Jo-ajev z mesom in so: za meso I. kategorije s kostmi O uspehih kooperacije v Dobre- nesorazmerja med cenami posa- 315 din za kg, brez kosti pa 430 din na polju je dobival že rumeno da jim je žal, ker niso šli s trav- poljski dolini sem se tudi sam pre- meznih vrst mesa, so po vsej Slo- za kg. Za II. kategorijo 270 din in barvo. Žitarice lepo kažejo, škoda niki v kooperacijo. Pogodbeno so- pričal. Ko sem si ogledoval široke veniji določili nove cene mesu. za očiščeno pljučno pečenko brez je le, da jih je zadnje deževje upo- delovanje je tu obrodilo res izre- redi pokošene trave, polno klasje Svet za gospodarstvo in kasneje kosti 500 din za kq. ■ ■ . .. ’ den uspeh. Nekateri kmetovalci- italijanske pšenice, bujno rastoči tudi ObLO Kočevje, sta sklenila, da Najv’XJ~ -- " kooperanti, med njimi tudi Samu- krompir in zeleno listje koruze, sc v bodoče prodaja goveje meso pa so: menda cov Jože iz Kompolj, pravijo, da sem imel občutek, da je mogoče, v dveh kategorijah, in to: v prvo jezik 270 din gnilo in poleglo v nekaterih prede- den uspeh. Nekateri kmetovalci lih. ’ .................. Dobrepoljska dolina je Najvišje cene za kg drobovine najlepša prav sedaj, ko se zdijo imajo skrbi, kam bodo spravili da zemlja rodi še več in daje bolj- kategorijo spadajo stegno, pleče, polja kot pisana preproga. Človek krmo. še plodove, kot jih je dajala do- hrbet in šimbas, v drugo pa: boč- srce 200 din pljuča 60 din jetra 270 din vampi 150 din ledvice 250 din možgani 320 din loj i50 din glava, spodnja čeljust 16 din ostala glava 70 din kosti 60 din ga mleka. Odkupne cene so bile jo na 32 din, kar je v veljavi od Pri prodaji je dovoljena ta pri- prenizke in so kmetje mleko raje 1. julija, se ta zguba ne bo še kri- klada: za stegno in pleče do 30 % brepoljski zemlji, zadružnem pose- Še bi vam lahko pripovedoval o predelovali ali z njim krmili svi- la. V Ljubljani krije zgubo OLO, kosti, za bočni k in vrat do 25 %, stvu na Vidmu in drugem Pogovor teh stvareh, ki sva jih obravnavala nje. Zato je Glavna zadružna zve- pri nas pa posestvo. K temu je za bržolo in šimbas pa do 15 % '' ' ' 'za sklenila, da se odkupne cene treba še dodati, da ima mleko, ki kosti. mora nehote vzljubiti to zemljo in Po dosedanjih izgledih bo imelo slej. To pa je v rokah kmetovalcev nik, vrat, bržola, podplečna rebra, tiste, ki žive s to zemljo in jo pogodbeno sodelovanje med kme- samih, obdelujejo. Ljudje imajo zemljo ra- tovalci in zadrugo v Dobrepolju di in so navezani nanjo. To so po- drugo leto širši okvir — število trdili tudii razgovori, k’i sem jih pogodbenih sodelovanj se bo pove-imel z nekaterimi kmetovalci, ko čalo. Uspehi tega sodelovanja so sem se mudil v teh krajih. že sedaj, vsaj pri senu, kjer je -žem rebra s flamom, robček in prsni koš. Mleko za dva dinarja dražje V Ljubljani in pa drugod so na- zgubo, ki v enem letu znaša 5 mi- Naneslo je, da sem se srečal z košnja v teku, več kakor na dlani, stale težave z dobavljanjem sveže- lijonov dinarjev. Tudi s podražitvi- Jožetom Mustarjem iz Kompolj. Lepi uspehi bodo tudi s pšenico, Dodobra sva se razgovorila o do- koruzo in krompirjtem. je tekel tudi o zadružnem sodelo- s tovarišem Mustarjem. Iz vsega si vanju, kooperaciji. Mustar mi je lahko ustvarimo sodbo, da koope- povišajo povprečno za 3 din in s se prodaja v Ljubljani povprečno Najvišja cena za sveže svinjsko povedal, da ima v pogodbenem so- racija ni nikaka propaganda ampak tem se povišajo tudi prodajne dene. 3,2 % tolšče, kočevsko pa 3,8 %, meso v prodaji na drobno pa je ...... ---v Kočevju in na Rudniku je bilo Ko bo dograjena mlekarna bodo 330 din za kg in največ dovoljene priklade kosti do 20 %. delovanju z zadrugo hibridno ko- dejstvo, ki je pokazalo otipljive ruzo na 25 arih, krompir pa na rezultate tako v Dobrepolju, So- mleko, ki ga dobavlja KGP Kočev- mleko pasterizirali in prodajali v 30 arih. Krompir lepo uspeva in dražiti, Ribnici in povsod, kjer so je po 30 din. Povedati pa je treba, steklenicah. Te cene so začele veljati 20. junija 1959. kaže, da bo pridelek zelo lep. Gno- kmetovalci sledili pametnim nasve- da je posestvo prodajalo mleko z jii ga je dvakrat po navodilih kmetijskih strokovnjakov z umetnimi gnojili. Zemlji je dal tudi hlevski gnoj. Izračunala sva, da ga je stalo umetno gnojilo skupno 4250 din. ™ Oral in sadil je sam. Če je bil lan- Važna naloga Kmetijske zadruge tudi sedaj. Nekateri kmetovalci, ki skuni in melioracijskimi deli se bo uStanovi svojo podružnico Podruž- ski pridelek krompirja povprečno Sodražice, zadružnega sveta in So- imajo zemljo na področju Bistrice, spremenila dolina v rodovitno zem- nica yi zbirala hranilne vloge s 25.000 kg na hektar, ko je bila ddbra cialistične zveze v Sodraški dolini ki naj bi prišlo pod melioracijsko ljo, ki bo dala najmanj enkrat večje področja vsega bivšega okraja in vidijo v tem bav-bav. dohodke. nr,i„„il.i,„ »_ ,__,________ Sodraški dolini je potrebna melioracijska skupnost! MESTNA HRANILNICA V KOČEVJU Na zadnji seji je ObLO Kočevje dal soglasje, da v Kočevju Ljubljanska mestna hranilnica lahko letina, pa bo dal predvidoma letos je ustanovitev melioracijske skup- skupnost, vidijo v tem bav-bav, dohodke. Dolenjske. Že sedaj ima ta hra- krompir. ki ga pridelujejo kmetje nosbi. Z regulacijo Bistrice bi bilo kolektivizacijo zemlje. Vam vsem S temi stvarmi naj bi bili se- nilnica ok 50 miUj0n0v denar-v kooperaciji okrog 30.000 kg na opravljeno samo polovico dela. Za- je znano, kako je bilo s kolektivi- znanjeni vsi člani Kmetijske za- njh pribrankov s tega območja hektar. Mustar računa, da bo vrglo močvirjeno zemljo je potrebno tudi zacijo in odvzemom zemlje v času druge dn člani Socialistične zveze. Lokal za podružnico nai bi pre- njegovih 30 arov 9000 kg krompir- meliorirati, osušiti — pripraviti jo, sklepanja pogodb med zadrugo in Prizadetim kmetovalcem je treba skrbela občina, podružnica Komu- ja. Kooperacija se na vsak način da bo dala večje pridelke. Vsa de- kmetijskim proizvajalcem. Tako bo pojasniti, čemu in zakaj je po- nalne banke pa bo dala uslužbence izplača, še posebno pa na večjih la, ki bodo za to potrebna pa mora tudi z zemljo, katere lastniki bodo trebna melioracijska skupnost in Pr; mestnih hranilnicah se ob površinah zemlje. nekdo voditi, nadzorovati, usmer- člani melioracijske skupnosti. Zem- cilje te skupnosti. V to delo naj bi nekoliko višjih obrestih lažje do- Tudi »kooperacijska« hibridna jati. Melioracijska skupnost, ki naj lja bo ostala v lasti tistega, ki jo vložili ves trud poleg zadruge tudi bij0 potrošniški krediti, tudi v go koruza kaže lepo. Res je, je pri- bj opravljala ta in druga dela, ki obdeluje. 