Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 30-60 ln 30-71
Jugoslovan
Rokopfaov na vraSam«.
Oglasi pa tarifi in dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ▼ Mariboru. Aleksandrova cesta St 24, tel 29-60.
V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. ček. ra!.: Ljubljana 1K.621.
St. 35 a
Ljubljana, četrtek, dne 12. februarja 1931
Leto II.
r s;
■K
Pandit Motilal Nehru t.
Piedsednik vsoindijakega kongresa iin eden od prvoboriteljev za osvoboditev Indije Pandit Motilal Nehru je v AHahabadu umrl. Kad bolezni je dobil v ječi.
Bratska gesta jugoslovanskega naroda
Beograd, 11. februarja. AA. Akcijski odbor, ki je svoječasno zbral tri milijone Din podpor za ljudi,, ki so jih prizadele povodnji v Južni Franciji, je izrazil željo, naj bi se ta vsota porabila za zgraditev Šolskega poslopja v jugoslovanskem narodnem slogu, ki naj bi stala v Franciji. To naj bi spominjalo na bratsko gesto jugoslovanske-C naroda.
Odbor je pripravil posebno vsoto za notranjo ureditev te šole, ki bo takisto v ju-g ' »vansk ji narodnem slogu.
Zdaj je francoska vlada sporočila po svojin poslaništvu v Beogradu, da je za to šolo določilu mesto Montauban blizu Tou-lousa, kjer študira mnogo jugoslovanskih dijakov, šola bo stala sredi mesta.
Češkoslovaška odlikovanja našim profesorjem in zdravnikom
Beograd, 11. februarja. 1. Danes popoldne ob 16-45 so bili jugoslovanskim profesorjem in zdravnikom izročeni redi, s katerimi jih je odlikoval predsednik češkoslovaške republike Masaryk. Odlikovani so: z redom belega leva HI. stopnje: profesor Milan Jovanovič - Batut, Profesor Djordje Jovanovič, dr. Momčilo Ivkovič in dr. Svetislav Stefanovič; z redom belega ieva IV. stopnje stu odlikovana: prof. Aleksander Redlich in dr. Milutin Zelič; z redom -belega leva V. stopnje pa dr. Dimitrije Miodrago-Wč. S fotografijo predsednika češkoslovaške republike Masaryka je bil odlikovan dr. Miloslav Stojadinovič, prvi podpredsednik beograjske ob-■ine. Odlikovanja je izročil češkoslovaški poslanik g. Flieder, ki je odlikovance pozdravil in lin nagovoril z lepiin in toplim govorom. Nato le sledila bogata zakuska.
Pomorska podajan-a med Francijo in Italijo zopet na vidiku
Pariz, 11. februarja. 1. Vse izgleda, da se ^f,°0i,P°gniania med Fr*ncijo in Italijo o po-gleškepn* ®,10razuniu nadaljevala. Uradnik an-lfrrni Ju nanJeK« ministrstva Kregi, ki je že dr,- i Posrednika pri takih pogajanjih, je uuapel zopet v Pariz in imel razgovor z Brian-dom. Po informacijah lista »Echo de Pariš« se v Londonu boje, da bo'Francijo v pomorskem oboroževanju prekosila Italija. Zaradi tega hoče Anglija posredovati, da se pogajanja med Francijo in Italijo zopet prično.
Pravilnik k zakonu o dobrovoljcih
Beograd, 11. februarja. AA. Na osnovi «1. 10 zakona o dobrovoljcih /. dne 31. avgusta 1928 in zakona o .spremembah in dopolnilih zakona o dobrovoljcih z dne 18. novembra 1930 je minister za kmetijstvo v sporazumu s predsednikom mi-metrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal pravilnik za izvršitev zakona o dobrovoljcih.
J ugoslovansko-mad jarska obmejna konferenca
Budimpešta, 11. februarja. Danes so v Segcdinu otvorili jugoslovansko-madjarsko obmejno konferenco, katere se udeležujeta po dva delegata jugoslovanske in madjarske vlade. Namen konference je, urediti vprašanje o obmejnih znamenjili.
Direktna telefonska zveza Beograd - Atene
Atene, 11. februarja. 1. Po poročilih a*enskih listov so preizkusili direktno telefonsko zvezo med Beogradom in Solunom. Poskusi so dooro uspeli, čim bodo instalirali potreba; stik med j ,nom in Ateuaini, bosta Beograd in Atene tnela direktno telefonsko zvezo.
Francosko-nemški odnošaji po govoru dr.Curtiusa
Povoljni odmevi ekspozeja v nemškem in francoskem tisku - Pariški tisk naglaša važnost podanih izjav in optimizem nemškega zunanjega ministra glede odnošajev
s Francijo - Nezaupnica Curtiusu
Berlin, 11. februarja. A A. Vsi listi obširno komentirajo govor zunanjega ministra Curtiusa. Komentarji so večinoma zelo simpatični.
Konservativna »Borsenzeitung« naglaša s posebnim zadovoljstvom izjavo zunanjega ministra, da se Nemčija ne sme obnoviti na osnovi njene največje nesreče in da se ne sme ponavljati obtožba, da je Nemčija edina zakrivila svetovno vojno.
»Vossische Zeitung« piše, da nemška zunanja politika nemoteno zasleduje svojo smer brez ozira na grožnje in inozemske zmešnjave.
»Berliner Tageblatt« pozdravlja Curtiu-sovo jasno besedo, da Nemčija ne ostane pod vsakim pogojem v Društvu narodov in da se bo ravnala v tem vprašanju po svojih potrebah in po zahtevah časa.
Pariz, 11. februarja. AA. Francoski listi posvečajo govoru nemškega zunanjega ministra Curtiusa veliko pozornost.
Levičarsko časopisje splošno priznava jasnost, s katero je Curtius obrazložil razna vprašanja in simpatično komentira njegova izvajanja.
List »Oeuvre« pravi, da vsebuje Curtiu-sov govor tri izjave največje važnosti: prvič, da želi Nemčija nadalje sodelovati v Društvu n- odov, drugič, da Nemčja ne bo odpovedala Youngovega načrta, čeprav ne n -e zajamčiti njegove izvedbe, in tretjič izjava, da je vprašanje francosko-nemsKih
odnošr.j^v temeljni kamen n~mške zunanje politike.
»Echo d© Pariš« in »Figaro« pozivljeta zunanje ministrstvo, naj sledi s prav tako jasnimi izjavami nemškemu vzgledu.
»Petit Parisien« pravi, da je Curtiusov govor nekak manifest, ki pa je, čeprav ne vsebuje ničesar novega, vendar-le važen in vsebuje mnogo močnih argumentov za izboljšanje nemško-lrancoskih odnošajev, o katerih se je izrazil Curtius zelo optimistično. List končno meni, da je Curtius tako govoril iz notranjepolitičnih ozirov.
Pariz, 11. februarja. AA. V zunanje-po-litičnem odboru francoske zbornice so nacionalistični poslanci kritizirali postopanje francoskih bank, ki se žele udeležiti mednarodne kreditne operacije za prodajo nekega dela prednostnih akcij nemških državnih železnic.
Zunanji minister Briand je odgovoril, da bi francosko sodelovanje pri tej akciji odgovarjalo duhu in politiki evropskega soglasja in da bi rodilo koristi.
Berlin, 11. februarja. AA. Zmerni elementi v narodnosocijalistični opoziciji zanikajo vest, da bodo narodnosocijalistični poslanci zapustili državni zbor, odložili poslanske mandate ter ustanovili poseben parlament v Weimarju. Nemškonacijonalna stranka, ki je zapustila parlament skupno z narodnimi socijalisti, nima namena, da bi trajno zapustila zbornico, temveč je
mnenja, da je dolžnost legalne opozicije nadalje sodelovati v parlamentu. Položaj v zbornici zelo zanima politične kroge, ki naglašajo, <la bo parlamentarno delo v odsotnosti nemirnih narodnosocijalističnih elementov zelo olajšano. Celo desničarsko časopisje dvomi o pravilnosti taktike desničarske opozicije in naglaša, da sklepi narodnih socialistov slabe položaj desničarske parlamentarne opozicije in da bo javnost posvetila večjo pozornost levemu ekstremističnemu krilu v parlamentu, ki bo tako samo vodilo opozicijo.
Berlin, 11. februarja. AA. Narodno socl-jalistični poslanec Stoehr je sporočil predsedniku parlamenta Loebeju, da odlaga mesto podpredsednika parlamenta. To dejanje naj bo protest proti vladni politiki. V istem pismu sporoča, da sta tudi njegova tovariša v predsedstvom pisarni podala ostavko. Gre za dve tajniški mesti, ki sta pripadli narodno - socijalistični stranki.
Berlin, 11. februarja, d. Komunistična državnozborska frakcija je danes vložila predlog za nezaupnico proti zunanjemu ministru dr. Cur-tiusui Nemško-nacijonalna državnozborska frakcija je sklenila, da se do nadaljnjega ne bo udeleževala dela v državnem zboru in v njegovih odborih. Od narodnih socijalistov je danes prišel v državni zbor poslanec Stdhr. On bo kot zvezni mož naprej opravljal posle frakcije. Na seje odborov danes niso prišli niti narodni socijalisti, niti nemški nacijonalcl.
Schober o Bethlenovem obisku na Dunaju
Avstrijski zunanji minister demantira vesti o defenzivni zvezi z Madjarsko - »Tudi z
madjarske strani ni bil stavljen tak predlog«
Dunaj, 11. februarja, d. Glavni odbor avstrijskega narodnega sveta je imel danes sejo, na kateri je govoril podkancelar iti zunanji minister dr. Schober. V svojem govoru se je bavil z najvažnejšimi dogodki na polju avstrijske zunanje politike. Omenjal je zadnja zasedanja Društva narodov in Panevropskega študijskega odbora, dalje gospodarsko in razorožitveno konferenco ter slednjič posete grškega in madjar-skega ministr. predsednika na Dunaju.
Dalje je rekel: Avstrijska vlada bo sredi tega meseca nadaljevala s Češkoslovaško pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe, pa tudi sicer se bodo vršila pogajanja na zenovski podlagi predvsem z Madjarsko in z Jugoslavijo, V smislu našega političnega načela, da vzdržujemo z vsemi državami prijateljske in gospodarski koristne odno-
sa je, je prišel tudi Venizelos na Dunaj, da tu podpiše prijateljsko pogodbo z Avstrijo.
Glede poseta madjarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena je dr. Schober poudaril to-le: Ta poset je bil v prvi vrsti pficijelen protiposet. Dne 26. januarja t. 1. z grofom Bethlenom podpisani dogovor o prijateljstvu in pogodba o razsodišču predstavljata dopolnitev prejšnjih pogodb. Te pogodbe bom v kratkem predložil Narodnemu svetu. Ti novi dogovori obsegajo razen dopolnitve, ki so se glede na razvoj razsodiščnih pogodb od leta 1923. dalje izkazale kot zaželjene, tudi poseben poudarek prijateljskega razmerja, ki obstoji med Avstrijo in Madjarsko, ki opravičuje, da je tudi novi dogovor dobil naslov »prijateljske pogodbe«. Ni prav razumljivo in se da razlagati samo s splošno nervoznostjo,
da je ta prijateljska pogodba z Madjarsko v raznih deželah dala povod '' t>ovsem neopravičene kombinacije. Podkancelar dr. Schober je odločno dementiral vse vesti o kaki defenzivni zvezi z Madjarsko, kakor tudi o pripravah za kako tako zvezo. Izjavil je: Niti za mojega kanclerovanja niti v perijodi mojega prednika ni bilo govora o takem načrtu. Tudi z madjarske strani ni bil nikoli stavljen kak tak predlog. Sicer pa je to glede na naše stališče tudi popolnoma izključeno. Vse kombinacije, ki se navezujejo na to pogodbo, je treba sma trati kot golo fantazijo.
H koncu je dr. Schober še omenil, da je nemškega državnega kancelarja in nemškega zunanjega ministra povabil na Du-uaj in sicer za začetek marca. Njega samega pa je dr. Beneš povabil v Prago.
Italijanski iredentizem v Švici
Propaganda za odcepitev tičinskega kantona
Pariz, 11. februarja, r. List »Adula«, ki izhaja v Bellinzoni v tičinskem kantonu v Švici in ki ga vodi že dvajset let neka gospa Bontempi, je izdal pred kratkim nekak »Almanah italijanske Švice«. Ta publikacija je vznemirila švicarske zvezne oblasti kakor tudi oblasti omenjenega kantona. Almanah je dalje povzročil nastop duhovščine, ker zastopa na več ali manj prikrit način stališče, da se ima tičinski kanton priključiti k Italiji. Od tam da prihaja vse dobro, dočim izvira vse zlo iz dejstva, da je ta kanton del Švice. Državni svet tičinskega kantona je končno nastopil proti gospe Bontempi ter jo odstavil z njenega mesta nadzornice otroških vrtcev z motivacijo, da očituje čustva, ki niso v zadostni meri švicarska ter žalijo javno mnenje.
Slučaj Bontempi je našel odmev tudi v rimskem tisku. »Tribuna« je nastopila proti omenjenemu ukrepu kantonskih oblasti, češ, da se za njim skriva nasprotstvo proti italijanskemu fašizmu. List naglaša, da ne more držati obtožba, da bi gospa Bontempi uganjala irendentistično propagando. Vse stranke v kantonu da so pod vplivom pariške antifašistične koncentracije, katera pošilja k njim svoje odposlance,
da jim dajejo politična navodila.
»Tribuna« pravi dalje, da je italijanstvo tičinskega kantona v resni nevarnosti. Daši v Italiji sicer nihče ne misli na odcepitev tičinskega kantona od Švice, mora pa njegovo italijanstvo ostati nedotaknjeno, kajti ta kanton je vrinjen južno od Sv. Gotliarda v Lombardijo, tako da sega sko-ro do Milana.
Trden položaj romunske vlade
Bukarešta, 11. februarja, n. Ministrski predsednik Mironescu je imel včeraj zelo dolg razgovor z baje nezadovoljnima ministroma Mihalake-om in Madgearujem. Na-t. je bil v avdijenci pri kralju. Ta avdijeu-ca je trajala eno uro.
Po avdijenci je ministrski predsednik dal novinarjem krajšo izjavo in dementiral vse vesti o bližnji dentisiji romunske vlade. Vlada bo nadaljevala svoje delo za gospodarsko obnovo Rumunije. Nato se je Mironescu ponovno sestal s prej omenjenima ministroma. Sklenilo se je, da bo vlada ponovno |)remotrila politični položaj, čim se vrne v Bukarešto Maniu. Pričakujejo. da se vrne dr. Maniu koncem tega meseca.
Atentat na tajnika čsl. poslaništva na Dunaju
Dunaj, 11. februarja, d. Danes opoldne je bil na tajnika češkoslovaškega poslaništva Zajičeka v poslopju češkoslov. poslaništva izvršen atentat s samokresom. Storilec je češkoslovaški državljan nemškega rodu.
Tajnik Zajiček je sprejel moža,, ki je prišel urgirat neko imovinsko in patentno zadevo v Češkoslovaški, ki se je že zdavnaj začela. Po kratkem razgovoru je mož nenadoma potegnil samokres in dvakrat ustrelil na tajnika. Hudo ranjen se je Zajiček zgrudil, prej pa je še alarmiral osobje poslaništva. Pripeljali so ga v bolnico in ga operirali na očesu. Rana ni posebno nevarna in se bo v dveh treh tednih izlečila.
Storilca so aretirali. Imenuje se Zetka in stanuje v V. dunajskem okraju. Pred leti je bil avstrijski policijski uradnik in je dobival iz Češkoslovaške pokojnino. Svoj čas je bil že interniran v umobolnici.
Velike poplave v Romuniji
Bukarešta, 11. februarja. AA. Kador poroča: Mesto Vilkov na izlivu Dunava je popolnoma poplavljeno. Voda narašča v9ako uro za 10 cin. itomynsko brodovje je dobilo ukaz, da razbije led na reki in tako pomaga pri odtekanju vode. Tudi mesto Isinail trpi od poplav. Morali so izprazniti 300 hiš. V nekaterih krajih Do-brudže je zapadlo tri metre snega in so morali ustaviti promet na drugorazrednih progah.
