Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 pld. 40 kr. T administraciji prejemau veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredntštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. ištev. 91. V Ljubljani, v soboto 20. aprila 1889. Letnilc XVII. Mešca-rijel Dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski so razpisane in gospodje volilci imajo zopet priliko posluževati se volilne pravice svoje ter s svojim zaupanjem odlikovati može, od katerih so sme po njihovih zmožnostih in dosedanjem delovanji pričakovati, da bodo vestno zastopali koristi mestne občine, delali za razvoj in napredek belo Ljubljane v zmislu mandata, ki ga jim izroče gospodje volilci. Uverjen, da bodo vsi zavedni meščanje vršili svojo narodno dolžnost, priporoča volilni odbor svojim velecenjenim someščanom prav toplo na shodih volilcev določene kandidate ter želi, da bi gospodje volilei v mnogobrojnem številu vdeležili se volitev in da bi bili soglasno izvoljeni nastopni gospodje: V tretjem razredu, ki voli dne 23. aprila: Klein Anton, solastnik tiskarne in predsednik „Obrtnega društva"; dr. Gregorič Vincencij, zdravnik. V drugem razredu, ki voli dne 25. aprila: Povše Fran, hišni posestnik itd.; Rozman Ivan, župnik pri s s7. Jakobu; dr. Vošnjak Josip, deželni odbornik itd.; prof. Zupan Tomo, ravnatelj Alojzijevišča. "V prvem razredu, ki voli dne 27. aprila: Dr. Mosche Alfonz, odvetnik in deželni poslanec; Murnik Ivan, cesarski svetnik itd.; Pakič Mihael, hišni posestnik, trgovec itd.; Ravnikar Fran, deželni knjigovodja. V Ljubljani, dne 18. aprila 1889. Narodni volilni odbor. Velika noč in upanje v bodočnost. A Praznujemo danes z vsem krščanskim svetom Veliko noč, prelep spomin Gospodovega trpljenja in vstajenja, praznik največje nadeje. Ko se v naravi probudi na videz zamrlo življenje, ko zlato solnce in lehkonogi jug nosita smrt sneženim orjakom in so priroda krasi pražnjim krilom, kristijan slavi vstajenje Gospodovo, iz katerega je prišlo rešenje vsemu človeštvu. Razmera človeštva do Roga je že malone 19 stoletij postavljena na nepremično podloge, in zaradi tega vsi narodi danes morejo iz cele duše klicati: Kristus je vstal, aleluja! Velika noč, praznik veselja, miru in ljubezni, veličajni ta spomin napolnjuje zopet stvarstvo svojim tajnostnim čarom. Kdo bi ne občutil danes onega čutstva, ki prošinja svet z željami, da bi jeden drugemu vzajemno delali veselje. Ta spomin ne prošinja samo posamičnih ljudi, rodbin, temveč tudi narode, da, ves svet. Toda vprašajmo se: Ali pa vsi praznujejo Veliko noč v krščanskem smislu? Liberalni listi in njihovi somišljeniki praznujejo le še „praznik pomladi". Krščanskega duha so izpodili iz svojih src in stanovanj, in sedaj govore in delajo tako. To je dandanes „napredno, omikano". V višjih krogih sedaj govore o „praktičnem krščanstvu", ali v postavodaji, trgovini, prometu, umetnosti in vednosti, — sploh v javnem življenji je malo sledov praktičnega krščanstva. Največ jih vpraša: kaj mi donaša dobiček? Državno, gospodarsko in družbinsko življenje ima le krščansko ime, toda v praksi nasprotuje krščanskim načelom. Kdo našteje one, ki se iz predsodkov, nevednosti ali zapeljani skoraj že sramujejo krščanskega imena? Obstanek človeški je mnogim le še na tem svetu. Ali je kaj onokraj groba temnili vrat, za to in verske dolžnosti se mnogi več ne zmenijo. Zato pa tem pogosteje molijo nazore „učenjakov" o postanku sveta in človeka, o razvoji pravnih in nravnih razmer narodov in dolžnostih posameznega človeka. Židovsko-liberalni listi in pikantni romani so jim evangelij. Krščanska resnica je mnogim že le pravljica. Moderna veda je nova luč sveta. In če bistri duhovi z ostrim orožjem zmagonosno branijo zatajeno resnico krščansko, potem taki „naprednjaki" zmigavajo z ramami in „obžalujejo", da tako mladi in nadarjeni ljudje gore za reakcijo, nazadek in temo. Tako je mnogim sedanje krščanstvo lupina brez jedra. Tudi narodu slovenskemu veljajo one pomenljive besede. Slovenski rodbini naši pred vsem je treba miru in ljubezni v krščanskem duhu, da more prospevati. In koliko je že onih, ki tega ne priznavajo. Mnogo je takih med nami, ki so v besedi pravi Slovenci, dejanjstveno pa posnemajo naše največje neprijatelje. In vendar more le tedaj zmagati naša pravična stvar, ako nam bode krščansko geslo miru in ljubezni zvezda-vodnica iz groba narodnega zajetja. Močno naj se torej razlega po pokrajinah slovenskih velikonočni glas in v slovenskih srcih naj odmeva odkritosrčnost in vzajemnost. Skoro noben narod ne potrebuje tako, da se čuti kot vez in celota. Ozrimo se okrog: Nismo li siva skala, ob katero se stoletja zaletavajo od severa in juga, zapada in iztoka valovi nemškega, madjar-skega in lahonskega morja? Krut je ta pravečni boj, ki ga bijemo do današnjega dne z opotečo srečo. Zmagonosni bodemo le tedaj, ako stojimo v boji proti raznovrstnim tujim vplivom in mamilom zvesto, trdno in zjedinjeni pod skupno zastavo, na kateri se blesti geslo narodu prerano umrlega očeta. Kdaj bode dobojevan ta boj, kdaj nam napoči pomladnje jutro narodnega prerojenja in vstajenja — kdo to ve? Ali tudi med vrste naših političnih nasprotnikov bode posvetil prej ali slej žar velikonočnega svita, mogoče da skoro napoči dan, ko nam bodo i oni podali roke čuteč, da so naši sorojaki in z nami sinovi jedne in iste krasne dežele. Narodno vstajenje! Vsi hrepenimo po njem in se trudimo zanj. Zakaj se nam niso vresničile želje, zakaj smo še tako daleč od narodnega raja? Ker nismo LISTEK. S v i f t i j a d a. (Štiriinpetdeseti spev.) „Aleluja" žgole radostni škrjanci vrteč se v sinje višave, in v zelenečem bukovji se oglaša kukavica. Pretrpeli smo dolgo letošnjo zimo in pa dolgotrajne državno-zborske debate. Ob skledi repnih in drugih neprebavljivih političnih olupkov smo sedeli minula leta v dobi našo ravnopravnostne lakote, velikonočno nedeljo, lotos pa vživamo vže dišeč kolač v podobi zanesljivih obljub, katere so nam prinesli naši gg. državni poslanci kot darilo za svoje v istini izvrstno doneče glasove zapuščeuih v ravnopravnostni puščavi iz državno-zborske naslanjače. Naš letošnji nadepolni velikonočni kolač v istini ni, karsibodi, kajti namazan je z medom slovenskih paralelk na naših srednjih šolah, z upanjem dolenjske železnico in pa s „poprom" kranjske gimnazije. Da, ko bi nam ne bil primešal poslednjega g. Gavč v kolač, v nevarnosti bi bili Slovenci, da bi si pokvarili v velikonočnih praznikih svoje doslej nenasičene želodce. A, nič ne de, tudi brez kranjske gimnazije si nočemo pokvariti ob praznikih okusa, saj se nam smeji upanje, da postaja vedno rodovitnejše naše politično polje in da se nam prej ali pozneje popolno izplača delo neutrudnega oranja. Našo setev nam pospešuje tudi istina, da se vedno bolj polega nasprotni pihač, nemški krivec in pa liberalna burja. V najnovejši dobi je utihnil celo, brez dvoma za vselej, levičarski: Eol-Sturm, ki je pihal toliko let po naših političnih nevspehih in po ravnopravnostni ledini, o kateri je prorokoval, da ne sme in ne bode poganjala ua njej uiti ovsena bilka ravnopravnosti, dokler dela levičarska stranka politično vreme. A nasprotno, kako prijetno se godi Sturmovemu prijatelju, pruskemu Kummel-Turku, v avstrijski drž. zbornici, ki pozna le jedno molitev in sicer za obvarovanje pruske „pikelhavbe" avstrijske pomoči, ki je po njegovi sodbi pravo danajidsko darilo. Ako ima kaj vpliva molitev tega nemškega Herostrata, izpolni so mu brez dvoma iskrena želja, da se mu podeli