1—J-----' —1 c—— - oovedoval tovariš Mustar, da je so povezana z melioracijo, bi nabilo nekaj primerov slabega zrna jela kredite za izvršitev potrebnih . . ., „ koruze. Vendar na splošno koruza del. Tu raste kisla krma, večkrat se tudi hočemo, da bo melioracijska skup- J___ J ' .1 .. , , A rl n AA rs 1 A , , ' 1 HA , I l/A 1 M 4* ra A X a! a ra rt A1 A 1 A 4- A a t a krajevni odbori Socialistične zveze, V dolini Bistrice je globoka zem- ki imajo neposreden stik s prebili a. Precej zemlje je zamočvirjene, valet svojega kraja. Čas hiti in če tovini. UKINITEV NEKATERIH ŠOL Ena izmed glavnih nalog, ki jo lepo obeta in bodo kooperanti ime- Melioracijska skupnost je nuj- dogodi, da voda poplavi travnike in nost začela z delom že letos, jo postavlja nova šolska reforma je, li boliši pridelek koruze kot tisti, nost, katere ne bi smeli več od ki niso hoteli sodelovati pogod- lašati, predvsem pa za to, ker bi beno zakasnitev ustanovitve te skupnosti Naijepši rezultati pogodbenega lahko povzročila, da ne bi dobili sodelovanja pa so bili doseženi v kreditov, potrebnih za dejavnost pridelovanju krme. Pridelek sena melioracijske skupnosti, bo za 50 % večji kot ostalih kme- Vsaka stvar, ki je nova, rodi pri pušča za seboj blato. Z regulacij- moramo čimprej ustanoviti! Rudarji za svoj praznik Družbeni plan ObLO Lašče (Nadalj. s 1. strani) in prav toliko izdatkov. Pri dohod- Pomembno mesto v gospodarstvu kih moramo omeniti tudi dotacijo da bi se manjše šole združevale v večje, na katerih bi lahko bil predmetni' pouk ter bi učenci dobili več znanja. V kočevski občini, ki je zelo obsežna a redko naseljena, (Nadalj. sl. strani) pihala in zabavnega orkestra DPD imamo kraje, ki imajo v šolah »V tem kraju so pred leti začeli »Svoboda« Kočevje-Rudnik pred manj kot 10 otrok, tovalcevl in to v kvantiteti in kva- nepoučenih ljudeh "odpor, čeprav' je pot boja in zmage kočevski rudarji »Rudarskim domom« ni bil izvajan Na predlog sveta za šolstvo je liteti Zato ni nič čudnega, da je še tako koristna. Podobno se dogaja komunisti in zvesti načelom mar- zaradi viharnega naliva. ObLO Kočevje sklenil, da se s pri- ksizma gradijo socialistično drjiž- hodnjim šolskim letom ukinejo šo- bo.« Zgoraj sta vklesani letnici OPERA IN FILHARMONIJA le v Štalcarjih, Borovcu, Papežih 1919—1959 poleg pa je emblem KP. Svojo visoko kulturno ravn so in Spodnjem logu. Posestvo »Snež-Spodaj pa je napis: Na Dan rudar- prireditelji »Rudarskega tedna« po- nik« je poskrbelo, da bodo otroke jev 3. julij v jubilejnem letu. kazali zlasti s tem, da so povabili iz Štalcarjev in Borovca vozili z Po odkritju spominske plošče so k nam v goste Slovensko filhar- avtobusom v Kočevsko Reko, otroci občine zavzema tudi gozdarstvo. Vso OLO za uravnovešanje proračuna v si 9°stie tin drugi ocfdedali nove menijo iz Ljubljane. Njen orkester iz Papežev bi lahko šli v hrvatsko skrb bodo posvetili obnovi in či- višini 6,273.000 din. prostore. V prostorih Rudarskega je pod vodstvom dirigenta Boga solo na PleŠcih, v Osilnico ali v ščenju gozdov, popravilom gozdnih Precejšnja sredstva so name- doma je bila odprta rudarska raz- Leskovica in s sodelovanjem so- internat v potov itd. Letni posek iglavcev in njena za prosveto in kulturo, dn stava, posvečena 40-obletnici KPJ. batov ljubljanske Opere: Vilme Spodnjega loga pa v listavcev bo znašal 20.400 m3. to 14,157.000 din, od tega za šol- Proslava kočevskih rudarjev, ki Bukovčeve, Ladka Korošca m Mira Kočevje. Obseg blagovnega prometa tr- stvo 13,360.000 din. Za zdravstve- se je začela 27. junija, končala pa Brajnika, priredila v sredo, 1. ju- Poleg slabšega pouka na taki govske dejavnosti se bo letos gibal no zaščito je namenjenih 6,625.000 3- .iul>ia na Dan rudarjev, je po- lija, ob 20 uri koncert v Šeskovem majhni šoli pa so zanjo izredno v višini 242 milijonov din ali za din, socialno skrbstvo 5,102.000 din, svečena 40-obletnici slavne poti domu, ki bo vsem ljubiteljem glas- visoki stroški. Vsak solski otrok 65 milijonov din več kot lani. Po- za državno upravo 10. milijonov, KPJ in 25-obletnici stavke na Rud- be ostal dolgo v spominu. " =,an-' ,e,nn =Vr>ro večanje je predvideno na podlagi komunalo 4 milijone in toliko do- niku. Povedati moramo, da so le- France Cankar reorganizacije trgovin in povečanja tacije raznim organizacijam. tošnje proslave na Rudniku se poku pne moči prebivalstva. Občinski proračun je samo admi- sebno lepo izzvenele. V gostinstvu naj bi se povečal nistrativnai razdelitev dohodkov in BRIGADIRJI UDARNIKI promet za 1,2 %. V občini imajo izdatkov. Alj bo konec leta bilanca BRIGADIRJI UDARNIKI 13 gostišč, ki so vsa v privatnem gospodarstva pozitivna pa je od- hJa velikem zborovanju kočevskih sektorju. V gostinstvu bodo mo- v is no od vseh prebivalcev občine. ru farjev, v nedeljo 28. junija, so rali posvetiti večjo skrb strokov- _ * _ žew prejeli najzaslužnejši brigadirji — nemu izpopolnjevanju zaposlenih ~ MDB »Dušana Remiha« lepo pri- ter sanitarno-tehnični ureditvi go- v LAZE OB KOLPI! znanje. Za udarnike so bili pro- stinskih lokalov. pgd LaZe ob Kolpi vabi na otvo- glašeni: Marjan Mrvar, komandant Obrtniška proizvodnja naj bi ritev gasilskega doma dne 5. julija brigade, Edo Pirc, Janez Novak, se povečala le za 0,5 %. Razvoj 1959. 'p0 otvoritvi bo gasilska ve- Stane Markovič, Alojz Kragulj in obrti ovira predvsem pomanjkanje selica. Drago Rebrščak. Pismene pohvale ustreznih prostorov ter ustreznih v primeru slabega vremena se pa so prejeli: Jože Vidarič, Ivan strokovnih moči. Prav tako bo- tre- preloži otvoritev in veselica na na- Srečko, Mohor Koželj, Franc Rus, ba voditi večjo brigo za razvoj slednjo nedeljo. Jože Klobučarič, Emil Maconi, F. ušlužnostne obrti in obrti na sploh. Mohorič, Ivan Lunder in Bogo Le- Pospeševati je treba tudi domačo VREME skošek. obrt, ki daje kruh večjemu številu obeta se nam izboljšanje vrerne- prebivalcev. na. Vremenoslovci napovedujejo pa- ZARADI VIHARJA. . . • Občinski proračun za leto 1959 davine med 8. in 10. julijem, osta- Za ponedeljek, 29. junija, ob 20. Faro. Šolski otroci iz internat v v Papežih stane občino letno skoro 100.000 din. predvideva 47,465.000 din dohodkov le dni bo lepo vreme. uri napovedani koncert godbe na S slavnostne seje delavskega sveta Rudnika - Kočevje Kmetijstvo v kočevski občini Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Kočevje je na svojih sejati razpravljal o raznih problemih s področja kmetijstva in gozdarstva na območju občine. Za dosego nadaljnjih uspehov, predvsem v