^esen opomin
Pred kratkim so skoraj vsi slovenski listi zabeležili članek, ki sta ga napisala Otto Maull in Helmut Carstanjen v »Zeit-tschrift fiir Geopolitik«. V tem članku ne trdita oba cenjena avtorja nič manj, ko da je vsa bivša Spodnja Štajerska nemško ozemlje in bi se zato morala silno pomakniti meja med Avstrijo in Jugoslavijo proti jugu. A niti s tem nista zadovoljna cenjena avtorja in pravita, da bi celo za Kranjsko moral odločiti plebiscit, če naj pripade Avstriji ali Jugoslaviji. Odveč je vsak po-vdarek, da slone vse te nemške zahteve na tako praznih in neresnih razlogih, da sploli ne bi zaslužile druge, ko da gre javnost preko njih s prezirom. Kljub vsej neresnosti teh zahtev, pa jim je treba posvetiti le malo več pozornosti, ker so izšle v reviji, ki uživa med Nemci znanstveno reputacijo in ker se v tej reviji znova goji duh onega militarističnega nemštva, ki je že enkrat privedel do svetovne vojne.
Toda nekaj drugega je v članku, kar zasluži še posebej našo pozornost. V članku se namreč pravi, da je v Podravju še vedno mnogo prebivalstva, ki nemško čuti, ki hoče živeti v kulturni skupnosti z Nemci, ki se, kakor bi rekli mi, še vedno ne more in tudi noče otresti stare nemške miselnosti. In zaradi te trditve je treba, da odgovori na neskromni članek nemške revije tudi slovenska javnost in sicer tako odločno in s tako silo, da bo ob vsej meji zavel nov duh. Pa ne samo na meji, temveč tudi v središču!
In prvo, kar je treba reči z vsem povdar-kom, je to, da velja za našega človeka samo kulturna skupnost — jugoslovanska. Sto in stoletja nas združuje eno hotenje, sto in stoletja nas je tlačila tuja kultura in danes je za nas vse le ena rešitev, da čisto zaživimo v eni jugoslovanski kulturni skupnosti. A ne samo v teoriji mora to veljati, temveč predvsem tudi v praksi. Zato pa morajo v tej smeri delati vsi, ne samo oni, ki so po svoji službeni dolžnosti obvezani na takšno delo, temveč vsi inteligenti ki nočejo več, da bi doživel naš narod nesvobodnih dni. Samo poslušajte, kako vam tik za kulturno skupnostjo z Nemci govore
o	plebiscitu za Kranjsko. Ni politične svobode za nas brez jugoslovanske kulturne skupnosti in še vedno je pomenila kulturna skupnost z Nemci konec naše svobode. Bilo je vedno tako in Je še danes tako.
V zvezi s tem pa nujno nastane drugo vprašanja, kakšen interes imamo mi, da propagiramo nemški jezik. 0 propagandi nemškega jezika pa že skoraj moramo govoriti, če vidimo, kako se ponekod še vedno širi mnenje, da je vsak Slovenec izgubljen, če ne zna perfektno nemško, če ni dvojezičen. Nekateri niti pojmovati ne morejo, kako upliva na kmetske ljudi ob meji, če si morajo reči: Pod Avstrijo nisi prišel naprej, če nisi znal nemško, sedaj pa se ponavlja ista pesem. Ali zlasti na meji se ta pesem ne sme več slišati in tu je treba dejansko dokazali ljudem, da so se pričeli novi časi in da ne velja več nemška kulturna skupnost, temveč samo slovenska in jugoslovanska. Ne predpisovati nemščini večje veljave, kakor ji gre in čas bi že bil, da bi vsaj vsi naši inteligenti spoznali, da je tisti, ki zna dva jezika, pa ne nemškega, prav toliko vreden, ko tisti ki zna le slovensko in nemško. Je na svetu še dosti jezikov, ki so vsaj tako pomembni ko nemščina.
Čisto nepotrebno je tudi, kako se pri nas vse sprejema, kar pride z Dunaja. Nemški časopisi, nemške knjige, nemški filmi, nemški teatri, vse, kar pride z Dunaja, najde pri nas silen odjem, pa če je še tako zabito in glupo. Toda je že tako, da smo proti vsaki stvari kritični, zlasti domači, da pa takoj utihne vsa kritika, če gre za stvar, ki jo nam pošlje kulturno že leta in leta propadajoči Dunaj. So tudi takšni ljudje med . nami, ki iz nekšne nacijonalne perverznosti nalašč hvalijo to dunajsko robo, samo da jim ni treba pogledati drugam, kjer je mnogo boljšega blaga v izobilju na razpolago.
Kakor kaže članek v nemški reviji, je položaj takšen: Oni na severu kujejo še naprej načrte proti nam, naši zaslepljenci pa jim pomagajo, ko se ogrevajo za nemški jezik in nemško kulturo. In ti naivneži bi si celo domišljevali, da so kulturno širokogrudni, ker tuje časte, lastno pa omalovažujejo. Toda njih zmota je naravnost velikanska. Ker nobene širokogrudnosti ni v tem ponižnem letanju za nemško kulturo, temveč le zadnji preostanek nesvobodnih dni. In zares svoboden in ponosen človek je ta preostanek že zdavnaj zavrgel, ker le slabotni ljudje zbirajo staro šaro.
Vsebina bolgarsko-grškega spora
številna še nerešena vprašanja — Silna skrb fašistovskega tiska
glede usode pogajanj
Riin, 11. februarja, n. >Giorna!e d Ita-lia« se zopet bavi z grško-bolgarskimi od-nošaji ter prikazuje zadržanje Italije o priliki britanske intervencije v Atenah in Sofiji. List trdi, da Italija ne namerava iz-\ - jati nikakega pritiska na bolgarsko ali giško vlado, marveč da namerava na prijateljski uačin posredovati pri obeh vladah, da čim prej ošita sp^re, ki obstojajo med obema balkanskima državama.
Ti spori so: 1. svobodne preseljevanje obojestranskih narodnih manjšin. Bolgarija in Grčija sta v Neuillyju poleg mirov-i pogodbe podpisali še posebno konvencij s katero sta uredili vprala-.je o izmenjavi prebivalstva. Pri realizaciji te konvencije pa so se pojavile nove težkoče. Zaradi .ega so zastopniki obeh držav pozneje
Lerevi podpisali dve novi konvenciji. Te dve koo enciji je Bolgarska že ratificirala,
Grčija pa še ne. — 2. Odškodnina grškim državljanom, ki so bili za časa vojne v Bolgariji gr. tno prizadeti. To vprašanje je sporno, ker Bolgarska trdi, da je bilo rešeno že pred haaškim sodiščem in da je bila odškodnina grškim državljanom obsežena v globalni vsoti bojnih reparacij, ki j:k mora Bolgarija "lačati Grčiji. Grčija pa je mnenja, da to vprašanje o-slej še ni > šeno. — 3. Odškodnina grškim državljanom, ki so trpeli gn. no škodo o priliki velikega požara 1. 1906. v bolgarskem mes’ An-h: lu. To vprašanje so predložili grško-bolgarski arbitražni komisiji v Parizu, a ta komisija je zavzela stališče, da ni kompetentna rešiti to zadevo. — 4. Vprašanje dospadskil go: 'ov. Zastopniki lgarije trde, la je to -vprašanje docela vprašanje Bolgarske in da ima privatnopravni mačaj, pa da ga more zaradi tega rešiti le bolgarsko sodišče. Grč’i zastopniki na menijo.
da je to vprašanje mednarodno pravnega značaja, in zahtevajo, da ga reši razsodišč.. — 5. Vprašanje bolgarskega cerkveno-šolskega imetja na grškem ozemlju. Bolgari menijo, da je tudi to vprašanj že rešeno in se ri tem sklicuje,, na konvencijo, ki sta jo podpisala Politis in Kallov, in na neko odločitev haaškega sodišča. Grki pa ne priznavajo, da se omenjena konven-vencija in izrek haaškega sodišča nanašata na to vprašanje, ter zahtevajo, da se o njem z Bolgari naknadno pogodijo. — 6. Odpoved grško-bolgarske trgovinske pogodbe. Grčija je odpovedala to pogodbo zaradi tega, ker je Bolgarija povišala svoje carinske tarife. Bolgari trdijo, da niso povišali carinskih tarifov, da bi škodili gr-m interesom, nego da so jih povišali iz finančnih razlogov, proti čemur Grčija ne bi smela izvajati nikake represalije.
Glede odškodnine bolgarskim emigrantom iz Makedonije, ki jih je 7000, zastopa Grčija stališče, da je bilo to vprašanje že rešeno prd Društvom narodov, vendar pa bi Grčija pristala na to, da ga haaško sodišče ponovno reši. Po tem takem to vprašanje ni sporno.
»Giomale d Italija« pravi, da bo ureditev teh spornih vprašanj silno ojačala po-politični položaj Grčije na Balkanu in razjasnila njene odnošaje napram Bolgariji. Bolgarija pa bo tem lažje uredila svoje notranje zadeve in se afirmirala v mednarodni politiki. List izraža nado, da se bodo grško-bolgarski odnošaji kljub sedanjemu nerazpoloženju na obeh str-neh v kratk.-i razjasnili in poglobili. Vsekakor je uspeh dosedanjega dela ta, da sporna vprašanja med obema državama niso več na mrtvi točki.
Zakon o plačevanju glob vsled gozdnih prestopkov
Znaten popust na globah v razdobju 1919—1929
Beograd, 11. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike, po zaslišanju predsednika ministrskega sveta, predpisal in proglasil zakon o eksekutivnem plaČa-nju v gozdovih napravljene škode in kazni za gozdne prestopke pred uveljavitvijo zakona o gozdovih z dne 29. decembra 1929.
§ 1. Vse izvršne sodbe se kazni, izrečene od pristojnih prvo- in drugostopenjskih upravnih oblasti radi gozdnih prestopkov v državnih gozdovih in gozdovih samoupravnih teles (občinskih gozdovih, gozdovih imovnih občin, zemljiških zajednic in podobno), v kolikor niso plačane in v kolikor niso v zmislu finančnega zakona za leto 1928/29 oproščene, se bodo plačale, če so pravnomočno izrečene za leta 1930, 1929 in 1928, v polnem znesku, to je 100%, za leto 1927 90%, za leto 1926 80%, za leto 1925 70%, za leto 1924 60%, za leto 1923 50%, za leto 1922 40%, za leto 1921 30%, za leto 1920 20%, za leto 1919 10% obsodbenega zneska.
Kazni, izrečene v prejšnjih letih se ne bodo plačevale.
§ 2. Analogno kaznim se mora izvršiti plačilo odškodnine za gozdne prestopke v državnih gozdovih na osnovi pravomočnih sodb prvo-in drugostopenjskih upravnih oblasti za škode, napravljene v državnih gozdovih in gozdovih samoupravnih teles (občinskih gozdovih, gozdovih imovnih občin, zemljiških zajednic in podobno), po ključu, predvidenem v čl. 1. tega zakona po predhodnem sklepu pristojnih samoupravnih teles.
§ 3. V slučaju neizterljivosti eksekutivnim potom kazni in odškodnin po § 1. in 2. tega zakona morejo prvostopenjske upravne oblasti pozvati obsojene k fizičnemu delu v gozdnih nasadih in gozdovih na način, kakor to smatrajo pristojne oblasti za potrebno. Pri takem plačilu kazni se bo računalo za vsak delovni dan 30 Din.
§ 4. Zakon stopa v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. februarja. AA. Danes od 11. do 13. je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki so ee je udeležili vsi gg. ministri razen g. Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu, in Mirka Neudorferja, ministra brez listnice, ki ie bolan. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Novi pomočnik prosvetnega ministra
Beograd, 11. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev general Petra Ziv-koviča je postavljen za pomočnika ministra prosvete v 1-2 dr. Teodor Nikič, izredni profesor na univerzi.
Sijajen uspeh mariborske Glasbene Matice v Beogradu
Beograd, 11. februarja. 1. Povodom snoe-njega koncerta mariborske Glasbene Matice, ki se ga je udeležil tudi. Nj. Vel. kralj, poroča današnja »Pravda« med drugim ta-ko-le:
Na tem koncertu je poleg solistov, ki so docela zadovoljili publiko, najbolj imponi-ral »ensemble« s svojo izvežbanostjo. Veliki zbor, ki so ga tvorili izključno srednješolci, nas je iznenadil v vsakem pogledu; v zvočnosti in čisti intonaciji, v preciznem ritmu, v lepi dikciji in dinamiki. Nič manj nas ni iznenadil orkester, ki je svojo partituro tehnično in ritmično popolnoma obvladal. Za tako precizno uvežbanost se je treba zahvaliti dirigentu Hladku-Bohinj-skemu. Ta koncert predstavlja ogromen uspeh mariborske glasbene šole posebno zato, ker je pokazala muzikalnost mase in nele poedinih talentov. To je s pedagoškega stališča najbolj važno. V tem pogledu zavzema mariborska Matica eno izmed prvih mest v Jugoslaviji.«
Danes popoldne je priredila mariborska Glasbena matica v gledališču na Vračaru svoj poslednji koncert, ki je v vsakem pogledu popolnoma uspel. Nocoj ob 23-05 zapustijo Mariborčani Beograd.
Z?mslii spori
Nedeljske tekme:
1. Sokolska smučarska tekma v Kranju: dop.;
2. otvoritev sokolske skakalnice v Kranju: dop.;
3. smuška tekma šport, kluba »Celje« v Celju;
4. skupinska srn. tekma SPD Maribor na Poh.;
5. prvenstvo zagr. podsav. v Gorskem Kolaru.
Mednarodna tekma za državno prvenstvo od 20. do 24. februarja t. 1. v Bo hinju
Težko pričakovani sneg je zapadel. Zimski športni savez je vzorno organiziral zimsko olimpi jado, ki se bo vršila v dneh od 20. do 24. februarja t. 1. Udeležbo so obljubile vse povabljene smučarske organizacije: norveška, francoska, nemška, češkoslovaška, poljska, romunska, madjarska itd. Norvežan Gunar Jansen pride prihodnje dni hkrati s češko ekipo. Njegov rojak Sigmund Gu tornssen je prispel predvčerajšnjim in bo po-zneje vodil tečaj smuških skokov.
Savez je poskrbel za vzorna prenočišča. Za čas tekem bo v Bohinju po zmerni ceni na razpo lago 1000 zakurjenih sob s 1300 posteljami. Celodnevna oskrba bo veljala od 40—70 Din. Držav nim uradnikom je preskrbel savez, da dobe v dneh od 20. do 24. februarja dopust, ako : inj zaprosijo, da se lahko udeleže olimpijade, i 'o* sobni vlaki bodo vozili iz Beograda, Zagreba Maribora in Ljubljane.
Razpis saveznega tečaja smuških skokov Na Hansenovi skakalnici v Bohinju bo vodil tečaj smuških skokov Norvežan Sigmund Gutorns-sen. Udeležba je brezplačna za vse verificirane smučarje. Prijave morajo izvesti klubi naravnost na Savez pred ponedeljkom. Neprijavljenim udeležba ne bo dovoljena.
Vremensko poročilo
Sv. Planina: —6° C, na podlagi 30 cm suhega pršiča, smuka dobra, vetra ni, oblačno.
Krvavec: —6° C, na podlagi 100 cm suhega pršiča, smuka idealna, veter severo-vzhodni, jasno.
Bohinj: —12° C, na podlagi 28 cm pršiču, smuka idealna, veter, jasno, skakalnica vporabna.
Dovje: —10° C, na podlagi 30 cm snega, smuka idealna, veterseverni, jasno, sankaliiče in skakalnica porabna.
Rateče: —12° C, na podlagi 50 cm, smuka idealna, sever, jasno.
Planica: —13® C, na podlagi 60 cm, smuka idealna, sever, jasno.
Kako živi N j. Vel . naš kralj
»Neues Wiener Journal« je objavil pod naslovom »Intimnosti o jugoslovanskem kralju« članek, v katerem pravi med drugim: Podaniki jugoslovanskega kralja Aleksandra I. niti ne slutijo, da je njihov vladar že davno pokoncu, ko se mnogi nted njimi šele odpravljalo na svoje delo. Še pred osmo uro se nahaja energični vladar v svoji pisarni, a do tega časa morajo vsi dopisi, vsa poročila in pisma iz vse kraljevine biti urejena. To odgovarja stari navadi, katere se drži kralj tudi na potovanju. Dve uri posveča vladar čitanju poročil in listov ter pregledovanju pošte. Nič ne uide njegovi pozornosti.