patent za njegovo kovačnico, v kateri kuje nemško-avstrijsko rodoljubje. Da smo prebili Slovenci trpljenja britko polovico in da praznujemo svojo Veliko noč, izpričuje tudi istina, da so se jeli vedno bolj majati in mehčati državni paragrafi, o katerih smo mislili, da so tiskani le zaradi tega, da nam delajo skomino po njihovi obetani vsebini. V najnovejšem času namreč jel nam je umerjati g. minister Gavč našo narodno obleko vsaj nekoliko po modi 19. odstavka, in g. minister prava hoče baje celo skrčiti one strašeče kazenske paragrafe, s katerimi so se strahovale doslej naše človeške slabosti sploh. V bodoče se moremo pregrešiti namrtč, ako smemo upati v obljubljeni kazenski zakonik g. Schonborna, ki je vže od leta 1852 v plenicah, le proti 516 paragrafom, dočim smo živeli doslej v varstvu celih 532 odstavkov. Vsekako je to dobro znamenje, da smo se ali poboljšali mi ponižni podaniki vsaj za vsebino 16 paragrafov, ali da se je poboljšala, ali da se vsaj hoče poboljšati vlada polagoma tudi za isti zanimivi 19. odstavek, ki jej je služil doslej le bolj za parado. Na vsak način bodemo Slovenci v bodoče za 16 odstavkov in polagoma celo za jednega več ua boljem, nego smo bili dosedaj. Zaradi tega kličemo z radostnimi škrjanci, ki se vrte nad našimi doslej pesimistiškimi glavami črez dolgo zopet optimistiški in morda opravičeno: Aleluja! Svittijanec. stanovitni v trpljenji, no vrli in plemeniti v vc-selji, ; ker nam večkrat nedostaje krščanskih kreposti. Večkrat smo nepotrpežljivi in prepirljivi, brat zoper brata, jeden drugemu dela v pogubo; in v teh nepopolnostih in napakah nas ne vzgaja naša katoliška vera. Trudimo se torej istinito, da se znebimo vsega polovičarstva, in plemenite težnje slovenskega naroda, napojeuega s pravim krščanskim duhom, priborile si bodo zmago. Večnim postavam in resnicam iz celega srca udani rešili bodemo tudi pereče družbinsko vprašanje, ki marsikje pije našo kri kot krvoses. se liade naše v bodočnost so založene v zmagi krščanskega duha v našem narodu. To izražamo iz naj-globokejšega svojega prepričanja — vara naj se nihče, kajti isti bi varal sebe in tudi narod naš vodil v propad, ki pa bode le označenim potom doživel narodno vstajenje — slovensko Veliko noč. Kranjska hranilnica, pa nemški „Scliiilverein". Kranjska hranilnica je zopet to leto kakor mi-nolo odbila tistih 6000 gld., katere je dovoljevala Ilekaj let sem kot podporo za šolske zgradbe na Kranjskem. Lansko leto se je vodstvo kranjske hranilnice celo na nečuven uačin nekako ponašati hotelo pred svetom, ko se je v svojem občnem letnem zboru dne 22. marca izjavilo, da teh 6000 gl. za kranjske ljudske-šolske zgradbe ne dovoli posebno glede na to, da se goreče deluje proti nadaljnemu obstanku sedanjih ljudskih šol, da ni sedanji njeni blagodejni stan tedaj varen v bodočnosti in da u i k a k o r ni umestno pri sedanjem negotovem razvijanju naših šol, da bi se dajale z a - n j e pomenljive svote." Pri letošnjem občnem zboru kranjske hranilnice dne 28. marca ni njeno ravnateljstvo sicer se izreklo, kaki vzroki so je vodili, da je tudi letos odreklo za naše šolstvo toliko važno podporo, s katero je druga leta c. kr. deželui šolski svet precej zdatno mogel pospeševati ljudski pouk tudi tam, kjer je bilo ljudstvo nezmožne graditi šolska poslopja, komaj za silo potrebna. Tu le kouštatujemo, da ui čuti, da bi bil kaj zdatnega daroval mogočni denarni zavod , v kateri se stekajo večinoma žulji ubogih slovenskih poslov, kmetov in ne ravno bogate slovenske duhovščine, za občne deželne potrebe, pač pa je ž njihovimi dobrotami zopet bogato obsipal nemške zavode kakor protestanškoin„schulvereinsko" šolo, ne izvzemši kranjskega „Landes-Lehrer-vereina", ki so našim domačim razmeram ne le naroduo, marveč tudi versko nasprotni. Za zgradbo ljudskih šol ubogim slovenskim občinam se iz večinoma slovenskih žuljev niti vinar ne privošči, pač pa zopet: protestanški šoli v Ljubljani 350 goldinarjev; nemški „ s c h u 1 ve r e i n s k i" deški šoli v Ljubljani 5000 goldinarjev; ubogim učencem na nemški „schulvereinski" šoli 100 goldinarjev; kraj-nemu zastopu moškemu nemškega „schulvereina" za nemški otroški vrt v Ljubljani 150 goldinarjev; ženskemu 250 goldiuarjev; za kočevski, tr-žiški in zagorski šolski vrt po 50 goldinarjev; „S c h u lpfe n n igu" 200 goldinarjev; kranjskemu „La n d es-Le h r e r v e r ei u u" 100 goldinarjev; tukajšnjemu „Arbei ter - Bildungsvereinu" 50 goldinarjev. Za zgolj nemške namene je darovala kranjska hranilnica tudi v letošnjem občnem zboru to-le: Za tukajšnjo mestno deško in dekliško šolo vsaki po 50 gld.; za filharmonično društvo 600 gld.; kranjskemu nemškemu planinskemu društvu za krajne namene 300 gld. Kaj vrlo spomnila se je zopet sokrvnih Kočevcev, in sicer: Za obrtnijsko šolo kočevsko 500 gld., za kočevsko dekliško šolo 50 gld. in stavbinemu odboru kočevskemu za zgradbo nemške deške in dekliške sirotišnice 2000 gld. Zares lepe svote, na katere smejo ponosni biti uaši nemški sodeželaui in bi ponašali se ž njimi blagotvorni darovatelji sami, ko bi bili posegli v svoje lastne žepe ter podpirali svoje nemške namene s svojimi doneski, a da kranjska hranilnica s takim postopaujem ne deluje le za r a z n aro d e nj e, ampak tudi za razvorstvo dežele, ko podpira zavode, ki sejejo naravnost prepir iu sovraštvo v deželi, k temu se ne da molčati. § 20. lit. d) pravil kranjske hranilnice pravi odločno, „da se njena založnica obrača za dobrodelne, občnokoristne namene v mestu in ua deželi." Tega pa celo naši politični nasprotniki, oskrbniki, ne gospodarji kranjske hranilnice ne bodo trdili, da bi ti zavodi, osobito židovski nemški • „sc h u 1 verein" bili občno-koristni za mesto in deželo, marveč ustrezajo zgolj strankarskim namenom nekaterih kričačev. O nemškem „schulvereinu" seje vis. ministerstvo samo naravnost izreklo, da se zanj srenjska sredstva ne smejo uporabljati. Kakor je srenjsko premoženje lastnina cele srenje in ne srenjskega odbora, tako tudi ni kranjska hranilnica last sedaujega, slučajno nemškega ravnateljstva, ampak je lastnina posameznih vložnikov, ki imajo pravico zahtevati, da se imetje njih obrača za uamene, kakor so izraženi v pravilih, od vis. vlade potrjenih. § 23. pravil kranjske hranilnice tedaj naravnost pravi: „Posamezni vložniki morejo se pritožiti pri politiški gosposki, če se ne ravna po pravilih" in § 22.: „C. k r. k o m i s a r čuva nad hranilnico, da se tekoča opravila zvršujejo po pravilih." § 24. pa slove: „Ministerstvo za notranje reči društvo lahko prisili, da se prenarede pravila" in § 25.: „Deželna vlada čuje nad pravicami vložnikov." Naj se glasilo naših ustavovercev, „Laibacher \Vochenblatt", še toliko trudi dokazovati, da je kranjska hranilnica zaseben zavod, kakor je to poskušalo v svojem uvodnem članku dne 13. t. m., kdor ta pravila pozna in opravilni red kranjske hranilnice, tega ne bodo enaka dokazovanja nikdar preslepila. Pisatelj teh vrstic je lansko leto premo-traval pravila več avstrijskih hranilnic in natanko opazoval, v kake namene se njih prebitek obrača, pa naravnost pove, da se niti pri vendar dosti liberalni graški hranilnici ni prav nič obrnilo „Praga caput regni." (Slikal Anton Chittussi.) Pralio mila, Praho jasna, Kdjž na te pohlednu, Musim zaplesati! E r h e n. „Praga caput regni", tako slovejo besede, ki so zapisane na gorenjem okvirji velikanske, dvajset štirijaških metrov obsežne slike „Pogled na Prago", katero je v sredo izložil na ogled v tukajšnji redutni dvorani češki