kmetijstvu, je svet sprejel potrebne sklepe. Svetu je pomagal z nasveti tudi svet za gozdarstvo in kmetijstvo OLO Ljubljana. Kljub temu, da večji del površin v občini izkoriščata obe posestvi KGP in »Snežnik«, je svet posvetil veliko pozornost tudi nadaljnjemu razvoju in dvigu kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Razpravljali so o dokončni ureditvi že melioriranih zemljišč v Slavskem lazu ter o pričetku melioracij na ostalem področju KZ Fara. Svet je imenoval posebno komisijo, kj je pregledala te površine in ugotovila, da so pogoji za pričetek nadaljevalnih del. Člani sveta in komisije so se udeležili tudi seje zadružnega sveta KZ Fara, na kateri so med drugim razpravljali o melioraciji. Kljub temu, da so jim bili pojasnjeni vsi zakonski predpisi, prisotni niso pokazali ni-kakega zanimanja za ureditev teh površin. Niso se tudi strinjali z najetjem posojila, hoteli so le ve- deti, koliko bo dotacije. Svet je predlagal ObLO, da imenuje posebno komisijo, ki bi izdelala gospodarski ureditveni načrt in vodila melioracijska dela. Potrebno je ustanoviti melioracijsko skupnost, predvsem Pa je potrebna večja zainteresiranost prebivalcev v tamkajšnjem kraju, da se zadeva z melioracijo pospeši. Svet je tudi večkrat razpravljal o izvajanju predpisov s področja zaščite rastlin. ObLO je na predlog sveta v preteklem letu izdal odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pri vseh petih kmetijskih zadrugah na območju občine je videti, da niso kos osnovni nalogi — izvajanju ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje. KZ oziroma kader v zadrugah, ki je številčno in strokovno šibak, se še prvenstveno ba-vi s trgovino. Zato ne more posvetiti kmetijstvu dovolj pozornosti. To je prišlo do izraza tudi pri organizaciji kmetijske proizvodnje v kooperaciji med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. V kooperaciji je bilo skupno 66 ha travnikov, 4,57 ha hibridne koruze, 20 ha krompirja. Pri travnikih, zajetih v sodelo- vanje, so uspehi zelo dobri. Tudi za koruzo in krompir se računa, da bodo pridelki z ozirom na izvršeno agrotehnična dela precej nad povprečjem. Po podatkih je v kočevski občini skupno 16.771 ha kmetijskih površin, od tega je last splošnega ljudskega premoženja 10.035 ha ali 59,8 odstotkov, v privatni lasti pa je 5736 ha ali 40,2 odstotka zemlje. Pri tem niso všteti gozdovi. V Kolpskii dolini. se je že pričel pojavljati problem, kam z neobdelano zemljo oziroma zapuščen|imti kmetijami, katerih lastniki so se odselili in dajejo zemljo v najem privatnikom. Pohvaliti je treba P°~ budo KZ Banja loka in Fara, ki sta začeli jemati zemljo v najem za daljšo dobo. Ker se bo to verjetno pojavljalo še v večji meri, bi bilo prav, da KZ na ta način ali pa z nakupom zemljišč, ustvarijo čim večji fond SLP, ki bi bil nato arondiran osnova za delo kmetijske zadruge. Obnova oziroma zasaditev sadnih plantaž na področju KZ Fara in Osilnica ni bila uresničena, kakor je predvideval družbeni plan. Vzroke za to moramo iskati tudi v premajhni zainteresiranosti lastnikov zemljišč. Poseben problem, ki velja za vse območje občine, je obnova nasadov. Začeti bi bilo treba z organiziranim delom. KZ in posestniki bodo morali posvetiti večjo pozornost tudi škropljenju sadnega drevja. Številčno stanje goveje živine se je v preteklem letu precej zvišalo v družbenem sektorju, v privatnem pa znižalo, število svinj pa se je zvišalo. Letos se bo število živine precej zvišalo, predvsem v družbenem sektorju. Računajo, da bo precej vplivala na to tudi uredba o prepovedi klanja telet, ki je v preteklem letu niso izvajali. Preko kmetijskih zadrug bo potrebno v privatnem sektorju izboljšati kvaliteto živine jn sedanje najrazličnejše pasme zamenjati 5 sivo-rjavim govedom. Da bo to doseženo, pa bo treba izboljšati krmno bazo z intenzivnejšim gnojenjem travnatega sveta in pridelovanjem krme na njivah. Z izboljšanjem govedoreje bi se povečala mlečnost, kar bi Vplivalo na povečano pitanje telet in vzrejo svinj s posnetim mlekom. To bi bilo zlasti važno za KZ Fara. Tudi z vzrejo svinj bi morali začeti tako, da bil svinje ustrezale tržišču. Državni posestvi sta lansko leto iztržili za živino in proizvode blizu 179 milijonov dinarjev: za govedo okrog 24 milijonov dinarjev, svinje okrog 35 milijonov dinarjev, za mleko in mlečne proizvode 104 milijone 529 tisoč din, poljedelske proizvode nad 12 milijonov din itd. Kmetijske zadruge pa so odkupile od privatnikov goved, svinj, mleka in mlečnik izdelkov ter kmetijskih pridelkov in drugo v vrednosti 47,671.000 din. Svet za kmetijstvo iin gozdarstvo je na sejah večkrat razpravljal tudi o veterinarski službi v občini, katere opravlja Veterinarska bolnica Kočevje. Z ozirom na finančne težave oziroma visoko dotacijo, ki jo ustanova prejema, je ObLO na predlog sveta imenoval komisijo za dokončno rešitev tega stanja. Komisija še nj končala z delom. Veterinarska služba je opravila veliko delo pri cepljenju živali in sploh živinorejski zdravstveni službi. Ni pa samo preprečevala in zatirala kužne bolezni, temveč je opravljala tudi kurativo, to je zdravstveno službo. Še vedno pa je nerešen problem konjaške službe. Obe državni posestvi v občini uspešno gospodarita. KGP Kočevje bo investiralo letos v kmetijstvo okrog 300 milijonov din. Z navedenim; sredstvi bo posestvo zvišalo število živine od 1100 krav v lanskem letu na 1600 v tem letu, od 100 plemenskih svinj na 350 itd. Letos so začeli z odkupom telet v privatnem sektorju, tako da bi v naslednjem letu Spitali in oddali na tržišče 2000 glav mlade živine v teži 350 do 400 kg. Tudi državno posestvo »Snežnik« v Kočevski Reki je svojo proizvodnjo usmerilo v živinorejo. Od poljedeljskih kultur pridelujejo le tiste, ki služijo izključno za prehrano živine. Posestvo iz leta v leto zvišuje stalež in proizvodnjo živine, na kar ugodno vplivajo tudi povečani hektarski donosi poljedelskih kultur in travnikov. Posestvo bo za zvišanje živalskega fonda in mehanizacije proizvodnje v tem letu najelo kredit v višini 61 milijonov din. Za ta denar bodo nakupili 200 črno-belih krav, adaptirali svinjake, uredili hleve za pitanje živine, nabavili opremo za strojno molžo in za izboljšanje travnih in pašnih površin. Vzgoji in negi gozdov je bila posvečena velika skrb. Naj omenimo, da je KGP Kočevje v zadnjih letih za vzgojo, nego in varstvo gozdov na območju občine porabilo nad 200 milijonov din. Kmetijsko gozdarsko posestvo je vložilo velika finančna sredstva tudi za urejanje gozdov. V privatnem sektorju je 7258 ha gozdov, od tega pa je okrog 1150 hektarov