Nato se začne sprejemanje strank. Ob ponedeljkih sprejme kralj Aleksander kot prvega referenta šefa generalnega štaba, nato komandanta mesta v Beogradu in upravnika Beograda. Ob drugih dnevih sprejema člane vlade, de-putacije in razne referente. To traja kake tri ure. Po enih popoldne se začenja zasebno življenje kralja Aleksandra. Šele tedaj vidi svojo družico kraljico Marijo, s katero kosi v družbi dežurnih oficirjev. Od dveh do štirih kralj počiva. Včasih obstoji njegov odmor iz sprehodov, avtomobilskih ali jahalnih izletov, večinoma pa se sprehaja s kraljico.
Točno ob štirih je kralj zopet v svojem kabinetu, kjer opravlja napovedane avdijence do sedmih zvečer. Celo pri svečanih avdijencah poslanikov inozemskih držav se kralj drži popolnoma navadno, je sam in brez dvornih uradnikov.
V	nadaljevanju naglaša dunajski list, da so vse osebe, ki so bile kdaj sprejete v avdijenci, naravnost očarane po ljubeznivem in neprisiljenem zadržanju Njegovega Veličanstva. Naš vladar ima tudi izredno dober spomin. Po več letih zopet spozna osebo, s katero je kdaj govoril. Zapomni si tudi točno vse podrobnosti, ki so v zvezi z dotičnimi osebami. Tako je na svojih potovanjih po južni Srbiji redno spoznal vse vojščake s solunske fronte. Ta sposobnost našega vladarja povečuje v veliki meri že itak splošno njegovo popularnost.
Malo je topografov, ki bi tako dobro poznali deželo, nadaljuje dunajski list, kakor pozna naš vladar. Zanima se tudi za ekonomske razmere posameznih pokrajin. Na svojih izpreho-dih ustavlja svoj avtomobil ter se spušča v pogovor s prebivalci, zanimajoč se tudi za njihove osebne razmere. Večkrat se zgodi, da po kakem takem obisku dobi ta ali oni, ki je bil nagovorjen, vsoto denarja kot podporo ali pa, če je kralj videl pri kakem kmetu leseno oralo, pride čez nekaj časa lep moderen železen plug.
Ob sedmih zvečer zapušča kralj Aleksander svojo pisarno in se nato sprehaja nekaj časa po dvornem vrtu ali pa gre v spremstvu kraljico Marije na izprehod po beograjskih ulicah. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta velika ljubitelja filma. Zato sta dala urediti v dvorcu na De-dinju pri Beogradu tudi veliko kinematografsko dvorano, v kateri se predvajajo najznamenitejši filmi pred kraljevo dvojico in njenimi gosti, preden pridejo pred široko javnost.
Oba, kralj in kraljica, sta navdušena športnika. Rezultati vseh važnih nogometnih tekem se sporočajo takoj dvoru, in to ne samo za časa njunega bivanja v Beogradu, temveč tudi tedaj, ko sta na potovanju.
Zvečer, ko odidejo vsi gosti in se kralj nahaja sam v krogu svoje družine, sede pogosto-ma h klavirju in nekaj časa igra. Včasih se kralj, umakne takoj po kosilu v svojo sobo, da opravi svojo osebno korespondenco; poleg tega pa se bavi tudi s svojo veliko zbirko raznega denarja.
Kralj Aleksander čita pozno v noč in večkrat se vidi luč v njegovi spalnici tudi po polnoči. Posebno zanimajo kralja arheloška in zgodovinska dela. Kakor njegov oče kralj Peter je tudi kralj Aleksander strasten ljubitelj knjige in razpolaga danes s knjižnico, ki šteje 30.000 zvezkov. Ko se nahaja v Parizu, obišče tudi antikvariate na Seineskem keju, kjer je prav tako dober znanec, kakor nekdaj Anatole France, Poleg dvorne biblioteke ima kralj tudi svojo osebno knjižnico, v kateri se nahajajo poleg klasikov vseh kulturnih narodov tudi najnovejša dela iz znanosti in politiek. Ker kralj vsako, ki jo nabavi, tudi prečita, je razumljivo, da posveča vsak večer mnogo časa čitanju.
Narod ve — zaključuje dunajski list, da je kralj Aleksander prvi in najvestnejši delavec države in v tem kakor tmli v njegovem naravnem in neizumetničenem ljubeznivem obnašanju s svojimi podaniki je izvor popularnosti in oboževanja, ki jih uživa kralj Aleksander v vseh slojih prebivalstva Jugoslavije, kar se je jasno očitovalo tudi v zadnjih manifestacijah v Zagrebu in po vsej državi.
Železniški promet v Liki ni še vzpostavljen
Split, 11. februarja, k. Čeprav so včeraj napovedali, da bo proga na Liki danes že docela očiščena snega in pripravljena za redni promet, so snežni zameti in led vendarle toliki, da jih delavci doslej še niso mogli odstraniti. Poleg tega pa jc v pretekli noči zapadel nov sneg. Vse je že kazalo, da bodo jutri vlaki zares že pričeli redno voziti na tej progi. Zuradi stalnega prekinjanja rednega prometa na liški progi v bližini Zrmanje so strokovnjaki predlagali železniški direkciji, naj bi se vršil promet na progi Zagreb— Split ob takih razmerah po unski progi. Vlaki iz Zagrebu prihajujo do Gradčaca, is Splita pa do Knina.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 11. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačno, od časa do časa sneg, v globljih legah južno.
Inž. Klodič o povečanju sušaške luke
Sušak naj bi predvsem razbremenila Martinščica - Preuredi naj se po vzorku velikih pomorskih mest
Plesni čevlji H svil. atlasa te po Din 65.—
ZNIŽANJE V
SEOA7
165.
SSDA,/
PETOVIA, Ljubljana, Dunajska cesta 1-a
Ljubljana, 11. februarja.
Noooj je Imel ▼ Ljubljanskem dvoru pomoč-niiik direktorja drž. želeanice inženjer Klodič velezanimivo predavanje o povečanju sušaške luke. Predavanja so se udeležili dlani Odseka uradnikov I. in II. kategorije Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev oblastnega odbora v Ljubljani, poleg njih pa nmogo občinstva, med kateri mi smo opazili tudi zastopnike našega obrtništva, trgovstva in industrije ter raznih gospodarskih organizacij in ustanov.
Sušaška luka je preobremenjena
Inženjer Klodič je podal najprej kratek opis Sušaka z luko Baroš, ki jo danes imenujemo ■luka Karadjordje in je glavno izhodišče severnega dela države na morje. Sušak se neprestano razvija in rarvno tako raste neprestano romet na eušaški postaji in v luki. Promet eke je dosegel leta 1913. 1,500.000 ton, za odvijanje lega prometa pa je imela lleka 340.000 in2 površine na suhem na raspolago, pri čemer štejemo samo prostor za luške naprave kakor tire, skiladiifeča itd., ne pa prostor za železniško postajno napravo. Nabrežnega zidu, ob katerem pristajajo ladje, je bilo 4500 m skupaj z lufco Baroš. Temu nasprotij ima danes sušaška luka 35.000 m* površine na suhem, a obalnega zidu 950 m. Nabrežna dolžina meri proti reški luiki le 25%, promet pa je leta 1929. dosegel 60% predvojnega roškega, it. j. 890.000 ton. In vendar znaša kapaciteta postaje samo 300.000 ton tovora, tako da je torej obdelala sušaška postaja leta 1929. 200% preko svoje kapacitete. Generalni načrt inž. Klodiča
V nadalje ih izvajanjih je inž. Klodič poudarjal, da bi se prevoz blaga .preko Sušaka takoj dvigintl za 40—50%, aiko bi imeli na Sušaku dovolj skladišč. Najboljša nova železniška zveza z morjem ne bo prinesla veliko koristi, če luka me bo mogla obvladati pronieta, ki ga železnica prinese.
Leta 1924. »o se obrnili nekateri sušaški interesentu nanj, naj prouči {»večanje sušaške take in naj napravi generalni načrt. Zamislil sl f?a je tako-le:
Naprava nove luke ob Delti in: Brajdiči je spričo naših finančnih razmer toliko kakor nemogoča stvar. Enak lukobran kakor ga ima Kiaradfordjeva luka, dodg 500 m, bi stal 60 milijonov Din, pomolj pa 10 milijonov Din. Pripravno mesto za novo luko moremo torej poiskati izven Sušaka nekije v bližini in tu nas narava sama vodi v zaliv Martinščico. Ta zaliv leži samo 2 in pol km oddaljen od sušaške postaje in tvori na ravni bazen 600 m dolžine in 300 m širine. Morje v njem je do 25 m globoko, kar je posebno pripravno. V ozadju zaliva leži precej široko polje kakor nalašč pripravno za nova lesna skladišča.
bi nam tudi luka Martinščica več ne zadostoval«, imn Sc Imkarski zaliv na razpolago, ki je v zračni črti približno 7'A km oddaljen od Sušaka. Bakrski zaliv je dolg 4'A ki n, širok 1 km, ima pa precej strme bregove, a voda je do 45 m globoka. Seveda bi se vpora-ibiilo za luko samo majhen del okoli mesteca Bakar.
V velikih pomorskih mestih najdemo čestokrat tole razdelitev železniških in luških naprav: Od glavne železniške postaje vodijo tiri na glavno luško postajo. Od glavne luške postaje se raadehiije blago na posamezne krajne luške postaje. Od krajnih luških postaj pride potem tovor v posamezne dele luke do ladij. To je enostavna organizacija s ceneno administracijo. Tudi je to ugodno za pošiljatelje, ker nosi ves ta sistem samo enotno ime pomorskega mesta in luke, kjer se ukrca blago brez posebnih direktiv pošiljatelja.
Tak sistem bi lahko uvedli tudi v našem slučaju. Železniška postaja Sušak bi bila seveda tudi glavna luška postaja Sušak, obenem pa tudi krajna luška postaja za luko Karadjordje.
V	Martinšoiai bi biia krajna luška poetaja za Martiščioo, a v Bakru krajna luška postaja za Rakar. V to svmho je treba vee tri luke zvezali z železniškimi tiri. Za zvezo Sušaka z Martin ščioo bi bilo na izbiro več varijant.
Najenostavneje je zvezati Sušak z Martinščico po predoru naravnost. Vhod v predor bi bil tik se<ianjega krožnega predora, a njegov izhod v mali dragi na zapadni strani zaliva Martinščice. Od tuikaj bi šla proga na nasipu ob stirmi obali (tukaj je morje samo 8 m globoko) naprej na omenjeno polje. Cela zveza bi bila dolga 2*/« kim. Predor bi meril 1-430 ni In bi bit enotiren. Saj tudi enotirna zveza uied glavnim in savska m kolodvorom v Zagrebu, Id je približno enako dolga, popolnoma ustreza. Krajna luška postaja na Mart inšči nem polju bi imela 11 tirov. Tik postaje bi imeli prostora za lesna skladišča v obsegu 70.000 m2. Tako bi bil prostor na Brajdiči podvojen.
Iz postaje vodijo tiri na vse štiri nabrežne zidove, ki so skupaj 900 m dolgi. Tik ob luških tirih so skladišča, dolga po 100 m in Široka 15 m, enonadstropna. Med obrežne zidove in skladišča se postavi dizaMce. Tako pridobimo
60.000 m* luške površine na suhem razen skladiščnega prostora za les. V morskem basen« je
123.000 m2 vodne površine, a dolg je 610 m in širok 160—240 m. Kar se tiče vremenskih raz-nier, se v zalivu Martinščice burja malo občuti, ker ga ščiti pred njo lastno strmo pobočje. Ju-gozapad (libeč) je redek veter. V poštev prihaja pa jugoiatole (široko). Zaradi njega je potreben na vzhodni strani vhoda v zaliv lukobran dolg približno 100 m in visok vsaj 2'A.
Kako naj zvežemo bakrsko luko s sušaško? Tudi tukaj so varijante mogoče. Najbolje bi bilo mapravilii iz Martinščice B3/* km dolgi predor naravnost pod sedlom sv. Kuzme do baikar-slcega zaliva. V tem slučaju bi bile vse tri li»ke, Karadjordje. Martinščica in Bakar raavr-ščene na proga dolgi 7'A km. V Bakru bi se dali napraviti nabrežne zidove, skladišča itd. v poljubnem obsegu, pri čemer pripomnim, da
oi	bile naprave raamerno dražje kakor v Mar-tinsčioi, ker so pobočja zaliva zelo strma. Pomolov bi tukaj nikakor ne kazalo izdelata, ker hd
bil to zaradi globoke vode zelo draga stvar. Pa saj to tudi ne bi bilo treba, ker se dajo nabrežni zidovi poljubno podalšati.
Stroški za Martinščico
Stroški za vse naprave za Martinščico bi bili:
a) Železnike naprave 19,000.000 Din,
b) nabrežno zadovije I., II., III. s skladišči in z vsemi drugimi napravami vred 24,000.000 Din,
c) nabrežni zid št. IV s skladišči in z vsemi drugimi napravami, 20,000.000 Din,
č) lukobran 7,000.000 Din.
Skupaj 70,000.000 Din. Sprva bi mogli izpustiti nabrežni zid IV, tako da se zniža gradbena svota na 50,C 1.000 Din, in ako izpustimo za silo tudi lukobran, dobimo znesek okroglo
40,000.000 Din.
Po tem načrtu bi dobili enotam lušld sistem na kvarnem, a glava bi mu bila Sušak. V Mar-tinščioi bi mogli pristati največji parobrodi, ki prihajajo pri nas ploh v poštev.
Kako se Sušak povečava
Sedaj pa poglejmo kako se razvija dopolnitev suša&ke luke v resnici. Obstoji načrt potisniti postajo tik pod hrib tako, da bi se moglo tudi sedanji prostor postaje izkoristiti kakor skladišča za les; od tega projekta je realizirano samo skladišče. Taka preložitev postaje pa prejudicira razvoj Sušaka, saij ne vemo, kako se bodo razmere dalje razvijale.
Povečanje Karadjordje luke pa se je zamislilo tako: Ob Brajdiči pri izlivu Rečine napravili so leseni molo, a na obali Brajdiče izgrajen je nabrežni zid za pristajanje ladij. Molo in ta nabrežni zid izpostavljeni so brez vsake zaščite jugo iztočni in viharjem. Pristajanje parobrodov na nabrežnem zidu Brajdiče je pri južnem vetru skoraij nemogoča stvar. Ladje so primorane držati paro, da lahko takoj odplove v odprto morje, ako bi naprave, ki pričvrstuje.jo ladjo K obrežju, popustile. Vsako butanje ladje ob zid bi pomenjalo pogubo ladje in rušenje obalnega zidu.
Na Karadjordjeveim obrežju se namerava napraviti že tolikokrat zahtevana skladišča, kar moremo le pozdraviti.
Potrebo izgradnje luke v MartinšSici se uvi-deva, toda ne misli se na spoj Martinščice direktno s Sušakom. Kakor znano, dobi Bakar svojo železniško zvezo z bakarsko postajo; proga bo kmalu otvorjena. Luka Martinščica se ima zvezati s to novo bakrsko železnico z odce-■]Kwn od nove postaje Koslrena. Kaj dobimo na ta način? Dobimo tri luke, ki niso med seboj v nikakšni zvezi več. Bakarska postaja ne more služiti kakor razdelilna postaja za te luke, ker je premajhna, a njeno povečanje je radii položnih razmer proge skoraj nemogoče, vsekakor pa združeno z ogromnimi stroški. Razdelilna postaja bi mogla biti samo postaja Srpske Mo-ravice. Toda ta je 90 km oddaljena od Sušaka!
V	kakšnem luškem sistemu ne more biti več tjovora. adniinistracija se podraži, n trgovski krosi imajo opraviti s tremi lukami in morajo dirigirati svoje blago že iz liiše v posamezne luke, kar gotovo kompHclra in podražiti je tudi železniško službo. Vsa dosedanja dela, Čeprav v resnici nujno potrebna in za katera moramo biti tudi hvaležni, so bila izvršena brez pravega programa. Tudi se gleda na to, da se zmanjšajo kolikor mogoče trenutni stroški ne glede na to, da je to bodočnosti v veliko škodo. Ni še pa prepozno vsaj za ostalo delo, ki nas še čaka, postaviti primeren program.