nadebudni slikar g. Anton C h i 11 vi s s i za teden dni. In to po vsem pravu! Pred gledalčevimi očmi razprostira se iz paviljona Strahovskega samostanskega vrta (samostanu predstojnik je generalni opat velečast. g. P. Žigo Starj) posneto kraljevsko mesto, starodavna, slovanska zlata Praga na obalih „srebropene" Vltave. V levo videti je veličajni hram sv. Vida s kraljevim gradom na Ilradčanih, v znožji zgodovinska Mala stran z zeleničasto kupoljo cerkve sv. Nikolaja, nebrojnimi palačami, hišami z rudečimi strehami in stolpi, odtodi bajž tudi ime: „stovežatii" (stostolpa). Srebropena Vltava, kojo prepenjajo štirje mostovi, med temi most cesarja Karola IV., raz koji je bil v Vltavo pahnjen sv. Janez Nepomuk, — vali svoje valove tja v megleno daljino; pred nami razprostira se mična okolica s tovarniškim predkrajem Bubna, dalje tam Dabliške višine do vasi Hvala, Počernice iu greben Črnega Kosteleca. A krog nas pa diše, klije in žije prelepa pomlad; vzduh nasičen je z jutranjo roso, vsa okolica je v pomladnjem c vetji, kajti na Strahovskem samostanskem vrtu baš cveto jablane, hruške, črešplje in črešnje, z jedno besedo: čarokrasen, dražesten prizor! Ves ta prelep razgled mogel je naslikati na mrtvo platno samo umetnik, ki je v veličajni celoti pojmil ne samo smisel za harmonijo, temveč vse to tudi občutil globoko v svojem srci. Toda mudimo se nekoliko z umetnikom. Kdo je Anton Chittussi? Sin čislane meščanske rodbine iz Ronova na Češkem. V mladosti svoji je pohojeval realko v Časlavi in Kutni Gori. Imel bi bil postati inžener, a osoda je hotela, da si je izvolil slikarski stan. Prvi njegovi učitelji v tem poklicu bili so mu mojstri Anton Lhota in Matej Trenkwald v Pragi (1866—1867), dalje v Monakovem Anschtttz (1868 do 1869); na to je pohojeval dunajsko akademijo in je zajedno doslužil kot jednoletni prostovoljec vojaščino pri polku Reischach. v strankarske namene in da tudi nemški „schulverein" ui beliča dobil, dočim se pri nas obsipava že nekaj let sem kar s tisočaki. Je-li res namen kranjske hranilnice, da širi nazore nemško-židovskega „schulvereina", ki ima svoj sedež v Berolinu, katerega vodja je v Avstriji znani dr. \Veitlof, društva, ki vero izpodkopava in narod ščuva proti narodu? Naš namen ni sumničiti: „Facta loquuntur", dejanja govore, a na tem nam mora biti, da opozarjamo občinstvo na res simptomatične prikazni naših kranjskih Nemcev. Od naših narodnih zastopnikov pa zahtevamo iu zopet zahtevamo, da paznim očesom slede postopanju naših strastnih nasprotnikov, ki z našimi groši brez nas in proti nam delujejo na naš verski, narodni ter celo gmotni pogin, ter se postavijo na odločilnem mostu proti takemu samovoljnemu početju z vsemi pripuščenimi sredstvi, da se bo premoženje kranjske hranilnice enkrat že res obračalo po § 20. za „dobrodelne in občnekoristne namene v mestu in na deželi", ne pa za strankarske, kar le prepir razširja in sovraštvo v deželi ter preti njenemu prebivalstvu z nemalo nesrečo. —cki. Politični pregled. V Ljubljani. 20. aprila. Kotrauje dežele. Nauhio ministerstvo je zaukazalo deželnim oblastnijam, da najnujneje poročajo o troških, katere se imele občine za ljudsko šolstvo zadnjih pet let. Ta vladni korak je najbrže v zvezi s šolsko novelo. „Prager Tagblatt" pravi, da bo po Veliki noči Gautsch odstopil ter postal namestnik za Gorenje Avstrijsko namestu barona AVeberja, ki bo šel v pokoj. Ta vest ima na čelu zapisano, daje izmišljena. Nemško-liberalno časopisje in „Narodni Listy" se boje, da se bo posrečil kompromis v češkem vclcposestvu. Tudi „Grazer Tagespost" se je oglasilo s svarilom, naj ne sklepajo kompromisa, ker je edina nevarnost za Nemce ta, ko bi prezgodaj zapustili abstineučno politiko. Ravnokar objavljeni statistični podatki o izseljevanju iz Ogerske uam kažeje gospodarske razmere onstran Litave v posebno temni luči. Leta 1877 se je izselilo le 178 oseb, 1. 1882 najdemo že 17.500 izseljencev, 1. 1887 blizo 25 000 in 1. 1888 eelo 27.600 oseb. Z Krdeljskega se je izselilo v zadnjih 10 letih 300.000 Sikulcev (Szekler) v Ru-munijo. Verganijev antisemitski list % grozo kousta-tuje. da se je izselilo 2 01 odstotka židov, mej vse-ljenci pa najdemo 71 odstotkov izraelitov. Iz Budimpešte se poroča, da je v okrajih Bistrica in Bič trenčinskega komitata izbruhnila lakota. Vnanje države. Papež Leon XIII. je naznanil državnemu tajniku, kardinalu Rampolli, da bo pri prihodnjem konzistoriji sedem kardinalov imenovanih. Konzistorij bo skoraj gotovo koncem maja. Za kardinale so izbrani dva Italijana, monsgr. Appolloni in monsgr. de Ruggiero, potem pa nadškofje v Parizu, Lyonu, Bordeauxu, Pragi in Mecheluu. O novem srbskem finančnem ministru Vuiču se je izjavil neki nasprotnik radikalne vlade: „Ako Vuič ne bo vravnal linanc, kdo jih pa bo?" Vse- (Dalje v prilogi.) Potem je bival zopet dve leti v Pragi, dolgo jo potoval po Ogerskem in se zopet vrnil nazaj v Prago, kjer je ostal jedno leto, marljivo delujoč v atelieru istodobnega pražkega akademičnega vodje Jana S\veertsa. Potem je ondi skupno najel z umetnikom Fr. Ženišekom atelier v hiši arhitekta A. "VViehla ter je slikal same pokrajine in v tej stroki zelo napredoval. Leta 1878. vdeležil sejo kot rezervist bosanske okupacijo. Na daljnem jugu slovanskem obogatil je svojo torbico z marsikako inično risbo in je vse te plodo svojih študij po Bosni še isto leto izložil v prostorih umeteljskega društva „Umelecka Beseda", iu deloma v dvoranah češkega umeteljskega društva. Leta 1879. je šel A. Chittussi v Pariz, kjer se je po prislovici „Per ardua ad astra" popolnil in izuril v svojem poklicu. Ondi porodila se je v njem tudi misel slikati velikansko sliko „Pogled na Prago". Iz svoje lastno sile povspel se je mož v svetovnem mestu do današnje višine. Od leta 1879. je on stalen izložnik v parižkem „Salonu"; več nego 300 slik ustvarila je roka njegova, ki dandanašnje dičijo stanovanja prvih francoskih rodbin, nad 20 v Ameriki, nad 30 v Belgiji, in umeje se, da tudi njegova ožja domovina, koji je vdan kot zvest sin iz celega srca, IPriloga 91. stev. „Slovenca" d né SO. aprila 1889. strauski se povoljno izražajo o njegovem delovanji. Pokazal je veliko spretuost pri tobačni samoprodaji, ustanovil je rokodelsko in trgovinsko sekcijo v svojem ministerstvu. in posebno komisijo za vravnanje rek Gjerapa in Drine. Jioh/arska vlada je naročila angleškemu m-ženorju Hartley u, naj jej predloži načrte za prista-niščne gradbe v Varni in Burgasu. — Ministra Tončev in Salabašev sta odpotovala v Kazanlik, kjer bodeta ostala čez velikonočne praznike. Predvčeraj objavljeno rusko vojno povelje za-ukazuje, da se morajo letošnjih jesenskih vaj vdele-iiti rezervniki pehote, pehotnega iu trdnjavskega topništva iz leta 1884, ki so manj ko tri leta, iz leta 1879 pa oni, ki so več ko tri leta služili. Predsednik francoske republike Oarnot ]e popolnoma okreval. Predvčeraj dopoludne so se vršile vsled povelja državnega sodišča hišne preiskave pri poslancu Turquetu in petih drugih odličnih boulan-gistih. Kako napačno sodijo oni, ki menijo, da te zaspalo boulangistiško gibanje, kažejo uainovejša glasovanja. V Charentonu je dobil Boulanger pri volitvah v generalni sovet, »koravno ni kaudidoval, 2454 glasov, poleg njega neki drug boulangist 912 glasov, nasprotni kandidatje pa vsi skupaj 3264 glasov.