obrastlih z grmičevjem, ki nima gospodarske vrednosti. L®' tos bodo v teh gozdovih izvršena obnova na površini 52 ha, čiščenje pa na površini 104 ha gozdov. Stroški za ta dela bodo znašali okrog 1 milijon dinarjev. ZA 40-LETNICO KPJ IN »RUDARSKI TEDEN« Uspela predstava „Rdečih rož" X jeseni šola za odrasle \ Kočeijn Po gospodarskih organizacijah je forme, ki razširja možnosti šola- od učnega načrta redne osnovne bila že pred časom izvršena agi- n ja tudi na odrasle, ki iz različnih šole, vendar je pri izbiri snovi taci ja za prijave za šolo za odra- razlogov niso imeli prilike, da bi upoštevana zrelost in življenjske mesto in delavec France (Jože Cimperman) so sovpadali v igro drugih z veliko s[6| kj pa žal ni rodila zaželenega uspešno končali obvezno osemletno izkušnje kandidatov. V učnem na- izrazitim USpeba. Doslej se je javilo le 14 šolanje z osmimi razredi. Z dopol- Črtu ni izpuščenega nič takega. DPD »Svoboda« Kočevje je v torek, 30. junija, ob 20. uri sta bila upodobljena s pravim g le- osebno prizadevnostjo uprizorila v Šeškovem domu v sklo- dališkim znanjem in igralsko ši- čutom soodgovornosti za dober izid kandidatov, ki žele dopolniti svojo nilnim osemletnim šolanjem od- kar bo kandidat potreboval, če bo pu proslav »Rudarskega tedna« de- rino. Zlasti sta se izkazala v pni- predstave. pomanjkljivo osnovnošol. izobrazbo, raslih, ki so zaposleni v različnih nadaljeval šolanje bodisi na drugih lavsko dramo v štirih dejanjih zorih, kjer sta v jasnem besedilu Nastopajočim se je na odprtem Kakšna bo ta šola, kakšen bo gospodarskih organizacijah in usta- šolah bodisi v poklicu. »Rdeče rože«, ki jo je spisal prvo- lahko retorično zaživela. Tudi odru v imenu pripravljalnega od- njen program in kako bo delala? novah pa se odpira tudi možnost, Učna snov s področja spoznava-borec za delavske pravice Jože nosilka glavne ženske vloge Cilka bora za proslavo »V. rudarskega Pravzaprav to ne bo posebna šo- da po končani dopolnilni šoli nada- nja družbe zajema zgodovino in Moškrič. (Nada Smolej) je dosti doprinesla tedna« zahvalil za njihovo uspešno la, le oddelek za odrasle pri redni Ijujejo na posebnih strokovnih sred- zemljepis, pri čemer se kandidati Ta delavska drama je od vseh k uspehu uprizoritve. Njena krea- sodelovanje tov. Fig ar in jim izročil osemletni šoli v Kočevju, po vsej njih šolah za odrasle (ekonomski, v obeh tečajih seznanijo z razvo- pisateljevih del v letih med obema cija na smrt bolne žene (smrt na iep0 spominsko darilo. verjetnosti pri osnovni šoli »Jože administrativni, tehnični itd. ter jem družbe, najvažnejšimi politič- vojnama vžigala po vseh delavskih odru!) nam bo ostala v spominu. — obisk predstave je bil, kot je to Šeško«. Ustanovitev tega oddelka višji gimnaziji), če to želijo in jim nimi gibanji v svetu, nastankom naseljih Slovenije in je kot ognjena Ivanka (Anica Troha) in Mici (Franc- pr; nas že običajno, pičel. na pobudo Ljudske univerze gre v je to pri njihovem praktičnem delu Jugoslavije in FLRJ, narodnoosvo- L!” ' J~ ” *"■” sklop prizadevanj naše šolske re- potrebno zaradi teoretične izpopol- bodilno borbo ter svetom po drugi nitve, zaradi izboljšanja njihovega svetovni vojni. Vzporedno pa obrav-I! dela. navajo zemljepisno snov s sploš- Učni načrt, ki ga je pripravil Za- nimi pojmi in posebno obdelavo vod za proučevanje izobraževanja Jugoslavije, njeno družbeno in dr- __________ ___ „ _ Odbor za organizacijo proslav ob in darilo, gostje pa so odgovorili odraslih LRS v Ljubljani in spre- žavno ureditvijo in vlogo v svetu. tenzij. Bila je klic k uporu proti kar dober nekdanji direktor, le ško- 40-letnici KPJ in otvoritvi »Doma z željo za čimprejšnjim svidenjem jel Svet za šolstvo LRS novembra Tudi pri spoznavanju prirode ni krivicam in izkoriščanju. Kjerkoli da, da se je malce preveč razhodil rudarjev« na Rudniku je v V. tra- v Trbovljah. 1958 predvideva učno snov, razde- učna snov razdeljena na posamezne se je z odra oglasila njena jasna po odru. — Njegova tajnica (Franc- dicionalnem »Rudarskem tednu« od Posebnost pni tej predstavi je bila ljeno na pet področij: slovenski prirodne vede, ampak je zajeta v beseda, je sejala v vrste pravšnih ka Hren) je s svojo vlogo dobro 27. junija do 3. julija izvedel spo- originalna spremljevalna glasba, ki jezik z osnovami estetske vzgoje celoto, ki posreduje spoznavanje delavcev upanje in pogum, v vrste opravila. — V prizorih v gostilni, red kulturnih prireditev, o katerih jo je oskrbel J. Skrinar. (4 ure tedensko), spoznavanje dru- naravnih pojavov in zakonitosti, podrepnikov in lizunov pa nesigur- ki bi jim želeli le malo tempera- m!0ramo zaradi njihove tehtnosti ' — * — žbe (3 ure tedensko!. spoznavanje Pri tem pa je snov razdeljena na host in preplah. mentnejšo mizansceno, so vidno iz- spregovoriti obširneje. Moški zbor »Zarja« DPD »Svo- prirode (v 4 skupinah, po 3 ure), štiri samostojne skupine. Kandi- Našo dramsko družino moramo še stopali gostilničar Srakar (Edo Rus), ' 27 1uniia ob 2q uri »»da« Trbovlje je 28. junija ob matematiko (3 ure), tuji jezik po dati, ki se mislijo posvetiti kasne- toplo pohvaliti, da je za rudarski prvi delavec (Matija Glad), zapiti v domu ’ »svobode« v Šalki vasi 20- uri v domu »Svobode« v Šalki izbiri (3 ure). Celotna snov je raz- je študiju na posameznih strokov-praznik segla prav po tej igri in Eržen (Jože Zalar) in Žagar (Drago J Y qledališče DPD »svoboda« vasi izvajal pevski koncert umet- deljena na dva tečaja. I. tečaj ob- nih šolah ali gimnaziji ali izpopol- jo, naporno kakršna je, častno in Mohar). Pokazali so nam, da ima- » L Center s Kaiserievo nih- narodnih in partizanskih pesmi, sega snov 5. in 6. razreda, II. te- niti svoje strokovno znanje, ki jim z velikim razumevanjem ter zna- mo tudi za take prizore dokaj kva- dram0J treh de1aniih »voiak Ta- Zbor sestavlja 36 pevcev, vodi pa čaj pa snov 7. in 8. razreda. Pre- je potrebno v dosedanjem poklicu, njem uprizorila. — Ker smo o vse- liitetnih igralcev. — Ostali delavci J J J ga temperamentni pevovodja J. S kri- davania v vsakem tečaju trajajo bodo lahko svobodno izbirali med bini drame govorili že v zadnji šte- Du>Cas *n Neži Selan iz Fare za biserno razstava, posvečena 40. obletnici udeležencev — rudarjev, ki so so- sodelujejo pri agitaciji za od- Frančiška, kmetovalka iz Kotlja 1, LOŠKI POTOK: 5. julija ameriški želijo°vse° najboJ^Tir Mariji m nJs’ l ’čas^^olnTbridkih ‘^PiMni m^Ukani dokumenti stara 37 let. Rodila je Ciperle Darinka, zobna asistentka iz Gornjih Podpoljan 6 — dečka Janeza. Umrla sta: Peterlin Ivan, poštni uslužbenec iz Malih Lašč 