Duh in slog evangelijev
V	torek je predaval univ. prof. dr. Andrej Snoj o duhu in slogu evangelijev. Pregledal je vse štiri evngelije, omenil njih pisce in poudaril skupnost in razliko evangeljskega jezika.
Zanimanje za slog in jezik v evangelijih se je začelo prav posebno gojiti v 18. stoletju. Po najdenih papirjih so dognali, da je evangeljski jezik govorica preprostega ljudstva. Večina evangelijev je pisana v grščini.
Matej, pisec prvega evangelija, ki je nastal med leti 50. do 62., je napisal svoj evangelij v aramejskem jeziku. Toda še za časa življenja apostolov je bil preveden v grščino. Ta evangelij ima judovsko obiležje. Judovske šege smatra Matej za poznane. Tu je podana naj-vernejša slika farizejev. Matej ni suhoparen pri-povedovatelj, ampak umetnik. Njegovo podajanje je sistematično in rad grupira več dejanj, ki so se godila v raznih dobah, v en sam dogodek. (Pridiga na gori je kompleks več govorov.) Ljubi simboliko. (Upornba Števila 14 v Kristusovem rodovniku.) Stavke grupira v verze, po načinu tedanje judovske poezije. Matejev grški jezik ima mogo hebejizmov.
Drugi evangelij je spisal Marko. Ta ni bil priča dogodkov, ki jih opisuje. Poslušal pa je Petrove govore in po njih je v Rimu napisal evangelij. Sv. Avguštin je imenoval njegov evangelij le skrajšan Matejev evangelij. Po Marku govori sam Peter. To se posebno izraža v temperamentnem pripovedovanju. Markov evangelij je prvi, ki je bil pisan v grškem jeziku. Vendar pa njegov pisec ni imel helenistične izobrazbe. Misli niso vedno logično zvezane. Vse spominja na slog preprostega človeka. Aramej-ŠČina ima tu več prostora kot pri Mateju.
Luka Je napisal tretji evangelij. Bil je Grk in po poklicu zdravnik. Spremljal je Pavla po njegovih potovanjih. Evangelij je napisal v letih 60.—62. Kakor se pri Marku pozna Petrov upliv, tako pri Luki Pavlov. Kristusa prikazuje kot usmiljenega zdravnika. Luka piše kot zgodovinar. Ljubi zgodovinske podatke in z njimi prepleta ves evangelij. Izraz je precizen. Luka je imel helemistično izobrazbo, pa je vendar le pisal v ljudskem jeziku. Aramejske izraze izpušča, ali pa jih prevaja v grščino. Glede lepote in čistosti jezika je njegov evangelij na prvem mestu.
Četrti evangelij je bil zamišljen kot dopolnilo rvih treh. Napisal ga je Janez, ribičev sin. avaja mnogo Kristusovih govorov, izpušča pa dejanja. Zato se imenuje njegov evangelij duhovni evangelij. Kjer opisuje zgodovinske dogodke, piše živo. Ie tega spoznamo pisea, ki je
vse to doživel. Toda vsi dogodki so mu sekundarnega pomena. Vso silo uporabi za to, da dokaže .Judom, da je Jezus res sin božji. Jezik je enakomeren, i v pripovedovanju i v govorih Kristusa. Besedni zaklad je skromen. Konstrukcije so enostavne. Jezik ima veliko skladnost z govorico neskvarjenega naroda.
Knjiga evangelijev je ljudska knjiga in Iz
Glede na določila člena 1 pravilnika za bolniški sklad Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev drž. uprave za Dravsko banovino obvešča odbor članstvo, da namerava rednemu občnemu zboru 20. t. m. predlagati spremembo, oz. razširjenje delokroga bolniškega sklada, kakor sledi:
1. Bolniški sklad zavaruje vse svoje člane, torej ne glede na kraj njih bivališča.
To zavarovanje naj zasigura članom:
a) prosto zdravniško oskrbo po potrebi doma ali v redni ordinaciji skladnih zdravnikov, ki jih orbor določi glede na bivališče članov. Ti zdravniki se objavijo članom, čim sklene odbor z njimi pogodbo;
b) prosto oskrbo v II. razredu državnih in javnih bolnic za čas ene in iste bolezni.
Izvzeta so specijalna zdravljenja na klinikah in v sanatorijih, razen na Golniku, kjer pripada članom III. razred.
Oskrbovalna doba v bolnicah je zaenkrat vezana za število članstva v skladu, in sicer: pri 400—500 članih 30 dni, od 501—750 članih 40 dni, od 751—100 članih 50 dni,	in
nad 1000 članih 60 dni.
Oskrbno dobo za Golnik	določa	odbor po
zdravniškem mnenju od slučaja	do slučaja.
c) Prosto dobivanje medikamentov po receptih skladnih zdravnikov, ne izvzemši špecijalite-te, v lekarnah, s katerimi se pogodi odbor in jih objavi članom.
2. Stroški za zobotehnične naprave pri skladnih zobozdravnikih plačuje do spremembe po obč. zboru sklad le, v kolikor so neobhodno potrebne v svrho redne prebave in proti predhodni predložitvi proračuna, ki je za zobozdravnika ali zobotehnika obvezen.
Izvzete so torej naprave zlatih kron in naprava delnega (mostički) ali celotnega novega zobovja. Pri teh zobotehničnih napravah pa more član zaprositi za podporo. Višino podpore kakor tudi popravila zobovja, ki za enkrat niso neobhodno potrebna, določa odbor sporazumno s šef-zdravnikom sklada.
3. Za kraje, kjer ne bi bilo mogoče priskrbeti članom skladnega zdravnika, ima oboleli član pravico do primerne odškodnine, ki mu jo sklad na vlogo, opremljeno z zdravniškim spričevalom, izplača. Višino te podpore določi odbor sporazumno s šef-zdravnikom.
4. član, ki potrebuje zdravniško pomoč ali zdravljenje v bolnici, se mora sam ali po svojem zastopniku zglasiti s člansko izkaznico pri odbrou, ki mu izda izkaznico za zdravnika oziroma za bolnico.
Člani izven sedeža društva se obračajo v tem oziru pismeno na odbor.
Le ako je zdravniška pomoč ali odprava v bolnico nujno potrebna, naj se javi naknadno
—	nemudoma obolenje odboru, ki izda nato izkaznico za zdravnika ali bolnico. Nujnost mora član ali njegov zastopnik dokazati.
5. Sklad začne delovati, ko doseže število 400 članov, pri katerih velja pravilo, da mora biti vsak vsaj že dva meseca včlanjen v bolniškem skladu. Ta karenčna doba velja od 1. marca 1931 naprej.
6. Vsak član bolniškega sklada je dolžan plačevati mesečne prispevke tudi v dobi, ko uživa oskrbo sklada.
7. Mesečni prispevek znaša za osebo 10 Din.
8. Sedanjim članom bolniškega sklada se vračunajo do sedaj vplačani prispevki.
9. Upravičene pritožbe članov bolniškega sklada glede poslovanja skladnih zdravnikov sli skladnih lekarnarjev uiora odbor vpoštevati in nemudoma rešavati.
V	teh primerih poda izjavo skladov šef-zdrav-nik.
10. Stroški za upravo bolniškega sklada se krijejo iz dohodkov tega sklada.
11. Določila §§ 6, 7, 10, 11, sedmega in osmega odst. § 12, 7, 8 in 9 9 odst. § 14 društvenih pravil je smiselno uporabljati za bolniški sklad.
12. Odboru se nalaga izvršitev te novele do
1.	maja 1931, ako so doseženi pogoji tč. 5 sicer pa do časa, ko bodo pogoji doseženi. Dosego pogojev in čas mora odbor objaviti v glavuih ljubljanskih dnevnikih.
Pozivamo osobito zunanje člane, da po ijih krajevnih potrebah v tem okvirju dostavijo svoje pripombe ozir. želje nemudoma odboru, ki jih bo v predlogu po možnosti vpošteval.
Zaradi hitrejšega uveljavljenja sklada na| hi se reflektantje prijavili vsaj do 1. aprila t. 1., vštevšl one, ki so se do^edaj prijavili za bolniški sklad po dosedanji obliki.
Opozarjamo, da lahko pristopijo k bolniškemu skladu vsi državni ali banovinski uslužbenci ter njihovi svojci, ki pa morajo biti po določilih
nje je nastala človeška knjiga. Vendar pa slog ni glavni vzrok, da je knjiga postala človeška, ampak preprostost in duh evangelijev. Preprostost pa ni naivnost, ampak uepokvarjenost. Kristus je tako govoril, da ga je lahko prav vsak razumel. Tak je tudi jezik v evangelijih.
Duh in slog evangelijev Je v veliki meri duh in slog Kristusov.
pravil tudi člani podpornega sklada (posmrtnega fonda).
Nadalje opozarjamo že danes na ravnotako aktualen reelen predlog občnemu zboru glede dejanja brezobrestnih posojil članov društva.
S tema predlogoma bo združen tudi predlog za otvoritev enoinpolmesečnega roka glede pristopnih olajšav za novopristopivše, da dvignemo število članstva nad sedanjih 500. — V skupnosti je moč.	Odbor.
Zanimiva razstava šole v Cerkljah
Cerkljanska šola bo proslavila svoj 1401etni obstoj z zgodovinsko razstavo vseh literarnih in kulturnih del svojih bivših gojencev, učiteljev in slavnih rojakov, med katere štejemo zlasti Davorina Jenka, Mateja Ravniharja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Ignaca Borštnika, Franca Barleta, dr. Kropivnika, ministra Hribarja, dr. Hacina, prof. Meža. na in Frankeja.
Vse bivše učence in učitelje prosimo, da pošljejo šolskemu upravitelju v Cerkljah pri Kranju svoje slike, življenjepise, spomine na šolska leta in po možnosti literarna dela navedenih slavnih rojakov, zlasti pa svoja.
Zidanje šolskega poslopja v Dol. Lendavi
Zidanje nove šole v Dol. Lendavi je gotova stvar. Priziv , ki ga je občina vložila proti roku zidanja, je kr. bahska uprava zavrnila kot neutemeljen in naročila, da je z delom takoj v letu 1931. pričeti. Tako bo končno rešena pereča zadeva, ki je leta-in leta ovirala normalni razvoj napredka v kraju. Vsa stvar je zdaj v rokah občine, ki naj pokaže vse svoje razumevanje.
Primemo se nii zdi ob tej priliki opozoriti na nekaj, kar bo pozneje nemogoče popraviti. Ali se vam ne zdi Hajošev vrt pretesen za moderno mestno šolo? Ali se splača občini radi male vsote, ki bi jo dobila za tri stare stavbe poleg hajoševega vrta, te prodajati? Koliko je vredno primerno igrišče pred šolo, ve tisti, ki živi z mladino. In šolski vrt? Ali je res naša šola samo mestna? Primeren šolski vrt bo vsekakor velikega pomena za ves kraj.
Dobro bi bilo, če bi občinski odbor pred izvršitvijo šolskega vprašanja resno razmišljal o tej zadevi. Primerjal naj bi izkupiček, ki ga utegne dobiti za prodane stare stavbe in pa položaj, ki bi ga ustvaril novi šoli s tem, da ji nudi ugodno stavbišče. Občinski odbor naj se zaveda, da gre na njihov račun, kar bo naredil dobrega in kar slabega. Samo malo velikodušnosti in stavbišče za šolo se bo povečalo ta občinski prostor, ki je poleg Hajoševega vrta. Občinska pisarna se bo itak preselila v staro šolsko poslopje in tako se mirno odstranijo te stare stavbe.
Kakor že rečeno, od razumevanja občinskega odbora je odvisna vsa ureditev nove šolske zgradbe. Sola bo najjasnejša slika, kdo jo je ustvarjal! S.
Bled,
Nov sneg. V četrtek ponoči in v pebk ves dan je močno snežilo, tako da imamo na Bledu skoraj četrt metra snega. Smuka je nad vse ugodna.
Športna reduta SK liled se je vršila v nedeljo 1. februarja in je privabila nešteto domačinov ter tudi mnogo občinstva iz Lesc in Radovljice. Komisija je izvolila gdč. Berto Ulčarjevo z Bleda za »Miss Blede. Dobila je lepo darilo. Drugo darilo je prisodila komisija gdč. Peganovi h Radovljice, tretje darilo pa je dobila gdč. Anico liirovnikova r. Bleda.
*]itgo.ilornnn< dobite v trafiki ge. Svetinove pri 1 robi, v Drini pri g. Potočniku in v trafiki g. Mundeljea pole« poite in lekarne. »Jugoslovan« je nnjcenejSi slovenski dnevnik. Tudi nedeljska ?»<-vilka strine samo 1 Din. Poleg drugih aktualnih vesti prinaša službene objave, razglase sodišč in sodnih oblastev ter razglase važnih uradov.
Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev
Spremembe, ki jih bo predlagal odbor na občnem zboru dne 20. t.m.
Stran 4 a
n.r.H
novi roman
pisateljice romana »KNEGINJA ZUROVA« prične v nedeljo izhajati v »Jugoslovanu«.
Naslov romana je
»FARNMOR«
in popisuje boje in življenj eangleškega lorda Farnmora in koketke, ki ga hoče premotiti.
Vse prednosti romana »Kneginja Zuro-va« ima tudi roman »Farnmor«, samo da je še živahnejši in še bolj napet.
Marsikaj še ni v redu
Slov. gorice, februarja.
Marsikaj še pri nas ob sevrni meji ni v redu, dasi srno že 12 let rešeni tlačanskih spon. So še vedno med nami ljudje, ki sicer ljubijo kruh in zaslužek v Jugoslaviji, a še namenoma škilijo preko meje. Te bo treba malo bolj od blizu pogledati in jih prepričati o neovržni resnici, da prebiva na južni strani Mure kompaktno naseljno slovensko prebivalstvo in da so drugorod-ci le priseljeni gostje, ki se solnčijo ob naši znani gostoljubnosti in miroljubju, kakor so tudi številni Slovenci naseljeni v Gra-zu in na Dunaju, samo Bog ne daj, da bi si upali tam izzivajoče nastopati.
Kaj pa slišimo pri naših gostih n. pr. v Mariboru? Hodijo kupovat in se oblačit v Gradec, vračajo se v dvojno novo obleko oblečeni nazaj, bojkotirajo mariborsko gledališče in posečajo graško, kar pa je najbolj kričeče, je to, da nosijo nalagat svoj v Jugoslaviji pribarantan denar v graške denarne zavode ter tako slabijo naše in krepijo inozemsko gospodarstvo in trgovstvo.
Bo treba zaklicati glasnejši — pozor! Pa še nekaj! Zdi se, da so po Mariboru namenoma po razvrščene osebe, ki delajo propagando za nemški občevalni jezik za mesto in okolico, pa sejejo mržnjo proti slovenskem: . Ako bi se tem bogovom posvetilo večjo in potrebno pozornost, bi prišli do zanimivega zaključka.
Naša strpnost in konciljantnost do dru-gorodcev je in ost?ne neomajna, mi mrzimo objestno nestrpnost! Aid nikdar ne bomo trpeli, da bi se smatral Maribor z okolico za lisičji brlog, v katerem bi igrali nemški gostje vlogo ježa.
— Naš članek »Slovaki na Ogrskem« je ponatisnila dunajska korespondenca »Sud-Ost-Ko-respondenz«. — V celoti pa je bjavila naš članek »Sporazum zagrebških dni« beograjska »Politika«. Prav tako je ta članek v celoti objavil »vsled njegove pomembnosti in točnosti« tudi »Jugoslovenski Glasnik« v Beogradu.
— Prodaja konkurznega blaga. V konkurzni stvari Batiča Josipa, trgovca v Ljubljani se vrši javna prodaja 289 kom. klišejev vporabnih osobito za razpošiljalnice za natisk cenikov v pisarni konkurznega upravitelja g. dr. Antona Urbanca, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ul. St. 1 dne 14. februarja 1931. ob 15. (3) uri poldne.	606
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
— Pobijanje brezposelnosti v Dunavski banovini. V Somboru se mudi že več dni podban Dunavske banovine g. Nikolič. Pri njem se je zglasila skupina brezposelnih delavcev in mu obrazložila položaj brezposelnih strokovnih delavcev. Podban je deputaciji zagotovil, da bo »klical anketo raznih tovarn v Dunavski banovini, na kateri se bodo pomenili, na kakšen način bi bilo mogoče zaposliti čiin več delavcev in zopet sprejeti v službo odpuščene delavce.