___ Izvirni dopisi. Iz Prage, 16. aprila. Včeraj se je zopet vršilo posvetovanje nemških zaupnih mož o znanem predlogu kneza Karola Schwarzenberga gledé volitvenega kompromisa med konservativnimi in nemškimi veleposestniki. Sešli so se v hiši barona Aehrenthala ter so se posvetovanja vdeležili členi nemškega volilnega odbora za veleposestvo in imenitnejši opozi-cijoualni poslanci. O dosedanjem pogajanji poročal je baron Aehreuthal. Razprave vdeležili so se: dr. Schmeykal, vit. Forster, poslanec Pleuer, Jaksch, Scharschmidt, Biirnreither, Wanka in drugi. Sklenili so, da se konečna odločba gledé kompromisa in vsi koraki v tej zadevi prepusté občnemu shodu nemških veleposestnikov, koji se suide 28 t. m. Za-jeduo so proglasili »kupno postopati z osrednjim volilnim nemškim odborom za mesta in kmetske občine. Od te dôbe, ko se je na Češkem uvedla parlamentarna uredba, pogajali so se Cehi z Nemci za dosego narodnega pomirjenja na podlagi ravnega prava obeh narodnostij. Toda o tem ni slišati nočejo Nemci. V letih šestdesetih je proglasil voditelj Nemcev, prot. Brinz, Franju Palackemu, da Nemcem ne treba pogajati se s Čehi za pravo, kajti oni, Nemci, imajo oblast, koje ne izpuste. V sedemdesetih letih proglasil je sedanji vodja čeških Nemcev, dr. Fr. Schmeykal, voditelju Mladočehov, pokojnemu dr. Sladkovskému, to-le: „Cemu bi se neki pogajali z vami? Česa nam morete ponuditi? Vi nam ponujate samo ravno pravo. To imamo pri vseh okoliščinah zagotovljeno, naj se zgodi karkoli, tega nam ne smete vzeti, mi že vemo, kje imamo našo zaslombo, zato ostanemo „beati possidentes!" Te besede vodje Nemcev najbolje označujejo stališče Cehov in Nemcev v Avstriji. Cehi imajo sicer v deželnem in državnem zboru večino; toda ko se zdaj vladajoči Čehi korak za korakom morajo nasilno potezati za izvršeuje narodne in politične ravnopravuosti v Avstriji, so tlačeni Nemci ni zaostala za drugimi narodi, saj najraje slika krajevne prizore in obraze iz Češke. Čitali smo svoje dni o nekem starem laškem mojstru, da je vselej pomolil, predno se jo lotil kacega dela. Globoko čuteče srce Chittussijevo posvetilo je istotako početek svoje slike. Stoječ pred golim platnom, namenjenim sliki, in zroč na prekrasno panoramo, vdero se mu solze po licih — biseri iz globine njegove občutljive umeteljske duše. V obče jo pa Anton Chittussi s svojim „Pogledom na Prago" ustvaril delo eminentno umetniške vrednosti, in pri srci imamo samo skromno željo. Možno, da so jo že uganili čitatelji naši: Skrbe naj severni bratje naši, da slika ostane doma, a ne kje na tujem; da dragoceno delo ostane v deželi njihovega rojaka. In kdo drugi ima pravo, da dolžnost, nego „Praga, caput regni", da si prilasti sliko, koja tako mojstersko predočuje v živih bojah prelepe izumbe njihovo zlato stolnico, zibelj in središče pristnega slovanskega življenja ob modri Vltavil A. S. še vedno „beati possidentes" — srečni lastniki svojih privilegijev, katere so dosegli v poslednjem poltretjem stoletji največjega upadka naroda češkega. V deželnem in državnem zboru ni se zgodila avstrijskim Nemcem krivica di za las ne, ker Cehi hote ž njimi samo ravno pravo, vedoč, kje imajo njihovi tlačeni nemški bratje svojo „zaslombo" in nemške brate svoje. Župan naš, g. S o 1 c, ki že dlje časa nevarno bolan leži, okreval je zopet, tako, da se ni treba več bati za njegovo življenje. Dober vtis je tu napravilo, da je cesar potrdil nov občinski red pražki, kakoršen je sklenil deželni zbor češki v zadnjem zasedanji. Po tem redu more župan ali starosta biti voljen v tretje, Kar doslej ni bilo; dalje ima dva namestnika, in občina sme prodajati zemljišča do 50.000 gld. tudi brez deželno-zborskega dovoljenja. Kako se množi siromaštvo, bodi v dokaz nastopni slučaj: Mestni zastop vsako leto v 1. dan maja podeljuje med mestne uboge ustanovo Vaclava Novotnega v znesku 240 gld. Prejšnja leta oglasilo se je zitnjo dvesto prosilcev, precejšnjo število to. Toda letos bilo je odposlanih 1016 prošenj, torej petkrat toliko, kot druga leta. Te številke najbolje poukazu-jejo na statistiko uboštva in označujejo dosti jasno tukajšnje razmere v socijalnem oziru. O „Matici školski" vam poročam, da je meseca januarija izdala 14.603 gld. 58 kr., februarija 16.624 gld. 69 kr., marca 13 961 gld. 32 kr., torej vkupe 45.189 gld. 59 kr., prejela pa vkupe v teh treh mesecih samo 29.136 gld. 48 kr., tedaj je pri-manjkave za to četrtletje 16.053 gld. 11 kr. Z ozi-rom na rastoče troške svetuje in predlaga glasilo „Matice školske", naj se i letos priredi v Pragi slična narodna slavnost, kakoršua je bila leta 1887 v Pragi na korist temu občekoristnemu društvu in je naklonila društvu 9500 gld. čistega dobička. Proračun „Matice" za leto 1889 znaša 170.000 gld. In ker se že bavim z društvenimi zadevami, bodi omenjeno, da v pražkem „Sokolu" že dlje časa vlada neko tajno, živahno gibanje. Povodom pa-rižke izložbe vršil se bode dne 9. in 10. junija t. 1. v Parizu mejnarodni shod zastopnikov in odposlancev vseh telovadnih društev, zastopanih in v Parizu živečih narodov. Razven muogobrojnih francoskih društev oglasilo se je že mnogo Švicarjev, Holandežev, Belgičanov, Dancev, Švedov, Angliča-nov, Španjolov, Lahov itd. k tej telovadniški manifestaciji. Toda tudi iz središča češko-slovanskega Sokolstva se odpošljejo izbrana društva k tekmo, v al ni telovadbi, da ondi pokažejo istinito dovršenost in važni smer naših sokolskih društev, ter se poskusijo v boji za palmo zmage v slavo češkega imena. V ta namen naš „Sokol" odpošlje k tekmovanju popolen oddelek predtelovadcev, češka občina sokolska pa tri oddelke k najtežjim proizvajanjem. Velikonočno nedeljo imajo vsi Sokolci tu shod in posvetovanje. Vdeleženci morajo imeti vsi novo društveno obleko, in to velja samo za Pariz. Peljali se bodo tja čez Norimberk, Karlsruhe, Strassburg, Avricourt in Nancy, nazaj pa skozi Švico, in sicer preko Basilej, Lucern, Feldkirchen, Solnograd in Linec. Oglase vsprejeraa za to odpravo pražki „Sokol" do 1. maja (priloži naj se tudi 5 gld.). Velikonočni ponedeljek pa praznuje v bližnjih Draždanih „Sokol" draždanski svojo petindvajsetletnico in za-jedno spojeno z javno telovadbo. V zadnjem svojem dopisu poročal sem vam, kako so Rusi vsprejeli v Moskvi češkega virtuoza Fr. Ondfička, še večje triumfe je pa slavil v Kijevu, vsprejet je bil ondi z velikim navdušenjem in podarili so mu mnogo dragocenih darov. V koncertni dvorani so kijevski dijaki Ondfička dvignili na roke ter ga nosili pred radostnim občinstvom. Toda vse inače se godi našim umetnikom na Du-naji. Stoprav tujec Sarasate (Španjol) je seznanil Dunajčane s skladbami Avstrijanca (Novi slovanski plesi), koje tujina že davno pozni Komorne skladbe DvofAkove bile so igrane skoro po vseh nemških mestih, dalje v Londonu, Bostonu in Novem Jorku, samo na Dunaji ne, dasi so skladbe tega skladatelja najizvrstnejše in najlagodnejše. In kje je iskati vzroka tej odurnosti? V narodnem anta-gonizmu zoper Čehe! Politično opozicijo prenašati v umeteljnost je pač pomilovanja vreden naptd. Kar je meni znano, izvajali so tu v „Narodnem gledišči" Wagnerja in Goldmarka, po vseh koncertnih dvoranah pa sploh nemške skladbe; take repre-salije so pač neumestne! Dnevne novice. (I)ružba sv. Cirila in Metoda.) Rodoljubne dame v Gorici suujejo „žensko podružnico". Poroča se nam, da pooblaščenec skliče ustanovni zbor vže za belo uedeljo dne 28. aprila. Slava vrlim domorodkinjam na Goriškem, da so se pridružile svojim tržaškim in ilirsko-bistriškim zavednim sestram! — Velikonočni ponedeljek dne 22. aprila zboruje z običajnim vsporedom podružnica v Slovenjigradcu na Štajerskem. — Isti dan podružnica za „Pliberk in okolico" ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. Ign. Miklavca v Šmihelu po tem-le dnevnem vsporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor g. dr. J. Somer-a. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Poučni govor. 5. Razni govori iu nasveti. Po zborovanju : Petje in prosta zabava. — Dne 28. pa ima podružnica za „Beljak in okolico" shod v Ločah pri Geomaterju z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poučen govor o živinozdravstvu. 3. Deklamacije. 4. Poučen govor o potrebi verske in slovenske šole in kako si jo moramo priboriti. 5. ,Ali smem Slovenec biti?'Prizor 6. Nasveti in predlogi. 7. Domača zabava: Razni govori in petje ločkih pevcev. Vsi čč. udje in oni, ki hočejo k naši družbi pristopiti, vabijo se najuljudneje, da se udeležijo tega shoda v prav velikem številu. — Začetek ob 3. uri popoludne. Načelništvo. (Darilo sv. Očeta.) Rimski odbor, ki po nalogu sv. Očeta razdeljeval reči iz Vatikanske razstave, je poslal pred nekaterimi dnevi 2 bronasti svetilki tudi v Ljubljano, da škofijstvo ž njima po svoji previdnosti ukrene. Kakor čujemo, odločilo je škofijstvo jedno svetilko za romarsko cerkev Matere božje na Brezji, drugo pa za cerkvico Matere božje na BI ej s k e m Jezeru. (Častiti gospod Josip Škerbinc), župnik v Ogrčah na Koroškem, poslal je podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji dva gld., za kar mu odbor izreka srčno hvalo. (Umrl) je v Mariboru dr. Avguštin K u-k o v i č, kn.-šk. duh. svetovalec, profesor in pod-vodja v bogoslovji, po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 19. aprila ob Val- uri zjutraj v 40. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes popoludne ob 2. uri. R. I. P.! (Predstava v korist podpornemu društvu veli-košolcev na Dunaji.) Ker je namen predstave, ki bode velikonočni ponedeljek v dvorani tukajšnje čitalnice, človekoljuben in plemenit, še enkrat opozarjamo na-njo. Kakor čujemo, zanimajo se vsi krogi za to predstavo. Gospodična Katarina Sevnik-ova in nje učitelj gosp. Oh m vitez Janušovsky igrata iz posebne prijaznosti čveteroročno na glasoviru. Pred prologom: Vil. Blodek: ouvertura k operi „V vodnjaku"; pred prvo podobo: Anton Dvorak: Legenda op. 59 1.; pred II. podobo: Zdenko Fibich : „Vesna" simfonični obraz; pred III. podobo: Anton Dvorak: slovanski plesi op. 46. IV. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 gld., druge vrste 80 kr., tretje vrste 60 kr. Vstopnina 60 kr. Sedeži se dobivajo pri kustosu v čitalnični traliki in zvečer pri blagajnici. (Z Dnuaja) prejeli smo od odbora podpornega društva za slovenske velikošolce sledeče poročilo: Društvo še ne obstoji pol leta, pa uže šteje 8 0 udov: 16 ustanovnikov in 64 rednih udov, podpornikov in dobrotnikov. Vsega skupaj je društvo prejelo 1127 gl. Glavnica znaša S15 gld. ter je naložena v dveh dunajskih hranilnicah. Razdelilo se je 244 gld. Društvo ima tudi srečko Rudolfove ustanove, ki so jo 1. 1884 kupili dunajski Slovenci ter jo podarili podpornemu društvu. Ustanovne stroške, kolke, tiskovine, poštne znamko itd. poravnal je odbor z 28 gl. iz svojega. — Od slovenskih pokrajin pristopilo je največ udov iz Kranjske, namreč 8 ustanovnikov in 18 podpornikov skupaj 26 udov s svoto 481 gl. in sicer iz Ljubljane 8 udov: 2 ustanovnika iu 6 podpornikov s 136 gld.; iz Kranja 2 ustanovnika, 5 podpornikov in 4 dobrotniki, skupaj 11 udov s 130 gld.; iz Radovljice 2 ustanovnika s 100 gld.; iz Vipave 1 ustanovnik s 50 gld., z Vrhnike 1 usta-novnik s 50 gld., iz Idrije, Litije, Škofje Loke po 1 podpornik a 5 gld. — Za Kranjsko pride Štajerska z 9 udi s 103 gld. in sicer iz Gornjega Grada 1 ustanovnik s 50 gld., 1 podpornik s 5 gld., skupaj s 55 gld., iz Celja 3 podporniki s 30 gld., z Vranskega 1 podpornik s 5 gld., z Blanice 2 podpornika z 10 gld., iz Dol. Hrastnika 1 dobrotnik s 3 gld. — Tudi iz Koroške pristopilo je 5 udov z 18 gld. in sicer iz Spitala, Dholce, Švabeka, Vogrč. Iz Zagreba pristopil je 1 podpornik s 5 gld. Največ udov šteje društvo na Nižje Avstrijskem oziroma na Duuaji in sicer 7 ustanovnikov in 32 drugi ti udov, skupaj torej 39 udov, ki so vplačali 520 goldinarjev. Dunaju pripada 6 ustanovnikov in 32 udov, s 467 gld., v Dunajskem Novem mestu 1 ustanovnik s 50 gld. — Na 26 prošenj bilo je razdeljenih 244 gold. Prosilci so iz Goriške, Koroške, Kranjske in Štajerske, največ juristov. a tudi mnogo medicincev, filozofov in živinozdravuikov. V mesecu marcu prišel se je odboru zahvalit koroški Slovenec, kije ravno dovršil svoje študije, trdeč, da se ima le podpornemu društvu zahvaliti, da je mogel končati svoje nauke, ker ga je ono v najvaž-nišemčasu gmotno pod p i ral o. Večno hoče bili zato hvaležen. Obljubil je naseliti se v svoji domovini ter zvesto delovati za svoj narod. — Odbor podpornega društva prosi ulju dno za daljno pomoč iz domovine; da bi poverjeui-štvo blagovolili prevzeti posebno oni, ki so enkrat na Dunaji študirali. Naslov blagajnikov: Gospod R. Pukl Wien VII. Zieglergasse 65. (Podpore za gasilna društva.) Zavarovalne družbe so za 1. 1888 deželnemu odboru izplačale postavna 2 odstotka kosmatih dohodkov za gasilna društva, in sicer: „Graška vzajemna zavarovalnica" 1672 gld. 32 kr.; „Slavija" 1090 gld. 74 kr.; „Riunione Adri-atica di Sicurtä" 364 gld. 49 kr.; „Assicurazione Generali" 354 gld. 67 kr.; „Avstrijski Feniks" 267 gld. 5 kr.: „Nord British and Mercantile" 248 gld. 63 kr.; „Peštanski Fonciere" 245 gld. 97 kr.; „Azienda" 221 gld. 12 kr.; „Concordia" 203 gl. 69 kr.; „Franco hongroise" 164 gl. 50 kr.; „Dunajska vzajemna" 130 gld. 49 kr.; „Donau" 60 gld. 26 kr.; „Montansko društvo" 8 gld. 63 kr.; „Lipska zavarovalnica" 55 kr., skupaj 5033 gl. 11 kr. V četrtek je deželni odbor razdelil podpore gasilnim društvom: Požarni brambi v Ljubljani 300 gld.; požarnim brambam na Brdu, v Kranji in Kamniku po 200 gld.; požarni brambi v Tržiču 150 gld.; na Bledu 120 gld.; v Postojini, Kočevji, Studenci, Šma-riji. Šiški, Št. Vidu nad Ljubljano, Šmartinem, Litiji, Mokronogu, Dolenjivasi, Vrhniki, Žužemberku, Trebnjem. Crnomlji in Cirknici, dalje občinam Železniki, Vel. Lašiče, Vel. Poljane, Žiri, Črni Vrh in Cerklje po 100 gld.; požarnim brambam v Vel. Otoku, Starem Trgu, Vačah, Bizoviku, Sp. Logatci, Borovnici, Begunjah, Boh. Bistrici, Mirnipeči, Toplicah in Domžalah, občini Vel. Loka pri Trebnjem po 80 gld.; požarnim brambam v Planini in Ratečah po 70 gld. pož. brambi na Verdu in občini Dob po 60 gld.; pož. brambam v Svetlem Potoku, Srednjivasi v Kočevji, Koprivniku, Rakeku, Horjulu, Preserji, občinam Voglje, Kapljavas in Trzin po 50 gld., skupaj 4940 gld. Dovolile so se dalje na račun 1. 1889 podpore: Požarni brambi na Brdu 200 gld.; v Tržiči, Kamniku in Bledu po 1-50 gld.; v Škofji Loki, Št. Vidu pri Ljubljani in Zatičini, Trebnjem in Višnjigori, dalje občinam Železniki, Žiri, Črni Vrh, Poljane, Kapljavas in Cerklje po 100 gld.; požarnim brambam v Planini. Ratečah in Bizoviku po SO goldinarjev, skupaj 1990 gld. (Odbor za Villiarjev spomenik) naznanja: Vrla domoljubkinja gospodičina El. Železni k v Ljubljani vročila nam je znatno svoto 44 gld. 60 kr., katero je nabrala v svoji gorečnosti za naš lepi nameu med raznimi slovenskimi rodoljubi. Z veseljem zabilježimo ta vse hvalevredni čin ter njej izrekamo javnim potom najtoplejšo zahvalo z gorko uado, da bode marljivo njeno delovanje spodbudilo tudi naše rojakinje po Notranjskem k enakem činu. (Prvo zborovanje „zaveze" slov. učit. društev) dné 22. in 23. aprila 1889 v Ljubljani. Vspored : V ponedeljek dné 22. aprila. 