18, star nam delek osnovne šole za pdrasle, pri čemer naj jih pod pro sindikalne barvni film »Prišel je iz Lara- Zet' Josip Južnič, vnuk Stanko z ur, tako za kočevske'rudarje — govore 0 dejavnosti Svobod in organizacije v podjetjih in usta- mia<<’ „ • .iulija češki barvni film družino in Mimica. komuniste in komuniste in napredne Vzajemnosti na Rudniku, o delu na- novah, Gospodarske organizacije in d*N™,j® žlve.l kralj« — * — ljudi v času stare Jugoslavije. Pred prednih rudarjev dopolnjujejo do- ustanove pa naj bi pregledale mož- PREDGRAD: 4. in 5 julija ameri- Hodnikovim staršem iz Rajšol za nami se zvrste fotografije kočev- kumente razne brošure in drugo. nosti, da to dopolnilno šolanje svo- ški barvni film »Cas obračuna«, njihovo 45-letnico poroke želijo še skih komunistov in revolucionarjev Na razstavnem prostoru je pri- jih zaposlenih tudi materialno podla i . “>■“ J-1- In 12- julija nemški barvni mnogo srečnih let skupnega življe- jožeta Šeška, Dušana Bravničarja, kazan v slikah tudi razvoj rudnika. Pro z delnim kritjem prispevka, ki tl u m ClmPerman Rozi, roj. Pe- film »Ni prostora za divje zven«. nja vida in Pepca z družino z Reke. poideta Knapiča, Petra Jenka. Pi- stare iamske karte in kratek opis bi odpadel na posameznega kandi- ZDA na9°rdlnJa /5 C,®Velanda OSILNICA: 5. julija madžarski film sani dokumenti govorijo o tistih iz zgodovine kočevskega rudnika data. , x nih 4 bivajoča v Tomaži- »Mala laznjivka«, 12. julija an- Naši ljubi hčerki Micki, ki živi v dneh, ko so se kočevski komunisti dopolnjujejo vpogled v razvoj in Do septembra je sicer se lep cas, ’ 83 let- gleski film »Hiša tajnosti«. Franciji, želimo za njen praznik, če- borili za lepšo bodočnost. delo rudnika. toda potrebno je prej pripraviti vse BR0D R0LPI' 4" in 5- . jul1 ja prav že malo pozno, iz vsega srca v okvir razstave je zajet tudi Z ogledom fotografij, ki prika- potrebno, da jeseni ne bo nepo- amenski film »Tarzan m njegova vse najboljše, Matiju pa lep po- čas NOV. Poleg fotografij mučenih zujejo gradnjo novih stanovanjskih trebnega zastoja z organiziranjem sWamma<»Veselen zgodbe vojaka ^vToZ^MicL^ ^ ^ oku' Prostorov na Rudniku in drugo smo š°le za odrasle" Za to 150 p0treb?n 4, stara 83 let. KOČEVJE Poročila sta se: Keber Salvator, ključavničar iz Volčje Drage 10 star 25 let in Ban Bogomira, šivilja iz Kočevja, Roška c. 36, stara 23 let. Brovkina«. DEŽURNE TRGOVINE StarSi iz Kočevja -- * __ Rodile so: Koren Verona, gospo- Mahovnik, 31 - dečka Bojana, v T,„ ..obode v 11. julij. JS novomeški porodnišnici pa so ro- ob istem času pa ima dežurno dile Jambrovič Rufina iz Kočevja, službo trgovina »Preskrba«, Roška c. 7 — dečka Dušana, Me- svobode. nanja nasproti Zdenki Kastelic. Bakan Marija — * Preklicujem žaljivke, izrečene o pokojnem' Alojzu Prijatelju in o t-elko Angela iz Kočevja, Trg svobode 57 — deklico Vesno, Čibej ,yana iz Kočevja, Podgorska ul, 40 ~~ dečka Marjana, Skebe Ana iz ®alke vasi 90 — dečka Janka in Lisac Manija iz Slovenske vasi 15 dečka Romana. RIBNICA 1-» x _ iijcyuvcn Poročili so se: Čampa Stanislav, Kompolj tesar iz Kota 9, star 28 let in hvaljujem, da je umaknil tožbo. Ambrožič Frančiška, uslužbenka iz Jože Nose. Kompolje št. 50. Susja 19, stara 21 let, Lovšin Andrej, kmet iz Sajevca 17, star 24 let in Šilc Ivanka, poljedelka iz Goriče vasi 90, stara 24 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 3. do 5. julija italijanski barvni vistavison film »Vojna in mir«, I. del, 6. patorjev jn domačih „d",j,„W. je j^Si KS.", y.siRjjrssvs: Ser^dL^sr-^u Ljubljeni in skrbni mami Angeli Hzanska trofeip, — zanleniena fa- , nrika7a- uklnitve nekaterih rednih osnovnih Dežurno službo imajo: v petek, Gorkič iz Stare cerkve želiio še 1 ° '1a zaplenjena la pestra, če bi bilo na njej prikaza- kočevski občini katerih učen- Silnega in Duška Remiha, fotogra- razstava v vitrinah, kjer so pokali sta obe 80,1 v Kočevju delali Trg slike za legttYmacije dobite v fi^e borcev Kočevskega bataljona iz in nekateri rudniški rekviziti, dveh urah! Fotografiram tudj na Planinska koča na Grmadi POZOR! PREKLICA domu. Amaterji, za vas razvijam Obžalujem žaljivke in svoja rav- filme takoj. Naročajte v vaše po- polno zadovoljstvo. Fotograf Božič, pri Pošti, Kočevje. dveh polnih izmenah, kar je vsekakor upoštevati že zdaj, kajti prosvetni kader na šolah bo jeseni obremenjen z redno šolo, za šolo za odrasle pa je treba tudi pripra- PRODAM viti vse nadrobnosti; za oboje Turistično društvo v Ortneku nad dobrepoljsko dolino in v pre- hkrati pa takrat ne bo časa. gradi na najvišjem vrhu nad Veli- tekli osvobodilni vojni, ko so par- Lm OBVESTILO kimi Poljanami nov turistični ob- tizanski pohodi prekrižali našo Gr- _ # _ Likvidacijska komisija pri pod- jekt, planinsko kočo z razglednim mado z neštetimi stezicami. Zato nieqovem sinu"'Alojzu "prijatelju iz jetju »Žensko krojaštvo« Kočevje, stolpom. Ker je mlado društvo v je ta kraj neštetim v spominu. NOVA IMENOVANJA 30 ter se slednjemu za- obvešča vse stranke, da dvignejo velikih finančnih težavah, dejo po- Mnogi so že in bodo še radi pri- 0bLO Kočevje so zgotovljene izdelke do 31. julija v časi napreduje. Vendar se ze ka- hajali na ta prelepi kraj, od koder “ ,. Jl n„vpna načelnika tai- prostorih delavnice. Če do tega žejo prvi uspehi. Gradbeni les se bo lep razgled vse tja do Ljubljane .. nnsnod-irstvo Obl O Dra- roka ne bodo dvignili, bodo izdelki že zbira pod vasjo Vrh in gradbe- in preko nje, na ribniško dolino 1 p. 9 p - f Računovodske-Prodani. i ni odbor pridno zbira tudi ostali in kočevsko kotlino vse tja preko «a Kortin M™ nelačt ennatnn ■ ,v v ------------------------------------potrebni material. Vaščani na Vrhu Male in Velike gore, ter tja na R travnika in obratnima zdrav’ Ribnici. Vprašati pri Francu Če- Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« so zelo naklonjeni turistični de- Bloke, na stari grad »ortenburža- nika PRudnika dr. Toneta Prelca. Sarku, Ribnica 205 v Kočevju. Urejuje uredniški od- javnosti m so v vsakem oziru v nov«, na Snežnik m Loški potok. Zg upravitelja osnovne v stari bor — Odgovorni urednik Matija veliko pomoč gradbenemu odboru. Prelep bo tudi razgled na Tri- cerkvi je imenovan Drago Kajfež, VAJENCI Cetinski — Uredništvo in uprava Pravijo, da je to že stara zami- glav, na sončno razgibano krajino. M pomoj;nika ravnatelja in tajnika -.....,VJlla 1.1 mu«, 1. 