— Presenetljiv rezultat licitacije. Zagrebška občina je razpisala licitacijo za rušenje starega poslopja Zakladne bolnice. Dobila je 5 ponudb, med katerimi pa so bile v zahtevah milijonske razlike. Tvrdka Polak in Bornstein je n. pr. zahtevala za rušenje zgradbe 1,400.000 Din, neki drugi ponudnik je zahteval za to delo
1,700.000	Din, zato je vzbudila pravzaprav senzacijo ponudba nekega Dragotina Peška, ki za rušenje zgradbe in odvoz materijala ni zahteval niti pare, temveč je ponudil za vse to občini še svojih 135.000 Din. Jasno je, da je bila njegova ponudba sprejeta. Veliko skrb pa povzročajo zdaj upravi bivše bolnice podgane, katerih je v kletnih prostorih poslopja na tisoče. Najeti »o morali več zavodov in strokovnjakov za pobijanje mrčesa, ki so že začeli s strupi preganjati in moriti podganjo zalego.
<Jz ©ravsfec banovine
Kočevje
Vrva seja okrajnega cestnega odbora. V petek, 6. t. m. te jc vršila ob 10. v mestni posvetovalnici prva seja novega okrajnega cestnega odbora, kateri jc prisostvovalo 16 novoimenovanih članov, poleg teli pa še dva načelniku bivšega odbora, dočim se tretji ni odzval vabilu. Sedaj to namreč laški, ribniški in kočevski cestni odbori združeni v enega. Zastopnika vlade sreskega načelniku p. Platzerjn je nadomestoval sreski načelnik g. dr. Čuš, ki je po uvodnih besedah zaprisegel novega načelniku g. župana Kostanjevca in ostale člane odbora. Po krutkem uvodnem govoru je g. načelnik prešel takoj na proračun, kot najvažnejšo točko današnje seje. Do odločitve pa ni prišlo, ker se odborniki niso mogli zediniti glede nekaterih važnih postavk. Zato je načelnik spo-azutuno z odborom sejo prekinil. Nadaljevala se bo 19. februarja ob pol 11. uri.
d Papežev govor bo prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. Govoril bo sv. Oče danes ob 16-45 na valu 19.84 ni. Govor bodo prenašale vse večje evropske postaje (Rim 441).
d Tečaj za izobrazbo delovodij železobetou-<ike stroke. Zadruga stavbnih mojstrov v Dravski banovini v Ljubljani otvarja tečaj za izobrazbo gradbenih delovodij železobetonske stroke. Ta tečaj bo vodil in v njeni1 predaval univerzitetni profesor g. dr. ing. Kassal. Tečaj bo brezplačen in bodo predavanja, ki bodo trajala dva meseca, v večernih urah, tako da je vsakemu delovodji omogočeno ta tečaj obiskovati. Vpiše se lahko vsaki delovodja, ki prinese od svojega dosedanjega ali prejšnjega delodajalca potrdilo, da je kot delovodja bil zaposlen. Priglase sprejema načelstvo zadruge stavbnih mojstrov (Rimska cesta 13) do 20. februarja 1931. Začetek tečaja kakor tudi program predavanja in ure bo objavljen v časopisih.
d Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek 13. februarja ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/II (Kazino). Predaval bo g. ing. Mattanovich Drago o predmetu: Arhitekt jn moderna svetlobna tehnika. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
d Dražba vina. Ormoška mestna občina bo v nedeljo 22. februarja ob 14. v občinski pisarni na prostovoljni javni dražbi prodala 60 hi prvovrstnega sortiranega vina, svoj pridelek iz Vinskega vrha, letnik 1930. Pogoje za licitacije izveste v občinski pisarni.
d Vreme. Barometer je kazal .ob 7. uri v Ljubljani 768’7, termometer —7, relativna vlaga 60%, pihal je SW, oblačnost 10. Popoldne je snežilo. V Mariboru je kazal barometer 766 7, termometer —5, relativna vlaga 90%, pihal je W, oblačnost 10. Mirno je bilo v Sarajevu in v Skoplju, jasno pa v Mostaru, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. V Ljubljani je bila najnižja temperatura —10'4, v Mariboru —13, v Mostaru —2, v Zagrebu —3, v Beogradu —4, v Sarajevu —10, v Skoplju —5 in v Splitu 1.
C>iwibIiem€A
Četrtek, 12. februarja 1931., Evlalija. Pravoslavni: 30. januarja Sv. Jerarha.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski c.
* .
■	Drž. konservatorij v Ljubljani. Pri interni produkciji konservatoristov v petek 13. februarja, ki bo trajala od 6. do pol 8. ure zvečer v Filharmonični dvorani, nastopijo gojenci in gojenke sledečih šol: Iz kompozicijske šole prof. Osterca nastopi Avčin Marij z delom: »Pet malih skladb za klavir«. Igra jih Lipovšek Marijan. Iz šole prof. Launa svira klarinet Branko Rueh. Iz šole prof. Berana nastopi Bajde Oto. Iz šole prof. Jan Šlaisa nastopi Pfeifer Leo. Iz šole ge. prof. Trostove poje Berglez Heda. Iz šole ravnatelja Mateja Hubada nastopijo: Zu-
pan Leopoldina, Zupan Drago, Arko Herta in Jug Milan. Posamezne točke spremljajo na klavirju gg. Lipovšek Marijan, Šivic Pavel in Gal-latia Reinhild. Litografirani programi se bodo dobivali pri vstopu v dvorano proti plačilu Din
2.—. Vstop prost.
■ Odprt? noč in dan so groba vrata. Umrla sta Zupanc Jera, 80 let stara, beračica, Vidovdanska cesta 9 in Resnik Roza, 22 let stara, služkinja, Cesta dveh cesarjev. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje!
■ Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek (12. februarja) važna vaja mešanega zbora ob 20. uri.
■ Tatvine. Pred gostilno Škulj v Rožni ulici je bilo ukradeno Šivic Jožefi, posestnikovi hčeri iz Črne vasi, iz košare z voza torbica z 210 Din gotovine. — Iz vestibula realne gimnazije v Vegovi ulici je bilo ukradeno Igliču Francu, dijaku III. razreda, kolo, vredno 1900 Din. — Iz predsobe v Gorupovi ulici 3, je bil ukraden dijaku Kotniku Evgenu površnik, vreden 350 dinarjev.
Marifoop
m Seja župne uprave Sokola. Danes ob 19. uri bo v društveni pisarni seja župne uprave Sokola. Na dnevnem redu bo razgovor o župnem občnem zboru, ki bo 20. t. m.
m Poroke. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili: dr. Franjo Hribar, zdravnik in gdč. Terezija Winkelmiiller, zasebnica; Avguštin Polič, poslovodja in gdč. Mici Duhova, natakarica; Anton Koiar, mizar in gdč. Anica Po-ličeva, hči posestnika; Albin Starc, inšpektor tvrdke »Singer« in gdč. Marija Wagnerjeva, zasebnica; Alojzij Orož, posestnik in gdč. Milica Marinškova, hči posestnika; Ernest Cokan, posestnik in gdč. Uršula Kotnikova, hči posestnika; Peregrin Stražar, kurjač drž. žel. in gdč. Helena Fiderškova, gostilničarka; Albin Bizjak, čevljar in gdč. Marija Čelofigova, prodajalka; Ivan Slokar, klepar in gdč. Marija Lamutova, tkalka; Anton Potočnik, kurjač drž. žel. in ga. Marija Rančigajeva, rojena Marčiče-va, posestnica v Hočah; Marko Miklar, zasebni uradnik in gdč. Olga Nabergojeva, zasebnica; Maks Springer. tkalec in gdč. Marica Gabrova, tkalka ter Ivan Maeher, rosestnilc v Radvanju in gdč. Pavla Ternovškova, hči izvoščka. Bilo srečno!
m Odgoditev smuške tekme. Zaradi mednarodnih smuških tekem v Bohinju se 50 kilome-terska smuška tekma Mariborskega smučarskega kluba, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dne 15. t. m. na Pohorju, preloži na poznejši čas.
m Zborovanje zasebnih nameščencev. V torek je imela tukajšnja organizacija zasebnih nameščencev v Zadružnem domu na Slomškovem trgu svoj letošnji občni zbor, ki ga je vodil predsednik Peteani. Na občnem zboru so sprejeli resolucijo o reformi socialnega zavarovanja.
m Nalezljive bolezni v Mariboru. V času od 1. do 7. t. m. je naraslo število na nalezljivih boleznih obolelih oseb v Mariboru na 250 in med temi je 245 slučajev gripe. Na davici so obolele 4 osebe, na šenu pa 1. Umrl ni nihče.
efe drugili bemovin
čiščenje liške proge
Ves torek so delavci zagrebškega železniškega ravnateljstva čistili zameteno progo med Zrmanjo in Padjena. Ker so zameti zelo visoki in zamrznjeni, proge niso mogli očistiti. Nadalj-no čiščenje proge so morali opustiti tudi zato, ker je med neprestanim sneženjem začela pihati močna burja.
Zaradi tega ne bo vozil brzovlak iz Zagreba proti Splitu in ne obratno. Vozijo samo potniški vlaki iz Zagreba do Gračaca. Posrečilo se je tudi oprostiti tovorni vlak, ki je obtičal v zametu pri Zrmanji.
Ljubezen dveh otrok, ki sta hotela v smrt
Beograjski listi so nedavno poročali, kako sta zginila učenec 6. razreda gimnazije lOletni Aleksander Stojanovič in učenka 3. razreda gimnazije lBletna Živka Djordjevič. Oba sta obiskovala gimnazijo v Prištini, kjer sta tudi doma.
Aleksander in Živka sta se imela rada že od otroških let in sta si prisegla, da bosta šla raje v smrt, kakor pa da bi se ločila. Živkina mati je opazila zadnje čase skrbi vzbujajoče spremembe na hčerki. Kmalu je doznala za njeno ljubezen. Hčerka Ji je tudi priznala, da se često sestaja s Stojanovičem. Mati je otroku zabičila, da se ne sme več sestati s fantom ter je odslej še bolj pazila na hčerko. Otroka sta se pa sestajala skrivoma še naprej in ker sta spoznala, da so jima starši ovira v ljubezni, sta napisala dolgo in zanimivo poslovilno pismo, v katerem sta obtožila Živkino mater za njun nesrečen konec.
Ko sta napisala pismo, sta odšla k reki Lab, da bi skupno skočila v reko in se utopila. Ko sta pa prišla k bregu, je Živka nenadoma spoznala, da bi bilo škoda umreti in ne več ljubiti Aleksandra. In med teni ko je prištinska policija zaman iskala oba begunca, sta ta dva korakala po planini Crnojevu in tavala okrog po gozdu, dokler nista od glada in mraza onemogla. V ponedeljek sta se zopet odločila za samomor, hotela sla skočiti v neki prepad, toda baš v trenotku, ko sta stala na robu prepada in se poslavljala, ju je presenetila orožniška patrulja. Orožniki so uvideli, da sta otroka že dolgo Iskana begunca iz Prištine. Odpeljali so ju najprvo v UroSevnc, odtod pa v Prištino. Razumljivo je. da je beer mladih zaljubljencev, pa tudi njuna vrnitev, bila velika senzacija za ves kraj.
b Tuji denar je dvignil in ga vložil na svoje ime. Šef postaje v Koprivniških Bregih Šime Borovčak je imel v mestni hranilnici v Zagrebu vložno knjižico za 32.000 Din. Nedavno jo je izročil svojemu uslužbencu Andriji Ilereji in ga poslal v Zagreb z naročilom, da bi v hranilnici dvignil nekaj denarja. Uslužbenec je pa dvignil vseh 32.000 Din, od katerih je 2000 pridržal, ostale je pa vložil v neko banko na svoje ime. Ko so odkrili njegovo sleparijo, so ga aretirali in izročili sodišču.
b 20 let robije za umor. Lani meseca septembra je kmet Tihomir Mišovič iz okolice Kraljeva šel v gozd po drva. Ker se dolgo ni vrnil, je prišlo njegovemu tastu Todoru na misel, da se mu je kaj liudegu pripetilo. Šel ga je iskat v gozd in ga našel umorjenega pod nekim drevesom. Umora sta bila osumljena Tihomirova žena Angelina in njen prijatelj Novak Stolovič. Ta dva sta se namreč že dolgo poznala in nekoč celo pretila Tihomiru, da ga bosta ubila. Pred dnevi sta prišla pred sodnike v Kralje-vu. Angelina je priznala, da je z Novakom živela v prepovedanem razmerju in imela z njim otroka, ki ga je rodila v Novakovem stanovanju. Novak je vse to tajil. Priče, ki so jih zasliSali okoli 60, so ga pa zelo obremenile. Sodifiče je spoznalo, da je Novak umoril Tihomirja in ga obsodilo na 20 let robije, Angelino je pa oprostilo.
b Umazana afera. Iz .ubotice poročajo, da zavzema afera, ki so jo odkrili v Opštini v Bački Topoli, -edno večji obseg. Sresko sodišče v Bački Tojioli je zaslišalo številne priče. Listi poročajo, da je sreski načelnik izročil sodišču ob" -no ovadbo, v kateri je razkrinkal umazanije občinskega beležnika Nebojše čosiča in nj gove zveze z Aleksandrom Sirtešem. Sreski načelnik obtožuje Čosiča, da je poleg drugih delikt-v zlorabljal tudi ženske, ki so bile v zaporu. Te je namreč izvabljal iz zaporov na o-je stanovanje in z njimi prirejal orgije. Več prič je izpovedalo za Čosiča zelo obremenilno. M"d drugiii ' je bil zaslišan veterinar Rot, ki so ga k tej aferi spravili na nepojasnen način ob
20.000	Din. Serzacij’ je bila izjava Sirt-^va. Pred preiskovalnim sodnikom je priznal, da je priskrbel občinskemu beležniku nekatere izmed žrtev. Č0S':Č pa vstraja na lem, da je nedolžen in žrtev svojih v’ vilnih sovražnikov. Preiskava
o	t j af ri bo trajala še več dni.
Nedvomno pa je število na gripi obolelih še znatno večje kakor izkazuje uradna statistika.
m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek bo v kinu »Apolo« prvi slovenski humoristični v?čer, na katerem bo nastopil znani ljubljanski šaljivi pevec g. Bučar, ki ga vsa Slovenija pozna z gramofonskih plošč. Nastopil bo
v	šaljivi maski. Prodaja vstopnic pri ge. Brišni-kovi in g. Hoferju.
Gel/e
* Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju bo v ponedeljek 16. februarja od 9. do
12.	v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn — Načelstvo.
* Velika sokolska maškarada bo v soiboto 14. t. ni. v Celjskem domu. štiri najlepše maske bodo odlikovane s krasnimi darili.
* Dobava vodomerov za mestno občino. Mestna občina razpisuje dobavo okoli 480 komadov vodomerov ter sprejema ponudbe do 28. februarja. Natančnejši pod alki so razvidni z uradne deske mestnega načelstva.
* Statistika pravd pri celjskih sodiščih v preteklem letu. Celjsko okrožno sodišče je imelo v letu 1930. 26 izvršilnih stvari, 544 pravd in tožb, 205 meničnih stvari, 217 prizivov, 212 rekurzov, 2175 kazenskih stvari, 35 kazenskih stvari mladoletnikov; celjsko okrajno sodišče pa je imelo 1620 pravd, 60 maloletnih pravd, b42 kazenskih zadev, 32 kazenskih stvari mladoletnikov, 3516 izvršilnih stvari, 662 zapuščinskih zadev ter 3552 zemljiških vknjižb.
* Učiteljsko zborovanje v Celiu. 9. t. m se je v Celju sešlo 128 učiteljev in učiteljic, včlanjenih v Celjskem učiteljskem društvu. Predsednik g. Jos. Gosak, šolski upravitelj na Teharju je po uvodnih besedah omenil najaktualnejše šolske m stanovske zadeve. Sledilo je obširno predavanje š. upravitelja g. Rajka Vrečarja o geometrijskem in projekcijskem risanju v osnovni oz. obrtni nadaljevalni šoli. Vzporedno je nazorno obravnaval snov in metodo tega risanja. Sledil je zelo živahen razgovor o debati o učiteljstvu v banskem svetu. Nato so se vrstila poročila o znižanju kuriva podeželskemu učiteljstvu, o nadaljevalnem šolstvu, o gibanju m stremljenju učiteljstva pri nas in drugod, sestavita se je podrobna statistika o delu učiteljstva izven šole. V tej zadevi je bila končno soglasno odobrena resolucija, ki bo predložena merodajnim mestom.