1. Popoludne shajajo se gg. delegati v prostorih slov. učiteljskega društva (sv. Jakoba trg št. 10). 2. Ob 4. uri ogleduje se Chittussi-jeva slika „Pogled na Prago." 3. Ob 6. uri zvečer zborovanje delegatov v mestni dvorani. 4. Po zborovanji „pevski večer" čitalniških pevcer s sodelovavjem vojaške godbe v prostorih čitalnične restavracije. V torek dné 23. aprila. 1. Ob 8. uri zajutrek v Švicariji. 2. Ob 10. uri glavno zborovanje v čitalniški dvorani. 3. Ob 2. uri popoludne banket v čitalniški restavraciji. (Couvert 1. gld.) 4. Ob 4. uri pohod deželnega muzeja „Rudollinum". 5. Zvečev prosta zabava in poslovitev v gostilni „Evropa". (Ljubljanski vodovod.) Ta teden so že začeli po mestu kopati rove za vodovodne cevi. Na mestnem kolodvorskem skladišči je že nad 50 železniških vôz vodovodnih cevi izloženih. (Vabilo) na „pevski večer", kateri priredi ljubljanske čitalnice pevski zbor dne 22. aprila t. 1. v čitalničnej restavraciji gg. delegatom slov. učiteljskih društev na čast. — Vspored: 1. Kopecky: Potnica. — 2. Khomp: Ouvertura k ljudski igri: „Blejske žene". — 3. Nedved : „Zvezna" zbor. — 4. L N. KrAl : „Ljubezen" valček. — 5. Kuhač: „Makedonec žalno pjeje" zbor. — 6. Suppé: Réminiscence iz operete „Boccaceio". — 7. Cveterospev. — 8. J. Krili: „Manolinke" polka. — 9. Jenko: „O Vidovem" zbor. — 10. Leihold: „Pesenski venec" pot-pourri. — 11. Ivanovici: „Dunavski valček". — 13. * * „Mareuka" zbor. — 14. Ipavec: „Domovina" pesem. — Začetek po končanej predstavi, katera se vrši ta večer v čitalnični dvorani. — Vstopnimi za osotio 30 kr. Gg. delegatje s» vstopnine prosti. — K tej veselici vabi najuljudneje ODBOR. (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) priredi dne 22. aprila 1889 v gostilni Jerneja Graška zabavni večer. Začetek ob 7 x/2 uri zvečer. — Vspored : 1. M. Vilhar: „Slavjanska", moški zbor. —2. Auber: „Die Stumme von Portici", za gosli in glasovir. — 3. Pravljice, pripovedke iu zabavljice o starem Kamniku. berilo. — 4. L. Zeise : „Domači zvonovi", za glasovir. — 5. IL Volarič: „Slovenski svet", moški zbor. — 5. Denis: „Hrepenenje", za gosli iu glasovir. — 7. Knittl: „Sabljica ostra", moški zbor. — 7. „Dudaša", šaljiv prizor. —Reditelja: J. Pohlin in A. S t a d 1 er. (Štajerska deželna razstava.) Odbor štajerske deželne razstave naznanja v pozivu, da bode razstava v jeseni 1S90 v Gradci. Telegrami. Trst. 19. aprila. Danes so prišli skoro vsi delavci v lloydov arsenal ter so pričeli delo. Štrajk je s tem končan. Berolin, 19. aprila. Knez Bismarck bo ostal v Berolinu ter počakal italijanskega kralja, ki bo prišel s Crjspijem. Bukarešt, 20. aprila. „Indépendance Romaine" povdarja, ker se peča Rusija z vrav-nanjem financ, ker jo avstrijski cesar miro- ljuben in .se vsled avstrijsko - ruskih odnošajev ni treba bati rušenja mirti, da so moro Cit-targijevo ministorstvo mirno baviti izključno z notranjimi preosnovami. Madrid, 19. aprila. Velika, s smodnikom napolnjena petarda se jo danes na velikem altarji stolice v Valonciji razletela. Cerkev je bila vernikov natlačena; navstala jo grozovita zmešnjava. Razven tega, da jo omedlelo nekaj oseb, dogodek ni imel posledic. Altar je razrušen. Zločincev še niso poizvedel!.. Zahvala slovenskim državnim poslancem, poslana deželnemu glavarju dr. Josipu P oklu kar ju. Danes novo kous-tituirani mestni odbor je jeduo-glasuo Vašemu blagorodju in vsem drugim vele-častitim slovenskim državnim poslancem iskreno zahvalo votiral za krepko iu možato postopanje iu zagovarjanje posebno dolenjskih interesov v državnem zboru. Novo Mesto, dne 17. aprila 1889. Dr. rožnik, župan. Vremensko sporočilo. C rt Q Cas Stanje Veter Vre m e « t ■S S s Issi S rt C opazovanja zrakoraern v mm toplomora po Celziju 7. u. zjtit. 734-u ÏÏ2 si. svzli. megla 19 2. u. pop. 734-6 14 0 » jasno o-oo 9. u. zve«. 737-8 9-0 lirezv. „ Srednja teinperati ra 7 9°, i n 1-5° pod normalom. Hiša na prodaj. Po sklepu občnega zbora Marijine bratovščine v L j ubij a 11 i prodii se Ib iSi:« z v Hrenovih ulicah št. <» iz proste roke najvišjemu ponudniku. (l) gjafT Ponudbe nad 6000 goldinarjev sprejema g. Karol Lahajner. Florijanske ulice št. 7. O > Xaj vspešnej ša čistilna mineralna voda 'rane Josipova grenčica, priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeha, ne neprijetnega jkusa in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek. Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani. Ravnateljstvo v Budimpešti." M i i jrslei snovij v raznovrstnih oblikah, istotako i^štedilna ognjišča ^ priporoča po najnižji ceni I *ai i . I evnikar, v Ljubljani, (is—i) Tržaška cesta št. 29. Novo koncesijonovana v LJiil>ljaiii. === 4-1 Slavni mestni magistrat ljubljanski mi je dne 6. februarija 1889, št. 21.280 dovolil koncesijo za tovarniško izdelovanje soda-vode v Ljubljani v hiši Preširnov trg št. 2 (lekarna „pri zlatem orlu"). Objavljam to p. n. občinstvu ob enem dostavljajoč, da se Bo v moji tovarni pri izdelovanji soda-vode prav posebno pazilo na iiajvestncjsi in najnimicjsi izdelovalni način in da ze sedaj vsi sifoni dohajajo v promet le z zajamčeno predpisom primernimi, t. j. v smislu ministerske naredbe z dne 11. julija 1888 drž. zak., iz 90odstotnega cinovega legiranja napravljenimi zaklepi, da tedaj obsegajo popolnoma j^T" svinca prosto, zdravju neškodljivo, oživljajočo pijačo, kije HT v vsakem oziru izvrstno primerna zdravstvenim zahtevam. Odličnim spoštovanjem Josip Svoboda, V Ljubljani, mcscca nprih 1889. lekarnar in tovarnar so£fiiji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane (24) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!} llavnokar je izšla m se dobiva v „KatoliNki It 11 k varil h* v Ljubljani knjižica z naslovom: Duhovna lekarna za vse, ki hočejo večno živeti. Nemški spisal dr. Ernest M. Müller, škof linški. Poslovenil Fr. Zbašnik, župuik. Da spoznajo Slovenci vrednost to knjižice, naj bode omenjeno, da jo bil drugi natis, prirojen v nemškem jeziku v 4500 iztisih, razprodan v teku šestih mesecev. Prod nekoliko tedni izšel je že tretji natis. (5—2) Cena 20 kr., po posti 2 kr. več. XXXXXXXXXXXKXXXXXX X II rata Eberl, x JC izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov iC in napisov. 3C X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X £ XijuLlblj»n», H ^ r.a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 2 #5 znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve «g H v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem 2 Ä lanenem oljnatem lirneži najlineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (8) Jg| ^ SJ0T Conilco mi ssahto-v-ai» je. Hj g***************** lladenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati s 'Radgonsko, to je Itadkerslurger. čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jedon dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se /. vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so pogubi in r zkadi kakor so steklenica odmaši. Kopanjo v slatini in v I j. kloiiifi vpliva |tosc-1 bno |»ri: protinu, bo-1 ločinah mokrll, malokrvnosti, ionskih t">-lu/nih, slabostih itd. ] Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) ,»1 ravnata Ijstvn : Kopališče Radenci | blizo Ljutomera. Zaloga kisle vodo pri: F. Plautzu in IVI. Kastner-ju v Ljubljani. 10) Tujci. 