11=1, u. »Ključavničarstvo« Kočevje sprej- v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, sel, ki je zopet oživela in da bo Zato prosimo vsa podjetja in orga- osemletke )>Jože Šeško« v Ko- in 7. julija italijanski barvni vi- me v uk za vajence splošnega kiju- telefon 3"89- Naročnina je 400 din, končno Grmada res postal »naš mzacije, da priskočijo pridnim in čevju pa Tilka Kovačič. V pododbor stavison film »Vojna in mir«, čavničarstva več fantov, ki imajo polletna 200 din in je plačljiva v Triglav«, kakor so Grmado nekoč podjetnim turističnim delavce okrajne obrtne zbornice so izvolili II- del, 8. in 9. julija švedski film poleg splošnih pogojev tudi uspeš- naprej. Za inozemstvo je 800 din krstili turisti. Ortneku kakor koli na P°m° -J Ivana Medveda, Pavleta Pogorelca »Nasmeh poletne noči«, od 10. no dovršeni sedmi razred osnovne oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Te- Grmada ima že zgodovinsko pre- bod° ,v truau za. SKUPnost 1 . ~ ;n Viktorja Butala. Na mesto Pavla do 12. julija ameriški barvni film šole ali tretji razred gimnazije, koči račun 600-713 teklost tako izza druge svetovne prcda, ter razvoJ turizma Prl Šubica pa so za pooblaščenega od- »Prekinjene melodije«. Prijave in dokumente dostavite 1-265 vojne, ko so naši mladi jadralci uspe _________________*________________ bornika, ki sme sklepati zakonske OBODA, Rudnik: 4. in 5. julija upravi podjetja do vključno 15. ju- pri KB, podružnica za Kočevje. — pod vodstvom tov. Ambrožiča pre- zveze v Kočevski Reki, imenovali film »Noč in megla«, 11. in 12. lija. Poštnin« plačana v gotovini. — izkušali svoje drzne zračne polete DOPISUJTE V »NOVICE« Ivana Okrajška. ti flOVIC H POSREDUJEJO Sem mizarski pomočnik in bi rad šel v delovodsko šolo. Kakšni so pogoji in kam naj se obrnem? L. M. Sodražica Vsaka šola razpiše, koliko učencev sprejme in kakšni so pogoji. Če ste razpis prezrli, se osebno ali pismeno obrnite na Delovodsko šolo v Ljubljani, Aškerčeva 7, kjer boste zvedeli o vsem. -- * Z odcepitvijo trgovin od zadrug sem nehote prišel v novo podjetje, niso me pa prej obvestili, da bi izkoristil dopust, Ali lahko zahtevam, da mi zadruga plača dopust? Anton S. v. p. 3810/A Ribnica S priključitvijo trgovine k trgovskemu podjetju ni prenehalo Vaše delovno razmerje in če dopusta niste izkoristili pri zadrugi, ga bi morali pri trgovskem podjetju, h kateremu se je trgovina priključila. Če ste Vi zahtevali, da Vam omogočijo izkoristiti letni oddih, pa Vam zadruga ati podjetje ni tega omogočilo, lahko zahtevate, da Vam izplačajo nadomestilo za neizrabljen letni dopust, v nasprotnem primeru pa ne. 'i 1 __ • __ Sem samostojno dekle z dobro službo in opremljenim stanovanjem. V drugem kraju sem spoznala moškega, ki mi je všeč in prav rada bi se z njim poročila. To Isem mu nekajkrat, kot pravimo »skozi rožice« že omenila, vendar ni hotel razumeti! Kako naj še poskusim? Nesrečna M. G. Ste »fantu Vaših sanj« že povedali, da imate opremljeno stanovanje?! Morda bi se v mirnem stanovanju in na mehkem kavču prej v j el v mrežo! ? žfe dolgo prosimo Občinski ljudski odbor Cabar, da bi napeljali elektriko v vasi Kamnski hrib, Smrekarji in ostale kraje. Te dni so nam sporočili, da ima občina že pogodbo z Elektro-Kočevje. Zanima nas, če je to res in kdaj dobimo elektriko? Prizadeti Pogodba je bila slenjena 30. junija in Elektro-Kočevje se je obvezali!, da bo dela končalo do 29. novembra 1959. __ * __ 24. junija t. I. sem iz gostilne »Rog« opazoval, kako je 2. S. iz Seškove ceste 1 podiral gnezda lastovk pod stropom na hodniku. Otroci so pobirali mladiče in jih premetavali. Pretresujoč je bil pogled na lastovke, ki so se s krilom zaletavale v zid, kjer so spletle gnezda in iskale mladiče. Slišal sem, da je 2. S. lovec in rezervni oficir in mu ne morem oprostiti takega odnosa do plemenitih ptic! Kaj Vi menite? Opazovalec Če je res, kar navajate, je storilec vreden vse obsodbe. Zdi se nam, da tudi lovci ne bi smeli mimo tako nečloveškega dejanja svojega člana. Koliko bi plačati carine za novo motorno kolo DKW 250 ccm? A. Z. Velika Slevica To motorno kolo stane s stroški do naše meje okoli 420 dolarjev. Plačali pa bi 106.170 din carine in 208.100 din prometnega davka. J f jj4 Dve nesreči — dva nova opomina! TRBOVELJČANI V POLJANSKI DOLINI Zadnjo nedeljo je prišlo z avto-Asfaltna cesta od Žlebiča do Do- Ribnice. Na ostrem ovinku v vasi busom na izlet v Poljansko dolino lenje vasi, dovoljuje hitro vožnjo, je naproti po levi strani pripeljal 40 Trboveljčanov. Med drugim so zato je prav na tem delu ceste 13-letni kolesar Š. F. iz Grčaric, obiskali tudi Dol in se mudili ob prišlo že do več nesreč. Ljudje pre- Pri kolesu ni imel zavor, vrh tega Kolpi. Ko so se vračali, so se usta-malo upoštevajo cestno-prometne pa je vozil še po napačni strani in vili tudi v Predgradu. Pred odho-predpise, vozijo ali hodijo po na- tako se mu voznik avtomobila ni dom so pevci moškega pevskega pačni strani ceste, na odcepih z mogel umakniti. Kolesar se je za- zbora »Zarja« pod vodstvom pevo-glavne! ceste lati na križiščih ne letel v prednji del avtomobila ni si vodje Jožeta Skrinarja zapeli več dajo z roko znamenja, da bodo pri tem zlomil desno nogo. Krivdo lepih pesmi. Vsi Predgrajčani, ki prečkali cesto itd. Starši tudi pre- je povzročil neprevidni kolesar. so poslušali trboveljske pevce so malo pazijo na svoje otroke, ki se Spet opozorilo več, da moramo bili navdušeni nad njihovim pet-brez nadzorstva igrajo v bližini voziti pravilno po desni strani in jem in so jih bogato nagradili s ceste ali na sami cesti. Vse to, kar da mora biti kolo vedno v redu! smo v nekaj besedah našteli, ima za posledico, da se prometne nesreče množijo iz meseca v mesec. Ena takih prometnih nesreč, ki bi imela lahko smrtni izid 4-letnega dečka Jožeta Zobca iz Hrovače, se je dogodila 22. junija. Tega dne, ploskanjem. Tečaj tehnične vzgoje za učitelje Od 29. junija do 2. julija je bil formiranih šolah. Doslej učitelji v prostorih osnovne šole »Mirka temu niso posvečali dovolj časa, če-Bračiča« v Kočevju tečaj za teh- prav še učenci tehničnega pouka v popoldanskem času, je hotel de- nično vzgojo. Udeležilo se ga je najbolj vesele. Saj se prav pri teh- ček prečkati cesto v Hrovači. Med okrog 40 prosvetnih delavcev iz ničnem pouku pokažejo sposobnosti tem je na tem mestu peljal neki kočevske občine. Na tečaju so de- in nagnjenja vsakega posameznika, voznik iz Ribnice v smeri proti [ali v dveh skupinah, ki sta jih vo- Tečaj je organiziral Občinski Dolenji vasi. Za njim je prišel mo- djia Marjan Tomšič, ravnatelj osem- ljudski odbor s pomočjo Okrajnega torist, k{ je voznika prehiteval. Med [etke na Rakeku in Maks Oblak, odbora Ljudske tehnike v Ljubljani, tem časom je otrok pretekel cesto učitelj iz Polja