* Poroka. V nedeljo sta bila poročena pri Sv. Petru pod Sv. Gorami g. J e 1 o v š e k Josip, trgovec v Celju in gdena G a b r o n Pavla hčerka veleposestnika od Sv. Petra pod Sv. Gorama. Čestitamo!
* Drugo gostovanje Ljubljančanov v Mestnem gledališču, ki so v torek igrali Nušičevo »Gospo ministrico« je imelo sijajen uspeh. Ob popolnoma razprodani hiši so gostje dali Celjanom verno sliko onih razmer v političnem življenju, ki so že za nami. Ministrica ge. Juvanove je seveda najbolj zabavala, pa tudi drugi so s svojimi tipičnimi značaji učinkovali, zlasti g. Cesar in g. Kralj ter bivši igravci celjskega gledališča gg. Bratina, Daneš in Železnik. Pri predsta-
vi	je nastopila tudi članica celjskega Dramatičnega društva gdč. Karnjovškova, ki je v zadnjem trenutku prevzela vlogo Kristine in jo zadovoljivo odigrala.
* Borza dela v Celju potrebuje 1 majarja-kravarja, 1 poljskega delavca, 1 navadnega delavca, 1 majarja-šviicarja, 12 rudarjev, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 mojstra za izdelovanje medeninastih izdelkov, 2 mizarja, 2 kolarja, 2 predilca in kodraloa žime, 2 raznašalca kruha, 12 vajencev, 1 rudarskega paznika, 2 mlinarja;
1	kmečko varuško, 34 kmečkih dekel, 4 natakarice, 1 kavarniško kuharico, 6 kuharic, 11 služkinj, 1 sobarico, 1 kuhinjsko služkinjo, 1 varuško, 1 postrežnico, 1 gospodinjo.
* Lovski ples. Podružnica SLD Celje priredi
28.	februarja v Narodnem doinu veiik lovski ples. Vabljeni lovci, prijatelji lova ter vsi, ki ljubijo neprisiljeno in prijetno zabavo.
^ * Pri medklubski slalom-tckmi, ki jo priredi Zimsko-sportni odsek SPD v nedeljo 15. t. m. pri Celjski koči,- bodo tekmovali tudi oficirji, podoficirji in vojaki celjske garnizije.
* Mestni kino predvaja od danes naprej zvočni film »Tango ljubezni« z Willy Forstom ter Ernst Verebesem. Kot predigra zvočna enodejanka.
Remšnik
Tuk. organi finančne kontrole člani Sokola Ma nberg-Vuhred bodo prirediU v nedeljo 15. februarj.. v prostorih gostilne g. Jurija GrOgla’ v lico z godbo, plesom, šaljivo pošto in s kratko burko. Sviral bo sokolski Jazz-band iz Maribora.' Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni.
Hrastnik
O vlomu v konzumno zadrugo na Dolu pri Hrastniku Bino pred nekaj tedni poročali in obetali, da bo tat kmalu na varnem. Izkazalo se je pa, da je bila prvotna sled, ki so jo zasledovali hrastniški orožniki, pogrešena, neumorno iskanje je pa peljalo naposled le k cilju; kakor izvemo, ni bil tat sumo eden, temveč družba najmanj štirih 16 do 17-letnih pobalinov iz Hrastnika, ki jih jc brezposelnost in slaba družba zvodila na stran-pota, ki peljejo v laške zapore.
Rimske toplice
Javna ljudska knjižnica pripravlja za pustno nedeljo nadvse zabaven večer. Pričetek ob 18. uri v hotelu »Nova Pošta«!
Poroka. Danes sta bila poročena v tukajšnji župni cerkvi g. Joško Ulaga, uradnik direkcije železnic v Beogradu in gdč. Mira Stokavnikova ter g. Marinšek Ciril, pismonoša tukajšnjega poštnega urada in gdč. Bernarda Ulagova. Obema paroma obilo srečeI
Snega nam jc nanietlo do 30 cm. V hribih pa ga je zapadlo še mnogo več. Teren za naše smučarje je zopet ugoden. V minuli noči je nastopil hud mraz, kakršnega še ni bilo to zimo.
Gasilno društvo v Rimskih toplicah bo imelo svoj redni občni zbor na Jožefovo 19. marca t. 1. v Gasilnem domu. Pri tej priliki bo proslavilo tudi 10-letnico svojega obstoja.
Namesto k poroki v grob
Gripa je zadnje čase pri nas zahtevala več smrtnih žrtev. Razsaja v nekaterih krajih že epidemično. Najbolj žalostno je pa to, da so njene žrtve večinoma mladi ljudje, ki jih vrže v posteljo kar čez noč in jih v nekaj dneh za vedno vzame svojcem. Mlad človek si misli, saj ne bo hudega, majhno prehlajenje, kdo bi klical zdravnika. In to postane za marsikoga usodno.
Tako nam poročajo iz Slovenskih goric o tragični smrti 281etne Amalije Frasove. Umrla je v nedeljo pri Sv. Jakobu eno uro po zadnjem oklicu. Pobrala jo je gripa. Še istega dne bi se morala omožiti z viničarjem Francetom Žmavcem. Namesto da bi šla k poroki, so jo položili na mrtvaški oder.
Volkovi na Pohorju
Iz Sv. Lovrenca na Pohorju poročajo, da so ne pri Rdečem bregu pojavili zadnje dni volkovi. V Lešnikovih loviščih so našli že 15 raztrganih srn. Deloma pa so prestrašene srne pribežale že v neposredno bližino hiš in celo na dvorišče.
Tamkajšnji lovci nameravajo prihodnje dni priredili dobro organiziran lov na zveri. Odkod so volkovi prišli, ni znano. Nekateri trde, da se stara volkulja s tremi mladiči že od lanskega leta potepa po Pohorju.
Poskus samomora
Škofja Loka, 11 februarja.
Družinske razmere pri posestniku Pavlu v neposredni soseščini Škofje Loke so bile že dolgo vse preje nego rožnate. Mesto lepega so-
Slasja in mirnega življenja so se vrstili v hiši ogodki, o katerih bi prav vedeli govoriti le domači. Iz početnih prerekanj, nasprotstev in sporov so se razvili ostri, nasilni nastopi, ki so opetovano poglobili sovraštvo do skrajnih mej In je bilo le čudno, da so mogli vsi člani hiše vztrajati pod isto streho.
Do prav izrazito nevšečnih in nevarnih nastopov je prišlo poslednje čase, ko so si bili domači takorekoč iz dneva v dan huje v laseh.
V	posebno vzpodtiko so privedli še posebej dogodki koncem preteklega tedna, ko je moral sin izviti iz rok očetu sekiro, da ni prišlo do poboja. Par dni zatem je sledil napad z nožem ln je bil ustvarjen zasilni mir z intervencijo orožnikov.
V	ponedeljek popoldne je kriza prikipela do vrhunca. Iz vzrokov, ki bodo iz bistva ostali Javnosti gotovo prikriti, je. preko 601etni gospodar posegel po rezilu in si je prerezal žile na roki. Močni krvavitvi je sledila oslabelost ln bi bil nesrečnež gotovo izdihnil, da ni prispel takoj v pomaganje zdravnik, ki je nadalj-ni odtok krvi zaustavil in nudil obupancu po-
mch&i.
Stanje ranjenca je nevarno in bo v vsakem 8luc<iju potrebna daljša doba za zopetno okrevanje.
Pred senatfom irojjice
Ljubljana, 11. februarja.
Včeraj so se vršile pred senatom trojice še tri obravnave.
Napad na Stražnika
Dne 19. oktobra 1930. je kmalu po polnoči J&aslišal službujoči stražnik Obranovič Josip s Tržaške ceste kričanje in prepevanje. Podal se je takoj na lice mesta in dobil na križišču Blei-weisove in Tržaške ceste večjo družbo, ki jo kalila nočni mir. Opozoril jo je k miru in redu, a ker se družba pozivu ni pokorila, je stražnik pozval nekega fanta, da se legitimira.
Med tem, ko je stražnik vzel notes in hotel pisati, ga je M. Alojzij, mesarski vajenec iz Ljubljane, že kaznovan, nenadoma sunil s pestjo v zobe in mu zbil levi zgornji sekavec in dva zoba precej omajal. Stražnik je bil takoj krvav. Kljub temu je onega, ki ga je hotel legitimirati še vedno držal in bi gotovo opravil svojo službeno dolžnost, da ga ni takoj nato Z. Anton mesarski pomočnik iz Ljubljane, še nekaznovan! sunil od zadaj v hrbet, tako da je padel na tla
padiaP7ePinor»lPOfk0-d°yal prste ,la rokah' Radi
pisjiKhar*iw,m u»
Pomoč je prišel nato stražniku neki civi-
*	, nakar .se iim« je posrečilo Z. spraviti na »liaznico, dočim so ostali pobegniti.
M. je priznal inkriminirano dejanje Z pa se Je zagovarjal, da je bil močno vinjen in da se ne spominja na dogodek. Obsojena sta bila M. na 2 meseca strogega zapora in na plačilo 1200 Din stroškov za popravo zob stražniku, Z. pa na 14 dni zapora pogojno na dve leti.
Bre* dela je hotel živeti
H. Henrik, rojen leta 1912. v Kojskem pri Gorim, delavec, stanujoč v Hrenovi ulici, še nekaznovan, se je celo poletje in jesen do svoie aretacije potepal po Dravski in Savski b-u o vrni m ni hotel prijeti za delo, čeprav ga ja kdo zaprosil. Vt.hotapljal se je poleti navadno v prenočišča raznih delavcev, ki so ložirali nri gostilničarju Roškarju v Ljubljani in pri njih prenočeval. Dne 12. novembra 1930. je s silo hotel imeti od Roškarja zastonj kavo in ker je tli dobil, mu je razbil šipo v vežnih vratih vredno 50 Din, gostilniško mizo in kovčeg tako’ da trpi Roškar skupaj 90 Din škode. II. je tudi ukradel Roškarju čopič, vreden 30 Din.
Dne 6. januarja t. 1. je ukradel Bezenšku Dominiku iz predsobe stanovanja suknjič s kožu-hovinastim ovratnikom in kožuhovinasto podlogo v vrednosti 2700 Din in par usnjatih rokavic. še isti dan je okoli 17-30 skušal ukradeno suknjo prodati v Rožni dolini. Ko je bil aretiran, se je z vso silo uprl aretaciji in s pestjo sunil stražnika v lice in zbežal. S pomočjo P. Stanislava, j je bežečega obdolženca ujel, je *ll"?*n*k_ Pohleven obvladal obdolženca.
Obdolženec je imel pri sebi tudi dolgo rjavo zimsko suknjo in par ženskih rokavic, ki jih je u l nekje ukradel. Obsojen je bil na 4 mesece
strogega zapora, po prestani kazni pa bo izgnan v svojo domovinsko občino.
Vlom v Šmarci pri Liliji Četrta in zadnja obravnava se je vršila proti P. Maksu, rojenemu leta 1909., iz Slatine v ptuj-
skem srezu, pekovskemu pomočniku, obloženemu, da je vlomil v Šmarci pri Litiji v pisarno pekovskega mojstra Vavpotiča Alojza in mu odnesel 8175 Din. P. je bil obsojen na 15 mesecev strogega zapora.
Ljubljana, 11. februarja.
Okoli pol osme so dobili ljubljanski gasilci telefonsko obvestilo iz tovarne v Vevčah, da je nastal v Zg. Kašlju velik požar in da bi bila njih pomoč potrebna. Ljubljanski poklicni gasilci so pod vodstvom g. Buha takoj odhiteli z motorno brizgalno v Zg. Kašelj. Kmalu po tem je strel z Gradu naznanil, da gori nekje v ljubljanski okolici. V tem času je bilo na cestah in ulicah vse polno ljudi, ki so ob strelu obstali in se spraševali, kje neki gori. Na vzhodu je istočasno medlo zažarelo megleno nebo. Po strelu z Gradu so ljubljanski prostovoljni gasilci vprašali telefonično Vevče, če je njih pomoč potrebna. Na odgovor, da obstoja nevarnost večje katastrofe, so odhiteli še prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Engelberta Gostiše z avtomobilom na lice požara. Iz Ljubljane je odšlo tako reševat v okolico vsega skupaj 14 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Naše uredništvo je bilo ob istem času kot ljubljanska gasilska postaja obveščeno o velikem požaru v Zg. Kašlju. Naš urednik se je odpeljal z avtomobilom takoj na mesto požara.
Vsa okolica na nogah
Zgornji Kašelj, 11. februarja.
2e mnogo prej, nego smo dospeli v Zg. Kašelj, smo srečavali po glavni cesti gruče kolesarjev in ljudi, ki so deloma iz radovednosti hiteli iz vseh okoliških vasi na lice požara, ko sta jim plat zvona vseh okoliških cerkva in tovarniška sirena iz Vevč naznanili, da nekje gori. Po vsej okolici se je razširila vest, da gori pri posestniku Franu Gradu v Zg. Kašlju. Iz te smeri so švigali proti nebu velikanski zublji, ki so pričali, da se je vnel velik objekt.
V	Zg. Kašlju so tedaj s svojimi ročnimi motornimi brizgalnami že gasili domači gasilci veliko gospodarsko poslopje Frana Grada, ki stoji tik za njegovo hišo. Prvi so jim prišli na pomoč gasilci iz Vevč, potem iz Zaloga in Sostrega ter ljubljanski poklicni gasilci. Z motorno brizgalno so prišli tudi gasilci iz Bizovika, ki pa niso stopili v akcijo. Gasilci so se omejili na lokaliziranje požara, kajti gospodarsko poslopje so objeli—takoj plameni in ni bilo misliti, da bi se še dalo rešiti. Pač pa je požar ogrožal vse okoliške objekte, tako veliko hišo posestnika Grada ter dve sosednji hiši in veliko drvarnico, tik za gospodarskim poslopjem, ki je gorelo. Nevarnost, da se užge tudi ta drvarnica, je trajala še pozno v noč, vendar so vrli gasilci odstranili to nevarnost. Gotovo pa je, da bi lahko prišlo do požarne katastrofe, ki bi vpepelila polovico Zg. Kašlja, ki šteje 106 hiš, če bi se spretnim gasilcem ne posrečilo omejiti požar.
Posestnik Fran Grad o postanku požara
Ves Zg. Kašelj je bil razburjen, ko sta dva šoferja zakričala v noč: »Gori, pomagajte!« Vaščani, ki so večinoma ravno povečerjali, so prihiteli na lice požara in pomagali reševati, kar se je dalo. Iz vseh bližnjih vasi so prišli s kolesi in peš in gledali, kako je divji element upropaščal veliko Gradovo gospodarsko poslopje. V strahu so vaščani trepetali, ko so opazili, da so veliki zublji švigali visoko v zrak in ogrožali vse sosednje objekte. Razburjenje se je šele poleglo, ko je bilo vse poslopje že skoro uničeno in ni obstojala več nevarnost, da se požar razširi. Motorne brizgalne so brizgale curke vode iz bližnjega potoka na pogorišče. Vaščani so v skupinah šušljali po vseh vogalih o požaru in ugibali, kdo je neki požigalec, kajti razvedelo se je takoj, da ga je podtaknila zlobna roka.	m
Zagoneten požigalec z orglicami
Za mizo v kuhinji je sedel ves potrt posestnik Franc Grad, ko sem ga prosil, naj mi pove, kako je nastal požar. Pri štedilniku so stali nekateri gasilci, ki so se greli in izlivali iz škornjev vodo. Stara ženica je pa jadikovala: »Jezus Marija, kaj bo, kaj bo!« Posestnik Grad mi je počasi v pretrganih stavkih pripovedoval:
»Sedeli smo tukajle okoli mize z nekaterimi možaki iz vasi, ko sta dva šoferja mojega avtobusa, ki sta se ravno vrnila iz Ljubljane, planila v kuhinjo z vzklikom: »Tam v šupi gore butare!« To je bilo okoli 7'15, šoferja Jernejčič Leopold in Levec Ivan sta bila torej prva, ki sta požar opazila. Takoj smo poklicali gasilce, med tem je bilo pa že skoro vse poslopje v plamenih. Rešili smo, kar se je dalo rešiti, in sicer dva avtomobila, nekaj orodja in vozove. Pogorelo pa mi je sena in detelje, ki ga je bilo v poslopju za 20 voz ter okoli 50 vinskih sodov in precej orodja.«
»Kolika je škoda po vaši cenitvi,« sem ga vprašal.