17. in 18 aprila. Pri HntiAu: 0. Schvvickert, nadlogar, iz Vipave. — Oberg-foll, c. kr. profesor, i/, Kočevja. Komeljanc, c. kr. profesor, iz Kočevja. — Voekcl, Kocbler, trgovca, z Dunaja. — Muck, s soprogo, in liolabek, trgovca, z Dunaja. — It. Kochler, poto-valec, z Dunaja. Pri Slonu: dr. Dorn, Josip Leehner in Gramlik z Dunaja. — Berthi, trgovec, iz Inomosta. — Josip Mauerhofer iz Tržiča. G. Klein, trgovec, iz Toplic. — Teodor Bergmann, trgovec, z Dunaja. — Aleksander lludovernik, e. kr. notar. 7. Dunaja. — l!e-cliaker, llurling in Schwab, trgovci, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru-. Bcin iz Gorice. — M. Erjavec u Gradca. — Ivan Oražem, s soprogo, iz Lesc. — Bauer, s soprogo, iz Gradca. St. 588(1. Volitveni razpis. (3-3) V smislu § 1?. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daie na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile se kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil: dne 23. aprila III. volilni razred dne 25. aprila II. volilni razred, dne 27. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12 ure dopoludne. Oe bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 24 , oziroma 26. in 28. aprila tudi dopoludne od 8. do 12 ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovale1, in sict-r i/.ined izvoljenih: a) od III. volilnega razreda: Klein Anton, tir. Gregorič Vinko; h) od II. volilnega razreda: Povšo Fran, Rozman Ivan, dr. Vošnjak Josip, prof. Zupan Toma; V lijuliljaiii. dne 8. aprila 188 c) od I. volilnega razreda: dr. Mosche Alfons, Murnik Ivan, Paklč Miha. Ravnikar Franc. Voliti bode torej III. volilnemu razredu 2 člana, II. in 1. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. Ostanejo pa člani mestnega zastopa še naslednji gospodje: Benedikt Josip. tir. vitez Bleiweis-Trste- niški Karol. Dolenec Oroslav. Gogola Fran. Grasselli Peter. Hrasky Ivan Vladimir, Hribar Ivan. Kajzol Peregrin. Ničman Henrik. Nolli Srečko. Petričič Vaso. dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan, Tomek Josip, Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij, Volkovrh Ivan, Zitterer tli časa Caval- china Mat , vitez, Žagar Karol, Železnikar Ivan. Župan: Cjri-as^elli s. r. Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani imi velilcom McstiKMii trgu, priporoča tukai popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarue Trnkoczyjevih firm so: Na I)u-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Stajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se liste istinlle marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdezv-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MARiA=ZELLER TROPFEN« NUR";ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZS' LAIBACII l STUCK zo„ Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protiu ter revmatieem, trganje po uilili, bdečinc v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa čo se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 slekl. 50 kr. tucat - . . 4 gl. 50 kr. SdjufjmaTffj '¡e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Planinski zeliščni sirot toujsli, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko. prsno in pljučne bolečine: 1 stekl. 5G kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za •">(> kr. je pravi. Kričistilne krogljice "Tp® ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažencin želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jedon zavoj s 6 škatljaiui 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. ¿Lsr Zciravila za živino. Si upa za živino. Ta prav dobra št lipa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseli na-t iSgSSi-'®^lezljlvili kužnih bo- loznij.kašlja.pljuč-nili in vrathili bo- ____leznij ter odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in Iskrene. Kravedobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilniin navodom vred velja le 50 kr., 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld. 1-vt't za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih,otrp-iicujlvboku,vkriži itd., otekanji nog, meiiurjlh na nogah, Izvlnjenjl, tiščan,ji od sedla iu oprave, pri snšici iid. s kratka pri vseh vnanjib boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred Stane le 1 gl., 5 ¿teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkcczy-ja v Ljubljani zraven rotovža. (28) in se vsak dan s ¡iOJtfc Preflnstlti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo bojjato ✓ iilojio klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blajin. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = krznarska dela, = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trir it. s v Ljubljani. U^T" (it/. dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-4) Ml» Gospodom šolskim predstoj- 4* nikoni in učiteljem (3) priporoča Aafe Drušl@?!§ t trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu lO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. Vinko Camernik, kamnosek vj.jubljani, Parne ulice štev. 9, (začasna podružnica^poleg mesarskega mostii) priporoča se preč. duhovščini za naročila vsega v njegovo stroko spadajočega cerkvenega dela in gosp. stavbinim podjetnikom za raznotera KtavlMiiska dola. Slavnemu občinstvu priporoča veliko zalogo najokusneje iz različnih marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov po jako nizki ceni. Hiša g» »«■ s• g .¡3 tudi ravnokar krasno izdelan, nad tri metre visok prostostoječ na^rolmi spomenik od kajnahtalskega kararskega in domačega črnega marmorja, dostojen vsakega odlič-njaka. Obljubil je čč. naročuikom po najnižjih cenah in s trpežnim blagom po&treči. S spoštovanjem Vinko Čamemik, (6—5) kamnosek. Brnsko blago za elegantno spomladansko ali poletno obleko v odrezkih po 8 10 m, to je 4 vatle vsak kos, za gl 4.80 iz line gl. 6.— iz iinejše gl. 7.75 iz izborno fino gl. 10.50 nepresegljivo fine pristne volne, kakor tudi lilasro za zgornje suknje, s svilo pretkani „kanigarni", poletno surovo stikno, blago za livree-je, pralno - pristno sukančno blago, lino in najfinejše črno sukno za salonske oprave itd. razpošilla proti povzetju ¡zneska kot poštena in solidna znana tovarniška zalogu suknti Siegel-Imliof v 13i-iiii. Pojasnilo: Vsak odrezek je 810 m dolg in 180 cm. širok, tedaj popolnoma zadostuje za popolno moško (15-10) obleko. Tudi se pošilja, kolikor kdo zahteva na metre. Jamči se, da se pošlje blago natanko po izbranem \zorcu. Vzorci gratis in frnnko. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev <>I»ltiJ<> SoilllK! (Griroiillc). Dom MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bru-sel) JSSO, London JSS4. Iznajdeno leta 1373 I'0 P'ijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitatoljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka S E OUI M Bordeaux ^ ■ > (Francija) Klic Croix de Scguej 10« & 108. Ustanovljena leta 1S07. Dobiva sc v vseh lekarnah in prodajalnirait dišav. (35) „THE GRESHAM" zavarovano za življenje v «.,„,„.. Podružnica za Avstrijo: ! Podružnica za Ogersko: ij, Giselastrasse 1,1 Pešta. Franz-JosefDlatz v hiši društva. 1 ■ i ""i") št 5 in C, v hiši društva. frank. 102.846.222-47 19, lôl.298'7o 207,158.040-— 50,971.150-— 1.561,757.680 — Društvena aktiva dne 30. junija 1888 . . . ....... Letni dohodki premij in obresti...... ...... Izplačltve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka 11848)......... V zadnji dvanajstmesočni poslovalni dobi vložilo so je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb.......... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazco za predloge daje brezplačno glavni zastop v I^jiil>ljaiii (12-5) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št. 3. n M "j I avstro-francoska družba za zavarovanje fn avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. $ elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na BlillJlf S»f Wipplin^erstrasse štev* II« Imovin» (lružl«': !