pri Ljubljani. -Nil in prišel motoristu pod kolo. Deček Tečajniki so dnevno delali 8 ur. je obležal z zlomljeno lobanjo in izdelali so razne izdelke iz rafije, PLAZ NA »STOLARNO« drugimi težjimi poškodbami. Nu- gline, mavca in krede. Oblikovali so Nesrečna razdelitev Poljanske doline. Otroci iz Podgore in Zagozdeca, gredo mimo Predgrada v Stari trg v šoto Osemletko za vso Poljansko dolino Razdelitev Poljanske doline med trgu niti v Predgradu. črnomeljsko in kočevsko občino je O tem problemu so razpravljali plrinesla spremembo tudi v tam- tudi na občinski konferenci Zveze kajšnjem šolstvu. V Predgradu je komunistov m bili mnenja, da bi ______________________ ____ V soboto, 27. junija, ob večernih bila odprta nova šola za otroke iz bila najpotrebnejša rešitev, da se dili so mu takoj zdravniško pomoč tudi iz plastične mase, izdelati le- urah se je v bližini Sodražice tik predgrada in okolice, ki so pred predgrajska šola združi s starotr- in odpeljali v bolnico. Opozorilo: talske modele, lutke, razne pred- nad »Stolarno« zrušil zemeljski razdelitvijo obiskovali šolo v Sta- ško. Združitev bi vplivala na zmanj- starši, imejte večjo skrb za svoje mete jz pločevine, vezali knjige, plaz. Nekaj metrov nad potjo, ki rem trgu. sanje izdatkov pri vzdrževanju šol, otroke! mape m drugo. pelje poleg »Stolarne«, se je iz Razdelitev Poljanske doline je drugič pa bi bili lahko otroci de- Še en primer prometne nezgode. Izkušnje, ki so si jih pridobili na skale otrgala precejšnja gmota ka- prinesla vgč neaatiVnih kot noži- ležni višje izobrazbe, fci jo nudi 22. junija ob 8.45 url je vozil oseb- tem tečaju, bodo prenašali na šole menja in zemlje. Precej debela tjvnih rezultat^ Pa pustim(! to osemletna šola. ni avtomobil skozi Rakitnico v sme- v kočevski občini. To je vsekakor smreka, ki jo je odtrgal plaz, je Trenutno ie naibol1 k k , Pri združevanju ne bi smele igrati ri proti Grčaricam voznik M. A. iz nov korak za tehnični pouk na re- padla na zgradbo, kjer izdelujejo se uredl umetn<, razkosanje šolskeoa nobene vloge lokalistične težnje, ker stole, porušila dimnik in razbila okoljga star; trq J y gre tu za otroke, katerim smo doli- pri padcu precej opeke. Škode ce- ‘ ni nuditi oziroma zagotoviti za- nijo na okrog 100.000 din. Precej Sedaj imamo šoli v Predgradu in dostno izobrazbo. To pa jim lahko dela bodo imeli tudi z odstranitvijo Starem trgu. Ta dva kraja sta blizu nudi višje organizirana šola — Šolski odbor pri osnovni šoli »Jo- ob Cankarjevi ulici, kjer je sedaj plazu, ki bi lahko povzročil, če bi s upaj in i tu i za o ro e iZ Pred- osemletka, ta Šeška« ie imel v tem šolskem tapetniška delavnica. Pridobili bi 4 šel naprej, še večjo nesrečo. Plaz grada in okoli - Te stvarj Šolski odbor Seškove šole stvari naj bi organizacije ZK, letu 9 sei Na sejah so obravnavali učilnice, 2 prostora za delavnice in se je bržčas vsul zaradi dolgotraj- žava, če bi obiskovali šolo v Starem SZDL, šolski odbori in druge or- oraanizaciio šole, opremo šole, na- večji komunikacijski prostor, kate- nega deževja ln razmočene zemlje trgu Tako ojačana šola v Starem ganizacije v Poljanski dolini čim- bavo učil, pridobitev šolskega pro- rega bi lahko s pridom porabili za in miniranja, ker prav tu razšir- trgu bi_ lahko prerasla v osemletko, prej dali na dnevni red in našli TO IN ONO kar sedal ni mogoče niti v Starem ustrezno rešitev. Z združitvijo šol ne M na eni in na drugi strani štora, Prešernov nagradni natečaj, pouk telesne vzgoje v zimskem ča- jajo pot. natečaj za 40-letnico KP, in SKOJ, su. Delavnici bi uporabljali osnovna družbeni in moralno vzgojni učni in vajenska šola ter gimnazija. Za uspeh in drugo. Seje so bile osnov- te namene pa nima šola v prerane oblike dela šolskega odbora, čunu odobrenega nobenega denarja. Šolski odbor je svojo nalogo dobro O vseh teh in drugih rečeh je ooravil šolski odbor večkrat razpravljal. . .. , , , _ upravn. ... . ,____ -Q, nr«,»riali 19- m 17. uro, se je na cesti v ključek kosilnice s kosami, potem otrok" pouk pa°Vje bil v 18 od- razvidno," da ima šolski odbor’ve- ne^a'totere&tw* je^til j? iavi^prev^nrskr^m"1 rob'e^to boljše ^lje, da ‘ bi'“ljudj7V Poljan- delkih. Pri šoli je aktivno delal liko dela, zato pa naj bodo v šol- rta reti n nt " gozdar- n zdrsni s traktor iem vred pod skf doHnl dobl,i “kletko. Pr, tem, tudi logopedski oddelek. Pouk v šoli skih odborih sposobni ljudje, ki ^rejPirMt, Sel VrSle čeStokakh50do60m nloboko kot smo že omenili, ne bi smele in je bil dopoldne in popoldne. Poleg bodo pravilno pojmovali delo in na- V°_P onr^L^m'Tlu TLI "Tonalni VSSa"'šdeV ne *«*> občinske meje ter NEZGODA PRI BANJA LOKI V četrtek, 25. junija, v času med nijo, da je iz traktorja padel pri nič izgubili, ampak samo pridobili-Zato bi bilo prav, da se odgovorni , . , v. ., iz Predgrada in Starega trga čim- “t »ri usedejo z, skupno miz. In se pogovore o teh stvareh. Te vrstice so nam narekovale naj- višjih razredov so imeli dopoldan- loge šolskega odbora. fjo opravljenem delu v Banja Ponesrečenca je n^la šele čez , »^nobene vloge. Upamo, ski pouk tudi oddelki nižjih raz- lok, in okolic, z motornim kolesom dva dni zena cestarja Kriza Lap dg nas ^ v tem kraju redov, v katerih so bili otroci ka- NOV DOM V D. RETJAH proti Kočevju Iz neznanih vzrokov je imel zlomljeno hrbtenico ,n dru- pravi,no razuiJ,!t ^ b- bila zdrU„ terih starši so bili zaposleni. S tem Gasilsko društvo v Dolnjih Ret- se je vanj zaletel neki kolesar. Pir- ge hude poškodbe. Bl1 J „ žitev šol v korist njim samim. ms=s§ mmmsWj=mz 2% ^sss bleme bo treba letos reševat, v ok graaiii gasilski dom, ki je na naj avtomobil Pirnata So slugi cestarjeve žene, ki ga je slu- lenjskem, kamor je odšla pred 5» .... na zdravljenje v novo- čajno našla! Ati človek res tako iey s svojim možem. Po 59 letih malo pomeni? tujine si jc želela, da bi vsaj še SMRT POD TRAKTORJEM enkrat videla svoj domači kraj i® KOLORADAR NA POHODU svoje drage, kolikor jih je še jpivlh- viru stanovanjske skupnosti. Šola lepšem kraju vasice. k‘ica * “ jih ne bo mogla, ker ji manjkajo Mnogo je bilo vloženega truda v oopegau prostori celo za redni pouk. vse to, kar sedaj imajo. Pri nabavi meško bolnišnico. Med letom je šola pridobila prak- motorne brizgalne je dala sVoj pri tično učilnico - šolski vrt. Pouk spevek še bivša Okrajna gasilska V prvih večernih urah 23. junija m* mm mm mm ek r.rfp.z.'sx.fe'z?’