Posestnik Grad je malo pomislil in mi odgovoril:
»400.000 dinarjev bi ne pogledal, če bi mi jih kdo ponujal za vse, kar mi je pogorelo.«
»Prvo je bilo na mestu 28 domačih gasilcev,
nato so prišli gasilci iz Vevč ter Zaloga in Iz Sostrega. Poslopje sem nanovo postavil 1. 1920. Dolgo je bilo nad 40 metrov, deloma leseno, deloma pa zidano. V njem je bila avtogaraža, soba za šoferje, skladišče, skedenj in šupe. Zavarovanega imam za vsoto, ki seveda le deloma krije škodo pri zavarovalnici »Dunav«.
Sneg in gasilci preprečili požarno katastrofo
Gasilci, ki so se prišli oddahniti v kuhinjo, so mi pripovedovali, da je bilo njih društvo ''ustanovljeno 1. 1908 in da od tega leta ne pomnijo požara v Zg. Kašlju. Ako bi ne bilo snega in ako bi pod vodstvom domačega načelnika ne bili tako hitro na mestu, bi se požar razširil na vse sosednje hiše in bi vpepelil pol vasi.
Iz Vevč so bili takoj na mestu požara tudi orožniki, in sicer narednika Sušnik in Mlinarič ter kaplarji Hlebš, Zorko in Črnoga. Tudi njim gre zasluga, da ni prišlo med vaščani do večje panike, ko so opazili, da ogroža požar pravzaprav vso vas.
Kdo je požigalec?
Od ust do ust je šlo vprašanje, kdo je požigalec? Po vasi se je raznesla govorica o zlobnem požigalcu, ki je namenoma podtaknil požar. Šoferja namreč, ki sta prva opazila požar, sta slišala, kakor trdita, izza ogla v šupi, kjer je bilo pet do šest voz butar in od koder so švignili prvi plameni, šum, kakor bi nekdo hodil tam okoli in zvok orglic, kakor bi zlobni požigalec še zasviral po tem, ko je zažgal suhe butare.
Orožniki pridno poizvedujejo po vasi. Med ljudstvom vlada tem večje razburjenje zaradi tega velikega požara, ker so se pojavili zagonetni požigalci tudi v drugih naših krajih, tako že četrtič pri Šmarju, kakor Je »Jugoslovan« že poročal, pa tudi blejski zagonetni požigalec še vedno ni izsleden.
Okoli 22. ure so gasilci požar skoro popolnoma zadušili. Okoliški gasilci, pa tudi ljubljanski, so se ob tej uri vrnili, domači pa so ostali na mestu požara s svojo motorno brizgalko.
M. Z.
Sefa noveaa cestnega o<SK»ora
Ljubljana, 12. februarja.
Danes se je vršila seja novega cestnega odbora, ki obsega mesto Ljubljano, ljubljansko okolico in Vrhniko. Sprejet je bil proračun, ki kaže Din 3,068.565'— izdatkov in samo 52.000 dinarjev dohodkov. Za kritje primanjkljaja je določen 25% prispevek banovine, 75% pa prispevek okr. cestnega odbora. Določila se je 14% doklada na neposredne davke.
Zagorje
Smuška tekma. Fantovski krožek na Sv. Planini priredi v nedeljo 15. t. m. ob 12. uri smuško tekmo na Sv. Planini pod vodstvom tamo-šnjega učitelja g. Pahorja. Pri tekmi sodeluje tudi smuški odsek iz Zagorja. Tekmovalna proga je dolga 5 km in so za najboljše smučarje pripravljena lepa darila. Prireditev te tekme je vredna vse hvale, kajti z njo se propagira ta lep in zdrav šport tudi med širše plasti našega naroda.
Sokolski oder. Prosvetni odsek našega Sokola bo vprizoril v soboto 14. t. m. ob pol 20. uri zvečer v Sokolskem domu veseloigro »Glavni dobitek« v režiji učitelja br. Adamiča. Vabljeni!
Važno predavanje o pokojninskem zavarovanju bo v nedeljo dopoldne s pričetkom ob 9. uri v salonu rudniške restavracije. Predaval bo poddirektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Janko Vrančič, ki ga je zaprosilo tukajšnje Društvo rudniških nameščencev.
Čitamo večkrat, da znižajo avtopodjetniki voznino po različnih krajih, tako tudi v Hrastniku zaradi splošne krize. Pri nas se je v tem že tudi govorilo pred novim letom, voznina je še pa vedno ista. Ker uporabljajo pri nas avtobus največ dijaki, ki se vozijo v ljubljanske šol , ki že itak težko žrtvujejo denar za vL’t, bi biLo na mestu, da bi to sprevidel tudi avto-podjetnik in znižal voznino ter tako omogočil redno vožnjo revnih dijakov k vlaku in obratno.
Volitev delavskih (rudarskih) zaupnikov ho v nedeljo 15. t. m. dopoldne, in to za obrat Kotredež v zbiralnici Kotredežkega obrata in za obrat Kisovec v zbiralnica Kisovškega obrata. Razumljivo je, da vlada med delavstvom za volitve veliko zanimanje, ker so zaupniki posredovalci med podjetnikom in delojemalcem, vendar se vršijo priprave brez vsake poprejšnje agitacije.
Radovljica
Radovljica. Na pustno soboto, 14. t. m. se vrši v Sokolskem domu običajna predpustna plesna prireditev, ki nosi letos naslov »V rožcah pod luno«. Temu naslovu primerno bo dekori-rana dvorana. Sodeluje jazz »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnina Din 10.— za osebo, začetek ob 20. uri.Dostojne maske dobrodošle! Na pustni torek zvečer pa je v Sokolskem domu, kakor vsako leto, vesel zaključek predpusta. Na obe prireditvi opozarjamo prijatelje Sokola in jih vabimo v veseli krog.	607
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 11. februarja.
V	ljubljansko bolnico so danes z rešilnim vozom prepeljali več ponesrečencev, in sicer:
Hiršla Ivana, 161etnega posestnikovega sina iz Št. Jurja ob Kumu. Doma je na podstrešju našel staro lovsko puško. Radoveden jo je začel ogledovati in ko je našel še naboje, jo je nabil. Poskušal je streljati v tarčo, ker pa je bila puška zarjavela, jo je razneslo, pri Čemer mu je odtrgalo skoro vse prste leve roke in mu obenem razmesarilo vso dlan.
Sinioniška Franca, 181e^jega brezposelnega delavca, brez stalnega bivališča. Mudil se je radi dela na Jesenicah. Ko se je snoči oglasil pri nekem posestniku radi prenočišča, ga je popadel domači pes in ga ugriznil pod levim očesom. Simoniškova poškodba je težka.
Nečimara Maksa, lOletnega sina delavca iz Ljubljane, Verovškova 61. Doma se je v kuhinji polil z vročo mastjo po kolenih in za dobil težke opekline.
Kuščarja Vladimira, 51etnega sinčka poslovodje z Bleda. Napotil se je iz hiše preko ceste in je prišel po nesreči pod sanke neznanca voznika. Sanke so mu šle čez levo nogo in mu jo zlomile.
Kranj
Sokolska maškerada. V soboto bo v vseh prostorih Narodnega doma tradicijonalna Sokolova maškerada.
Občni zbor invalidov. Udruženjc vojnih invalidov v Kranju bo imelo v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne »Pri Ja-keču« svoj redni občni zbor.
Promet na javnih cestah. Vsa vozila morajo biti do 20. februarja opr.emljena z lesenimi tablicami v velikosti 15X20 cm.
Gozdnim posestnikom. Lansko leto se je zaradi izredne suše in malomarnega gospodarstva labiular razmnožil kakor se nikoli preje v našem okolišu. Ponekod so morali posekati obsežne nezrele smrekove nasade. Sresko načelstvo opozarja vse gozdne posestnike, naj pregledajo svoje gozdove do 1. maja. Posekajo naj vse podrtine, sušcc in hirajoče iglavce. Lubje, vrhače in vejevje je treba previdno sežgati.
Lastnikom motornih vozil. Pregled motornih koles, tovornih in osebnih avtombilov bo v soboto 21. februarja ob 9. uri dopoldne pred Narodnim domom. Istočasno bodo plombirane nove evidenčne tablice, ki so že dospele in se dobijo do 15. t. m. pri sreskeui načelstvu v Kranju.
Smučarska tekma. Ker ne manjka snega, se bo vršila župna smučarska tekma sokolske župit Kranj v nedeljo 15. februarja dopoldne končno« veljavno v Kranju in ne v Mojstrani, kakor je bi. lo prvotno javljeno. Tekmovalo 6e bo v patrolah. Start in cilj v Stražišču pri Kranju. Vsi tekmovalci naj bodo zdravniško .pregledani. Člani bodo tekmovali na 12 km, članice in naraščaj pa na 3 km dolgi progi. Zmagovalcem bo izročila župa prehodno darilo. Popoldne istega dne bo slovesna tvoritev skakalnice pod Šinarjetno goro.
»Cigankina osveta« v Narodnem domu. Gledališki oder Narodne čitalnice vprizori danes v četrtek 12. t. m. ob pol 9. uri in v nedeljo 15. t. m. popoldne ob pol 4. uri A. Bognerjevo dramo v petih dejanjih »Cigankina osveta«.
Škofja Loka
Velika sokolska maškerada bo v nedeljo v Škofja Loki. Ne pozaMte nanjo im pridite v®it
Cerknica
Sokolsko društvo Cerknica priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 20. uri maškerado v Sokolskem domu. Za tri najlepše maske so pripravljena darila.
Nedeljske prireditve. V nedeljo je proslavilo pusta prostovoljno gasilno društvo na Dol. Jezeru. Odigrali so dobro tridejanko »Najboljši je gasilec«. — Svoj bohemski karneval so imeli tudi na Rakeku, katerega je priredil SK »Javornik« skupno v Kolom jugoslovanskih sester.
—	V Cerknici smo pa poslušali opero »Mlada Breda«, katero so peli v dvorani Prosvetnega društva.
Nevaren padec. Preteklo noč je spodrsnilo na cesti v Žirovnici nekemu možu, ki je šel iz Cerknice v Stari trg. Mož je tako nevarno padel, da se je težje poškodoval in je prišel tudi obk zavest. V nezavesti je ležal na cesti več kot ‘eno uro, ker je bilo ponoči in tedaj le malokdo hodi po cesti. Ko ga je nekdo mimoidoči našel, so ga odnesli v bližnjo hišo, kjer so ga zopet spravili k zavesti.
Semenj v Grahovem. V ponedeljek je bil v Grahovem živinski in kramarski semenj. Kljub slabim potom je precej kmetov pripeljalo svojo živino naprodaj. Jasno: Denarja ni, najmanj na na kmetih.
Kaj napravi alkohol! V petek ponoči so se vračali iz Rakeka neki oglar, doma od Sv. Vida in še dva Cerkničana. Ker so bili vsi precej vinjeni, so se začeli pri kapelici na stari cesti kar na lepem ravsati. Vsak je udrihal po najbližjem. Kljub temu, da je bila tema, so vsi dobro zadeli. Najhujše pa je odnesel oglar; po obrazu je ves potolčen in tudi obleka ni več cela. Iskati je moral zdravniško pomoč. — Vsled tega krožijo po Cerknici govorice, da je bil oglar napaden in da so mu odvzeli zlato pero in druge stvari, kar pa tieodgovarja ras-nici.
Glavno zastopstvo »Jugoslavije«. Pred kratkim je otvorila zavarovalna družba »Jugoslavija« svojo podružnico tudi v Cerknici, in sicer v Zumrovi hiši, kjer se nahaja gostilna »Javornik«.
Trbovlje
Predavanje inž. Lupše o Siamu. Danes ob pol
7.	uri zvečer bo predaval v tukajšnjem Sokolskem domu g. ing. Lupša o svojih doživljajih v Siamu s skioptičnimi slikami. Dolžnost vsega članstva in prijateljev Sokolstva je, da se tega zanimivega predavanja polnoštevilno udeleže.
Nesreča pri sankanju. Predvčerajšnjim se je pri sankanju za novo cesto težko ponesrečila Milka Rotar. S sankami je tako nesrečno priletela \ obcestno ograjo, da je dobila težke poškodbe pi obrazu in v ustih. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik bratovske skladnice, ki jo je odpravil v bolnico.
Podružnica drž. obline banke v Ljubljani
Ljubljana, 11. februarja.
Kakor smo že včeraj v kratkem poročali, se je vršil 10. t. ui. v prostorih Mestne hranilnice v Ljubljani sestanek delničarjev državne Obrtne banke iz Dravske banovine. Kot zastopnika centrale sta prispela iz Beograda g. Milan Stojanovič in generalni ravnatelj banke g. Milan Dragič. Otvoritev zborovanja je vodil član centralne uprave g. Engelbert Franchetti, ki je med drugim naglašal smoter sestanka, da se ustanovi upravni odbor novo ustanovljene ljubljanske podružnice? Izvajanjem g. Engelberta Franchettija je odgovoril g. predsednik Stojanovič, ki je v daljšem govoru naglasil potrebe obrtništva in prizadevanja za zgraditev lastnega denarnega zavoda. K vprašanju ustanovitve ljubljanske podružnice je g. predsednik naglašal, da se predvideva možnost znižanja obrestne mere ter obrazložil delo, ki ga bo vršila ljubljanska podružnica med obrtniki v Dravski banovini. Pri obravnavi finančnih postavk se je pokazalo, da se bo dividenda za preteklo poslovno leto povišala na 14 Din. (Lansko leto je znašala dividenda samo 9 Din na delnicah.)
Poslednjim izvajanjem g. generalnega direktorja je odgovoril predsednik zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, ki je posebno naglusil pomen novega zavoda za slovensko obrtništvo ter posebno priznal naklonjenost centralne uprave, ki je zahtevala od delničarjev predloge za imenovanje podružnične uprave.
V	upravni svet so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gospodje: Bajcar Ivan, sedlar, Zagorje ob Savi; Baraga Ludvik, mehanik; Engelbert Franchetti, brivski mojster; Lovro Pičman, kleparski in inštalaterski mojster; Franc Ravnihar, tesarski mojster; Josip Rebek, ključavničarski mojster; Miroslav Urbas, tovarnar; Karol Vidmar, pekovski mojster.
Ob zaključku zborovanja je gosp. Engelbert Franchetti povdaril, da je kot poslovni lokal zasigurano poslopje g. Jos. Zidarja na Dunajski cesti št. 81, kjer bo pričela podružnica poslovati dne 1. aprila 1981.
Želimo novemu denarnemu zavodu v Ljubljani kar največji razmah z željo, da odpomore našemu obrtništvu v težki sedanji gospodarski krizi!
Gospodarske vesti
X Posojila drž. Hipotekarne banke v letu 198(1. Drž. Hipotekarna banka je v letu 1930. odobrila 2971 posojil v skupnem znesku 481'7 milj. dinarjev. Posameznim prosilcem v Beogradu je bilo odobrenih 1837 milj. dinarjev, v Zagrebu 25*5 milj., v Ljubljani 0*3 milj., v Novem Sadu 30'4 milj., v Nišu 40*6 milj., v Sarajevu 842 milj., v Skoplju 843 milj., v Splitu 32'3 milj., na Cetinju 207 milj. Posojila so bila plasirana potom lastnih podružnic in sicer: občinskim upravam in banovinam v znesku 208*1 milj., mestnim upravam 238 milj., vasem 197 milj., raznim pa 199 milj. dinarjev.
X Za preureditev novčanega prometa. Pred kratkim je novosadska Trgovsko-industrijsko-obrtna zbornica predlagala Narodni banki, da izda nove bankovce po 25 in 50 Din, ker je razlika med 10 in 10O-dinarakimi bankovci prevelika. Ta predlog novosadske zbornice je podprla tudi zagrebška zbornica, ki Je obenem Narodno banko opozorila na njeno obljubo iz leta 1919., da bo izdala bankovce tudi po
50.000	Din. Končno Je zagrebška zbornica stavila Narodni banki še predlog, naj se izdajo bankovci po 500 Din, ker je razlika med 100 in 1000-dinarskimi bankovci prav tako prevelika.
