Gospodarske stvari. Odkod toliko neredovitnih sadnik dreves. M. Vzroki, iz kterih nerodovitnoat sadnib dieves izvira, so raznovratni. Kdor toraj nerodovitnost sadnib dreres odpraviti želi, ta mora najprej vzroke te napake poznati. Ti vzroki so pa dvojni, ali zvunajni, ali pa notrajni, t. j. taki, kteri 7 organizmu drevesa samega ležijo. K prvim spadajo neprimernost podnebja in vremena, dalje napačnost lege in zemlje za poaajeno sorto, k drugim pa, 7 drevesu samem Ieže6im, spadajo premo6na in prebujna ali pa oslabljena delavnost dreveanega življeDJa. Ako je podnebje in lega za ktero sorto neprimerna, ako ji les ne dozori popolnoma, ako ji cvetni popki pozebejo pogosto, mora se tako drevo z drugo 8orto, ktera po storjenih skušnjab 7 tem kraju dobro stori, zameniti, t. j. mora se prežlahtniti. Ako leži vzrok nerodovitnosti v zemlji, treba jo je, 6e je prevlažna, posuaiti, puata, preaušna zemlja pa se mora po navažanju dobre prsti, komposta vzboljšati, t. j. zemlja se mora pomladiti. Tudi gnojenje je 7 takih primerljejih dobro. Ako pa izvira nerodovitnost od tega, da je drevo pregloboko posajeno, kar ae le prerado zgodi, tako se da ti napaki le redkokdaj temeljito pomagati in aicer 8 tem, da se zemlja nad koreninami drevesa toliko odkoplje, da je potem prav. Ako tako drevo še ni 6rez 10 let posajeno, more ae ae presaditi in sicer 8 prsteno grudo 7red. V ta uamen se prst skrbno od 7seh strani okoli in okoli odkoplje do primerne globočine, potem dre7o z grudo vred iz jame vzdigne in na pravo mesto in primerno globoko posadi. Ako pa leži vzrok nerodo7itnoati 7 drevesu 8amem, in sicer 7 premo6ni rasti, tu pomaga mo6nejše puščanje, t. j. prereže se precaj globoko koža po deblu in 7ejah. Tudi se morejo drevesu nektere korenine po letu od6esniti in kjer je zemlja predobra in prebujna, se mora okoli drevesa taki sadež posejati ali posaditi, ki zemljo prav močno izsesa. Taki sadeži so pesa, selar itd. Ako je pa delavnost življenja 7 drevesu preslaba, se mora dreveau krona pomladiti, kar najbolj pomaga. Brž pa ko so zopet drevesa mladike poizrastle, se mu mora pognojiti in sploh zemlja, 7 kteri stoji, vzboljaati. Nercdkokrat ae zgodi , da dre^o, posebno peš6enega sadu, prav obilno cvete, ali ve6idelj cvetja mu potem kmalo odpade brez 7sega sadnega nasada. Ti prikazni neredovitnosti je pogoato kriva premo6na in prebujna rast mladib vej, ki poleg C7etja prebohotno rastejo in 7se redivne soke za se porabijo in tako cvet prevladajo in zadušijo. Najboljši pomo6ek proti ti napaki je puščanje na vejah. Tako se del aoka 7 spodnjita delib vej zadrži in prevlada in zaduba cvetja od strani vej se zabrani. Po vrtib, kjer se morajo grede močno gnojiti, kakor n. pr. grede za špargelj, aelar itd. sadna drevesa, kterih korenine 7 grede vdirajo, prebobotno 7 lea in listje ženejo, zato pa nerodovitna ostajajo. Tu je včasib težko odpomo6i, grede za sočivje ae morajo močno gnojiti, ako 8« od njib dober in obilen pridelek imeti bo6e, in tako sadna dreveaa vedno bobotno ženejo. Tudi 86 se pridružijo bude bolezni k ti napaki, kakor črni priaad, rak, ozeblina, i. dr. Tako ae zgodi, da slasti jablane