^ tov“Sijo. 5. juHja, w.. sr, s telesne vzgoje. dom izročili svojemu namenu in ob nože za ročno motorno kosilnico, sredstva in nabavila nekaj novih 25. junija, zadeta od srčne kapi m afiST" °8l“"“ “ “ ”*■ m1™,. Z. umteuau/a S* ~ »N& 7* U*. (Objavljajva govor, ki ga je tmel Dušan Bravničar, član CK ZKS, ob otvoritvi »Rudarskega domatt v Kočevju). Kočevski rudnik ima veliko in slavno zgodovino. Že skoraj stoletje in pol kopljejo trde in žuljave rudarske roke iz zemlje njene skrite zaklade. Skoro 7 milijonov ton premoga so v tem času že nakopali. Kočevje je bilo in je še največje industrijsko in delavsko središče na Dolenjskem. Ravno rudnik je dal Kočevju v največji meri industrijsko obeležje. Ko je izkoriščani knap tudi v tem rudniku spoznal nauk Marksa in Engelsa, nauk znanstvenega socializma, je postal rudnik prvo žarišče delavskega revolucionarnega gibanja na Kočevskem in Dolenjskem. Na griču, kjer leži rudnik in ki dominira nad mestom, so nastajale za kapitalistično dobo tipične delavske kolonije. Čeprav niso bile zidane kot trdnjava, tega si takratni gospodarji tudi ne bi želeli, izgledajo ta poslopja iz mesta vendar kot neka trdnjava in tudi pravijo jim Trdnjava, kar pa so tudi dejansko postale. Trdnjava revolucionarnega socialističnega gibanja in pred 40. leti, trdnjava komunističnega gibanja na Kočevskem. Ta trdnjava ni bila nikoli premagana, ne od zunaj ne od znotraj, čeprav so tja pošiljali skoro dnevno žen-darje z bajoneti, včasih vojaščino s strojnicami, preiskovali borna Dušan Bravničar: Kočevski rudarji vedno na strani Varlije delavska stanovanja in zapirali naj-hrabrejše delavce. Marsikaterega rudarja so hoteli kupiti za razrile bele, zelene, p lave in črne sindikate, a ta trdnjava kočevskega rudnika s svojimi delavskimi kolonijami, ni postala ne bela, ne črna, ne zelena, ostala je rdeča trdnjava, na kateri je ob delavskem prazniku grozeče in napovedujoče vihrala -naša rdeča proletarska zastava. Lepo je, da ste kočevski rudarji otvoritev svojega novega in modernega Rudarskega doma povezali s 40-letnico ustanovitve KPJ in da se spominjate ob tej priliki tudi svojih padlih tovarišev, kajti brez žrtev ne bi bilo naše svobode, ne bi bilo zmagovite socialistične revolucije, kajti že Emil Zola v enem svojih del pravi, da zmage ne odločajo preživeli, ampak vedno padli. Zato je prav, da se tudi ob veselju nove generacije v tem lepem domu ta spominja teistih, na katerih žrtvah je zraslo naše lepše življenje. Že leta 1918, ob razpadu osovražene Avstro-Ogrske in pod vplivom zmagovite Leninske oktobrske revolucije je rdeča trdnjava pognala strah 'v kostj takratni zbegani gospodi. Takratni sreski načelnik je javil meščanski vladi v Ljubljano, da hočejo v Kočevju delavci in vojaki, ki so se vrnili s front, proglasiti svojo samostojnost in ustanoviti vojaško-delavski svet pod firmo »boljševizma«. Kočevski rudarji, organizirani v takratni socialistični stranki, so se prištevali h komunistom in vsi so pristopili v Unijo rudarjev, skupno sindikalno organizacijo 'rudarjev Jugoslavije. Zaradi takratnega oportunističnega vodstva socialistične stranke v Sloveniji slovenski delegati niso sodelovali na ustanovnem kongresu KPJ v Beogradu. Vendar so v istem času kočevski komunisti prevzeli Unijo rudarjev v Kočevju popolnoma pod svoje vodstvo. Predsednik je bil komunist Anton Kink, tajnik je bil komunist Alojz Novak. 23. 3. 1920 se formalno ustanovi v Kočevju prva krajevna organizacija Komunistične stranke Jugoslavije. Večina članov in vodstva tvorijo kočevski rudarji. Takratni predsednik je bil Alojz Kerše, podpredsednik Franc Kosec, tajnik Alojz Novak, blagajnik Josip Kreuz-mayer, odborniki Franc Pečnik, Ivan Erker, Blaž Golja in Franc Wolfing. Takrat so prodajali v Kočevju tisoče izvodov komunističnega glasila »Ujedinjenje« in komuni- stične revije »Naši zapiski«. 20. 4. so stopili kočevski rudarji, prvi v Sloveniji, v solidarnostno stavko v pomoč generalni stavki železničarjev, ne da bi čakali direktiv vodstva. Njim se pridružijo lesni delavci v Kočevju. Kočevska go- Dušan Bravničar se vpisuje v spominsko knjigo Rudarskega doma s poda s sreskim načelnikom na čelu kliče zopet na pomoč vojsko s strojnicami. Tudi v Kočevju so šli z vojsko in orožjem zadušit stavko. Najbolj vidne komunistične voditelje so zaprli in izgnali iz Kočevja, 300 najbolj zavednih rudarjev pa je bilo za stalno odpuščenih. Ti niso mogli dobiti dela ne v Sloveniji, ne drugod v Jugoslaviji, ker so jih delodajalci vodili v strogi evidenci in so bili večinoma prisiljen; izselit se v tujino. Po težkih udarcih oslabljeno Unijo rudarjev si s pomočjo žandarjev osvoje socialdemokrati. Vendar ne za dolgo. Komunisti-rudarji ustanove svojo Zvezo rudarjev Jugoslavije, v katero pristopi večina članov Unije rudarjev. Rudarji vedo, kdo so razbijači delavske enotnosti in kdo so hlapci buržuazije in slede edino svojemu pravemu voditelju, t. j. Komunistični stranki Jugoslavije. Na mesta zaprtih in pregnanih stopijo novi voditelji rudar ji-komunisti brata Blazutti in Dvojmoč. Pri prvih volitvah kljub najhujšemu žandar-skemu nasilju dobijo komunisti v Kočevju absolutno večino glasov. Decembra 1920. leta uspešno končajo stavko tudi kočevski rudarji v sklopu generalne stavke rudarjev. To so revolucionarni podvigi kočevskih rudarjev, na katere smo lahko ponosni. Ne Obznana, ki je razpustila vse komunistične in revolucionarne organizacije, zaplenila vse njihovo premoženje, zaprla vse vidne komuniste, niti šesto-januarska diktatura 1929. leta ni mogla uničiti ne Partije v celoti in tudi ne v Kočevju kljub vsem udarcem niso mogli uničit; komunističnega jedra. Na mesta pregnanih, zaprtih, starih voditeljev stopajo novi. Iz dobe najhujše diktature je na Kočevskem znan zelo svetal lik revolucionarja, ki mu ne dolgoletna brezposelnost ne robijo, ne maltretiranje ne vzame njegovega revolucionarnega duha in njegovo revolucionarno vztrajnost. To je elektromonter Ivan Erker. Po rodu sicer Kočevar, kočevski Nemec, vendar dokaz, kako je proletarska zavest močnejša od nacionalne. Tudi v najslabših letih, ko je bila revolucionarna in partijska dejavnost na tleh, je bila, če ne drugje, na Rudniku vsaj jedro aktivnih komunistov, na katerega se je vodstvo Komunistične partije lahko ob vsakem času obrnilo, zlasti pri rudarjih-komunistih, ki so živeli v okoliških vaseh, so bile stalne in številne javke in zveze, in iz katerih se je zopet razmahnila partijska organizacija. Leta 1927 je bilo na Kočevskem 3000 brezposelnih. Partijska organizacija jih je organizirala, postavila stavkovni odbor ter vodila uspešno akcijo brezposelnih za večjo pomoč dn zaposlitev. Kot posledica tega revolucionarnega pritiska so se oblasti odločile, da na Kočevskem začno graditi tovarno. (Dalje sledl'