X Nove pogodbe za dobavo premoga državnim železnicam. Dne 10. februarja Je sklicalo Udruženje rudarskih podjetnikov v Beogradu konferenco premogokopnih lastnikov, na kateri se Jo razpravljalo 0'novih pogodbah z državnimi železnicami za dobavo premoga za leto 1931.-32.
X Prodaja drv se bo vršila potom licitacije dne 2S. februarja t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. Ponudite je vložiti do 25. februarja t. 1. (Ogla* in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
X Inozemska povpraševanja. Zveza obrtnikov in pomočnikov v kraljevini Jugoslaviji je obvestila vse organizacije ki prizadete, da je na teh tujih tržiščih veliko zanimanje za naslednje blago: Amsterdam: mast, In nepredelane kože; I^ondon: mast in slanina; Frankfurt: kože; Bolean: slanim in svinjska mast; Milan: živina in slanina; Trento: zaklana perutnina v mrzlem stanju; Bologna:	svinjska
mast in druga mast v svežem in jjoimrcikvm stanju; Stockholm:	meso, sirove in predelane
kože; Argirokastro: predelane kože in obutev; Smirna: kolesa in športni predmeti.
X Francosko posojilo Nemčiji. Francoski ministrski svet je v svoji seji dne 9. t. m. sklepal o zagotovitvi mednarodnega posojila Nemčiji v znesku ene iniljarde frankov za ureditev vplačil na račun reparacij. Posojilo naj bi bilo kratkoročno, rok povračila je določen do dne 81. decembra 1932. Francoske banke bi prevzele podpis 250 milj. frankov. Predvsem se gre za lom-bardiranje prioritetnih delnic državnih nemških železnic. Nemška vlada je v to svrho stavila na razpolago 300 milj. Mk prioritetnih delnic. Nemška zavarovalnica uslužbencev je prevzela obli-go za 130 milj. Mk, ostali znesek 170 milj. Mk pa bodo pokrili mednarodni finančni krogi.
X Francosko posojilo Romuniji. Pariški listi objavljajo obširna poročila o bivanju romunskega	finančnega	ministra	Popovicija v	Parizu
in o	skorajšnji	sklenitvi	posojila v	znesku
40,000.000 dolarjev. >Excelsior« pravi,da bo francoska vlada,	kolikor je	v njeni moči, podpirala	Romunijo,	zahtevala	pa bo razne	garan-
cije. Posojilo ne sme služiti za kritje proračunskih primanjkljajev, denar je treba uporabiti izključno za finančno-goepodarsko rekonstrukcijo Romunije, romunski kapital se mora svobodno kretati in stopiti v stike z evropskim gospodarstvom. Proračunsko ravnotežje je treba doseči s črtanjem pretiranih izdatkov in povišanjem dohodkov. Romunski finančni minister je dal prizadetim bankam in finančni n krogom ter francoski vladi garancije, ki so potrebne za povoljno zaključitev posojila. »Echo de Pariš« je objavil članek novinarja Pertin:ix a, ki je mnenja, da se bo to posojilo morda kljub temu uporabljalo za kritje proračunskih stroškov. Pertinas Je prepričan, da bi bilo treba resno proučiti vsa vprašanja romunskih financ, predno se bo podpisala pogodba o posojilu.
X Sindikalizem romunske industrije. Trgovinski minister Manojlescu je izdelal načrt zakona o ureditvi industrijske proizvodnje v Romuniji. Ta načrt je v romunskem gospodarskem življenju izzval veliko senzacijo, ker zelo omejuje pravice industrije. V »a industrija pride pod nadzorstvo vlade. Teži »e za izvedbo načela, da se vsa Industrija postavi v sindikate in da se program in razmere proizvodnje dolžijo sporazumno z vlado. Nove tovarne se ne bodo mogle ustanavljali brez vladnega dovoljenja. V vsako že eedaj obstoječo tovarno bo vlada odposlala evojega zastopnika, brez katerega se v važnih vprašanjih ne bo moglo odločevati. Sindikat bo določil v#o kvoto proiivod-
nje. Odločal bi tudi o ustavitvi dela tn slednjič bo celo upravljal vnovčovanje proizvodov. Kapitalistični krogi so zelo vznemirjeni in so po ovojih tistih pričeli o posebno akcijo.
X Stalno napredovanje češkoslovaike avtomobilske industrije. V letu 1929 je bilo na Češkoslovaškem prodanih domačih avtomobilov 12.492, izvozili pa so jih skupno 501, skupna produkcija je torej znašala 12.993, v letu 1930 pa je bilo prodanih domačih avtomobilov doma 13.850 komadov, izvozilo pa se je 917 voz, skupna produkcija je znašala torej 14.267 komadov.
X Dunaj še ni obubožal. Kakor poročajo večerni listi, se pripravlja veliko posojilo v višini 800 do 400,000.000 šilingov za namene gradb stanovanj na Dunaju. Posojilo se bo najelo na domačem trgu.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje »prejema do 16. februarja t. I. ponudbe glede dobave 300 komadov prirobic za cevi, 300 kg karbolineja, 50 kg olja proti prahu, 100 kg pocinkane žice in varovalnih elementov; do 17. februarja t. I. pa glede dobave 200 kg testenin, 300 kg pridatka za kavo, 1000 kg surove kave, 5000 kg koruze in 1300 kg otrobov.
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov spa-rilnih cevi za helioforke. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 m vrvic za zastore ter glede dobave manufakture; do 17. februarja t. 1. pa glede dobave 200 doz čistila za kovine in 50 kg balzamovega terpentinovega olja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg strojnega olja.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ščetk in Sidola.
Direkcija državnega rudnika Setijski Rudnik sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave orodja.
Prodaja. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 10 elektromotorjev, 3 dinamostrojev, 1 brusilnega stroja in 1 pralne Črpalke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, medene žice, merilnega aparata, 300 kub. metrov jamskega lesa in 10.000 komadov krajnikov ter glede dobave 20 komadov okretnih vozičkov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 kub. metrov drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kub. m tolčenega gramoza. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 kg različnega laka, 250 kg cinkovega belila in 2000 kg cilinderskega olja.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 državnih zastav.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 m gumijevih cevi.
Direkcij državnega rudnika Breza sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 40 kg jermen, 60 kg gumijastih plošč, 9000 komadov Samotne opeke in 5000 kg Samotne moke.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave instalacijskega materijala, 1600 komadov pil, 500 kg. bombaža za čiščenje, 1700 kg strojnega in 800 kg cilinderskega olja ter glede dobave 500 m pocinkanih jeklenih vrvi.
Borzna poročila
due 11. februarja 1931.
Devisua tržišča Ljubljana, 11. februarja. Amsterdam 22785, Berlin 13 4975, Bruselj 7*920, Budimpešta 9 9014, Bukarešt —, Curih 1094*40-1097*40, Dunaj 7*0533-7*9833. London 275*48-276*27, Newyork 5(1545—56745, Pariz 22258, Prača 167 47 do 168 27, Trst 296 98—297‘10.
Zagreb, 11. februarja. Amsterdam 22785 bi., Dunaj 705-33-798-33. Berlin 13-4825-13-5125, Bruselj 792 bi", Budimpešta 988'64—991 64, Lon-
don 275-47—276-27, Milan 29001—298-01, New-york ček 56-545—56-745, Pariz 221-58—223-58, Praga 167-47—168"27, Ziirich*1094*40-1097*40.
Beograd, 11, februarja. Amsterdam 227590 do 22-8190, Berlin 18-4825—18-5125, Budimpešta 988-64—991-64, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 795-33—798-33, London 275-47—276‘27, New-york 56-5474—56-7474, Pariz 221-58—223-58, Praga 167-47—168-28.
Dunaj, 11. februarja. Amsterdam 285*85, Beograd 12-5403, Berlin 169-29, Bruselj 09-32, Bu-
21-0637, Sofija 5-575, Stockholm 19070. Varšava 79-74, Curih 137-45.
Curih, 11. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-3075, London 25*1725, Milan 27-11, Madrid 51-90, Amsterdam 207-85, Berlin 12315, Dunaj 7275, Sofija 375, Praga 15*825, Budimpešta 90-375.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50—87-50, voj. škoda ar. 419—420, kasa 419—422, feb. 417—417-50 (417), marc 416 do 417-50 (417), april, maj, junij 417—417-50 (junij 418), 4% agr. obv. 50-51-50, 7% Bler 88-83-25 (85, 83, 84, 83-25), 8% Bler 93-03-125 (92-75, 98, 92-87), 7% pos. hipot. b. 82-25—83 (82-50). — Banke: Hrvatska 50 d.. Praštedio-na 775—780, Udružena 194-50—195-50. Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 6850 d.. Narodna banka 8100—8300. — Industrije: Šečerana Osijek 280—285, Trboveljska 342—345, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
Beograd, 11. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87-50, 4% gar. obv. 49-50, 7% pos. drž. hip. b. 82-50—82-75, 7% Bler 81-25, 8% Bler 93, 6% begluške obv. 69-50, vojna škoda 421, uit. feb. 417—418, uit. junij 421.
Dunaj, 11. februarja. Bankverein 16-55, Kreditni zavod 47-35, Dunav-Sava-Adria 15-30, prioritete 92-20, Ruše 84, Trbovlje 44, Leykam 4-30. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 11. februarja. 7% Bler 82—83. Newyork, 11. februarja. 8% Bler 92-25—93, 7% Bler 84-85, 7% pos. drž. hip. b. 80-81.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 11. februarja. Koruza: baška ladja Dunav in Sava predčasno, suha 85—87, sremska garant. 78—80, baška garant. 80—82-50. Vso ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 14 vagonov, koruza 27, moka 4 vagone. Borza Novi Sad: jutri zaprta Budimpešta, 11. februarja. Tendenca: prijazna, promet: miren. Pšenica: marc 15*18—15-20 (1518-15-19), maj 15-04-15-20 (15-04-15-06). Rž: marc 11 17—11-23 (11*32—11*85), maj 11*42
29.	Koruza: maj 12-50—12-75 (12-72—1274).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 2 vag. rezane je-lovine.
Speri
Stane Pclan (S. K. Ilirija) — smuški trener prestolonaslednika Petra.
Kakor znano, so prispeli pred dnevi iz Beograda v Suvobor prestolonaslednik Peter z obema mlujšinia princema. Mladi kraljevič je navdušen prijatelj smučanja, dočim bosta princa Tomislav in Andrej uživala v sankaškem športu.
Uprava kraljevskega dvorca Suvobor je prosila JZSS, da preskrbi primernega smuškega trenerja za prestolonaslednika Petra. Savez je na svoji izredni seji določil za to častno mesto svojega odbornika g. Staneta Peluna, člana S. K. Ilirije, splošno znanega športnika. Gospod Pelan je bil eden izmed najboljših golmanov v Jugoslaviji in je vztrajal na tem mestu od ustanovitve S. K. Ilirije leta 1911 polnih 15 let. Udejstvoval se je tudi pri drugih panogah športa, posebno v lahki atletiki in v vseh panogah zimskih športov. Bil je eden prvih smuških nastavnikov naše vojske in kot tak na glasti kot izredno dober učitelj in tovariš. G. Stane Pelan je v torek nastopil svojo nad vse častno mesto. Iskreno čestitamo!
JZSS pridobil znamenitega trenerja za naše skakače.
V	torek zvečer se je pripeljal z monakovskim brzovlakom v Ljubljano znameniti norveški smučar Sigmund Guttormsen. Doma je iz Kongsberga, kjer sta nedavno trenirala člana Smučarskega kluba Ljubljana Šramel in Zupan. Do Oberhoffa, pozorišča evropskega prvenstva v smučanju, je spremljal norveško ekipo. Od tam je prispel v Ljubljano in odpotuje v četrtek v Bohinj. Do ve-likih mednarodnih prireditev v dneli 20. do 24. t. m. bo nadziral skakalnico in jo pripravil, da bo nu duu tekmovanja v brezhibnem stanju. V nedeljo bo nastopil pri otvoritvi sokolske skakal-
nice v Kranju. V ponedeljek 16. t. m., ko se bo že povrnila naša tekmovalna ekipa iz Oberhoffa, bo pričel s treningom naših skakačev. Čas je sicer kratek, toda naši skakači imajo že dobro podlago od bivšega trenerja inž. Hanssena. Podjetnost JZSS je res hvulevredna in mu želimo, da mu bo tudi vreme naklonjeno, da bo mogel izvesti že dvakrat preložene mednarodne prireditve.
Skakalna tekma na Bledu razveljavljena. JZSS je na sinočnji seji razveljavil nedeljsko skakalno tekmo na Bledu, ker je savez ni odobril in ker ni bilo navzočih saveznih sodnikovf-
Bohinjske tekme namerava savez na vsuk način Izvesti. Snega je že sedaj obilo in še vedno naletava. V slučaju, da bo nastopil jug, bo savez preložil tekmovalno progo v senčnato lego.
Medklubska slalom-tekma Zimskošportnega odseka SPD v Celju. V nedeljo 15. t. m. priredi Zimsko-sportni odsek SPD v Celju nu Celjski koči medklubsko slalom-tekmo. Start bo ob 10*30 pri koči. Vršil se bo tudi slalom za juniorje in seniorje. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS. Prijave sprejema SPD, skrajni rok za prijave pa je pol ure pred startom.
Svetovno prvenstvo v table-tenisu.
Danes v sredo »e jo pričel v Budimpešti turnir za svetovno prvehstvo v table tenisu. Med 11 državami, ki tekmujejo, je tudi Jugoslavija, ki pa ni poslala najmočnejše ekipe. Dosedanji rezultati so bili: Avstrija : Romunija 5:0, Švedska : Nemčija 3:2, Madjarska : Romunija 5:0, Litva : Ju-goslavija 5:0, Madjarska : Jugoslaviju 5:0, Ce-škoslovaška : Litva 5:0.
HolAio
Ljubljana, četrtek, 12. februarja. 12.15 Plošče (operetna glasba in šlage-rji iz zvočnih filmov).
12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče, borza.
17.30 Otroška ura, Manca Komamova. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Marko Rupel: Srbohrvaščina. 19.80 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.00 Koncert delavske godbe »Zanja«. 21.00 Kuplete poje Danijel Bučar. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za iaalednjt dan.
Ljubljana, petek, 13. februarja. 12.16 Plošče (ruska glasba, ©uverture). 12.45 Dnevne vesli.
13.00 Cas, plošče, borza. 17.80 Radio orkeeter.
18.30 P. dr. R. Tominec: Sainoetanake naselbine kot kulturni faktor. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Pramooščina. 19.80 Gospodinjska ura:	Sadje (Krekova goap. šola). 20.00 Vseuč. prof. dr. Fr. Grivec: Ob BOletnici Fjodora Dostojevskega. 20.90 Samospevi Milama Jttga. 21.15 Hawai-jazz.
22.00 Napoved program« za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 12. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana.
Zagreb, petek, 13. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice, vreme, sneg. 22.40 Plesna ura.
Boograd, četrtek, 12. februarja. 11.25 Plošče.
12.45 Radio orkester. 18.80 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.80 J ugaslo v. pesmi. 18.00 Narodni napevi (trio).
19.30 Francoščina. 20.00 Ljubljana (opera). Beograd, petek, 13. februarja. 11.25 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Po Evropi. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Komedija. 22.15 Radio orkester.
22.30 Novice. 22.50 Balalajke — koncert.
Agitirajte za Jugoslovana!
mu
Oglasi tocijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega znata ja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4
tipski
T
pomladni v e lese jm
1931
splošni vzorčni velesejm..........od	1. do	7. marca
veliki tehnični In stavbni velesejm	od	1. do	11. marca
tekstilni velesejm...............od	l.do	4. marca
velesejm športnih predmetov	...	od	l.do	5.marca
Pojasnila dobite pri
zastopstvu Stegu, Ljubljana
Gledališka ulica 8/11	Telefon 29-25
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubliana, Židovska
ulica in Stari trg
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. •— Cena Din 6*-.
„|AVOR“
lesna Industrija v Lo-gatou ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	307
Železnaio vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-Ja
v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke. 324
Oglalujio 1 »Jugoslovanu!«