in 6reanje po takih gredab pra7 slabo rodijo in prospevajo. Pomaga ae z ziduo razsipo, 6e se nje kolikor mogoče med dreveane korenine nasuje. Še boljae pa je 7 take grede le gruške, čeaplje aaditi črešenj pa ne. Primeri ae pa tudi neredkokrat, da so spodnje plasti zemlje v kteri nerodovitna dreveaa stoje, popolnoma izsesane in da v»e redivne anovi 7 zemlji manjkajo. Tukaj le pomaga krepko obrezovanje in izrezovanje drevea in pa močno gnojenje spodnjib plasti zemlje. Zato je pa gnoj iz stranis6 ali kanalov najboljši. Primesa se mu nekoliko leanega pepela in se z vodo tako zredči, da je tekoč. Poletnih mesecev se blizo drevea, kterim 86 bo6e gnojiti, najboljše meseca julija in avgusta, naredijo luknje po pol metra globoke. V te luknje ae potem iz škropilnice od rečenega gnoja nalije do vrha. More 86 ae z vodo zalivati. Treb lukenj za jedno drevo je zado8ti. Eakor pomagati, kedar bučela piči. Najprej se mora želo iz rane potegniti in strup iz rane iztisniti. Potem je treba pi6en del trupla z mrzlimi rečmi bladiti, ali z mrzlo vodo, bladno prstjo, kamnom, 6e mogoče z snegom ali ledom. Tako so najhujae prve bolečine, ki se že še prestati dajo, prestane in tudi oteklina ni ve6 tako silna in buda in kmalu preide. Mogo6e je tudi razun blada, ae še drugib protistrupov poalnževati, akoravno je res, da zoper bučelni pik dosedaj še ni nikdo pravega protistrupa iznašel ali izmialil. Ker je atrup, ki je iz strnpnega meburčeka bučele skozi cevkasto želo 7 rano prišel, kiale narave, podoben je mravljinski kialini, treba je tukaj alkaUkib pomočkov, kakor amonijaka, raz- topline iz razjednega kalija itd. Eolikor preje po piku se imenovani pomo&ki rabijo, toliko prej in bolj tndi pomagajo. Zato so tndi clo^eške sline, ki so brž pri roki in so tndi alkalske nara^e, dober pomoSek. Posebno dober pa je tobako^ sok, kakoršen ae nabira 7 pipah ali kakoranega se dobi iz cigare na onem koncu, a kterim se 7 ustih drži. Sicer pa akuanja u6i, da bučelni pik 7edno manj škoduje, kolikor 7e6krat je bil kdo od bu8ele pi8en. Eo ti pa koga 7eliko bu6el, kakor se sem ter tje primeriti more, pičilo in lahko njego^o življenje v nevamost pride, ae mora takoj poklicati zdravnik. Einin se je 7 takih nesreSah kot dobro zdravilo pokazal. Splob pa se naj 7sakdo varuje bučele dražiti in jariti. M. Vino v toplih prostorih brez škode hraniti. Dobro ataro, precej mo5no in v stcklenice pretoSeno in trdno zamašeno vino ae da 7 taki toplini, kakoršno imajo naTadno sobe, 7 kterih stanujemo, dobro hranje^ati. Če je pa proator še toplejši in 8e ae dalj 6asa 7 njem hranuje, poatane nekoliko bolj temne bar7e in 8 casom dobi popolnoma tako barvo, kakoršno imajo na^adno umetno ponarejena 7ina. VeSidel se tudi troha drožja na dnu steklenice usede. Ako steklenice ležijo, se 7 takih Ieže8ih steklenicab 7ino boljše hranuje, kakor t postavljenib. M. Spoznati ali je jajce zdravo ali skvarjeno, se to s tankim koncem pritekne koncu jezika. Ako je jajce na tem koncu mrzlo občutiti, je zdra^o in dobro, ako je pa toplo, potem je sk^arjeno. Na debelem konca je jajce 7edno nekaj bolj toplo občutiti, kakor na nasprotnem tankem.