> milijonov gld. avstr. velj. ■ »H- ■■ 'M. ari ï milijonu lihi. avstr. velj. človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obinišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otroče dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah iu z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. rsai» aij«» a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, kijih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in i o suhem Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Zastopstva družite : V Budimpešti, \Vicnergasse 3 in SchifTgasse 2; v Gradci, Albrecrhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Scliiff" v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Tstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Ilohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejeraajo zavarovanja. Plavili Kiistop v JLjiiltl j «nI. Šelt»iil»urgove ulice štev. 3, pri jrosrpii pnosEii€-u. <») Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, ltimska cesta 0. radgonski (24-10) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v clihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). S^rXe zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda). Zobozdravnik J 1 -^©iirei stanuje pri Maliču (hötel Stadt Wien), II. nadstropje št. 23. Ordinira od /210. do 7-.1- ure zjutraj in od 2. do 5. ure popo-ludne. Ob nedeljah in praznikih od 7,10. do 1. ure. (io> l^isillillll. dobro ohranjen, trden v glasu, proda se za ^T 15« »olfl. na Mestnem trgu št. 8, II. nadstropje na dvoriščni strani. (3-2) Učenca, starega 13 do 15 let, ki zna slovenski ¡11 nemški, sprejme v svojo speeerijsko prodajalno Ivan Murnik (3-2) v Kamniku. revmatizom so moro prav za gotovo ozdraviti, ako so rabi moja mast, katere izdelovanje je v moji družini dedna pravica in ki leči za vedno in v kratkem ("asi proti», pakostnico, podagro in trganje po udih, tako, tla so osebo, ki so leta in leta ležale bolno v po-stolji ter so koneino rabile to mast, popolnoma ozdravelo. Za Tspeh .jamčim. Pošiljam jo v steklenicah z navodilom. Vil.jomiiia Suclui v Mladi Boleslavi (Jungbunzlau) na Češkem. Na tisoče pisem pričuje o vspešnem lečenju. Jedna steklenica 1 gld. HO. kr. Vaše blagorodje! Ne morem si kuj, da ne bi se Vam zahvalil za poslano mi mast z navodilom, ker nisem mislil, da se bodem se kdaj ozdravil. Trpel sem strašne muke v levi nogi in v križu celo poldrugo leto, in večinoma nisem mogel vstati in se na noge postaviti, tako, da sem bil prisiljen plaziti se po zemlji. Poslušal sem Vaš svet in hvala Bogu, jedina steklenica Vaše masti me je popolnoma ozdravila, za kar se vam srčno zahvaljujem in liog nuj Vas blagoslovi. V S VET KO 17 pri Pardubicali, dne 2. maja 1887. (3—3) Fr. Hnchta, poljedelec V eliko izbero in zalogo modernih S O Isicž Zlile o v navadnih in najelegantnejših, isto tako (9-3) *F il e%n i k o v -ffcj v vseh velikostih, izgotovljenih iz zanesljivo trpežnega blaga, priporoča po čudovito nizkih cenah Hi.]iil>ljaita, Krniijsko. L. MIKUSCH, is d ©lov at olj solaaön-ilcQv in dežnikov*. 3I«'ü»tiii trg ät. in. Prejema vsakovrstna naročila na liostmn-«oln«»89te • « • Krščanska in slovanska! i (10-3) konkurenca!!! J Prečastita duhovščina, krščanski in slovenski; • učitelji in meščani se uljuduo prosijo, nai ko- ■ J likor moč podpirajo to solidno, ceno, edino! • krščansko in slovansko konkurenco! Poletno „kamgarnasto" blago za moško obleke, elegantno,! ; trajno in pristno-pralno, G0 cm. široko. Za eno obleko I 6','j metra le 3 gl. Brnsko sukneno blago le dobro vrste: 310 m. za 1 obloko 350 3-10 m. „ 1 „ 5 — 310 m. „ boljšo „ 7 S0 3-10 m. „ tino „ 9-50 310m. „najfinejšo,, 1250 Brnsko blago za suknje 2-10 m. za zgornjo suknjo 0-30 210m. „ „fino „ 840 210 ni. r „ najfinejšo 12.130 Črno blago za obleke za duhovnike in salonske oprave 1 20 m. dosking za hlače 3 50 120 m. perneime suknja in telovnik 7 20 Vse, kar ponujajo druge tvrdke, ima krščanska konkurenca tudi, in sicer bolje in ceneje. Za ženske oprave gladko blago v vseh barvali kašmir 10 m. 4-50 i volnat atlas 10 m. 6-50 \ Pralno poletno blago kreton najlepši obrazci 10 m 2 SO ] satin najlepši obrazci < 10 m. 3 — J drajdrat, siv. svetel in teman 10 m. 1. 3 50, II. 2 80 ( Za domačo rabo: i Domače platno29 vati.4/,4 20 ) „ 29 vatlo/ , 5-50 i sifon lin 29 vatlov 5 50 < ,. srednji 29 vatlov 4 50 j kraljevska tkanina 29 vatlov i 4 4 5-80; 29 vatlov X 7-50 \ kanafas pristno-barvan i 29 vatlov 6 — 1 oksford pristno-barvan 29 vatlov 4-50 i servijete 0 kom. 120 1 1 Vse, kar ponujajo druge i tvrdke, ima krščanska kon-1 kurenea tudi, in sicer boljo ] in ceneje. i Anclr« Draákovtó trgovina z železnino na mestnem trgu 10, m Krščanska konkurenca ¡^ir^t'.,^;^1:' nftllli"'ho naj se izvrše proti poštnemu povzetju, 1_/U1UL«JL, , pošljejo naj se pod naslovom: Erste Usterr. _ hclilird.concess. JIundels-Auskuiifts-lturcauin mlinu. • # Tukaj naj se zahtevajo tudi obrazci in ceniki, J ••••••••••••»••••••••«••••»••••••••v 01 I>riporoča ])o zelo nizki ceni okove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, s an i o k o In ice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-nient, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za, tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in ffljlfeposajiiexfie &ele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu (lo votle priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva ztnirom sveži do v ski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. 01 azprodaj am po znižam ceni K a si ■! «i vb&SH in galanterijsko blago. ^ Oh enem priporočam vsakovrstno volno, prejo, vse snovi za šivanje in druga ročna dela, dalje predtiskarijo i in izdelovanje nogovic na stroju. v IJ uhlja ii i. ■3) v „Zvezdi" hiša „Matice Slovenske" Na najnovejši in najboljši način umetne lfll /d [ ] 11 XI S ll ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pf plombovanja in vse zobne operacije, -- od- JH; M stranjuje zobne bolečine z usinrteujeni živca |j| zobozdravnik A. Paichel, poleg llradeekega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (37) r, oooooooooooooooo« Jeden šop šagrin - usnja od divje koze o Iti. «>•.!>€» S ■■ 0 o o o 0 Velika zaloga najraznovrstnejšega 0 0 usnja in čevljarskih potrebščin pri 0 0 Jul. Mojzesu o $ v Ljubljani: Židovska ulica št. 5, 5 1 vVaraždinu: Frančiškanski trg 48. g a Vnanja naročila izvršuje točno in pošlje a a po pošti ali železnici proti povzetju, "•m (6 —5) ▲ ■ooooooooooooooooo« Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po Hmesečni rabi od mene same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepoevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da pierano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Jj^P* Pri naročitvah šestih in več lončkov 25°/0 rabat in franko-pošiljatev. (20—0) _ 'j.'Se JizSBBMSgKšSiiiSi IrS I <1 m < > i i w w w w w w w • Ti l Ali M; ^¿LllVaJUu Dne 24. marca t. I. uničil je požar moja poslopja, katera sem imel zavarovana za G00 gld. pri 99Ml i C*Hfe €l i avstro - francoski zavarovalnici na Dunaji. Ker je to društvo jako hitro škodo poizvedelo in mi vso zavarovano svoto bre« odbitka izplačalo, čutim dolžnost, da se „Aziendi", oziroma gosp. Josipu Prosencu, glavnemu zastopniku „Aziende" v Ljubljaui za to solidno postopanje javnim potom zahvalim, ter ljudstvu to zavarovalnico prav toplo priporočani. NA SUHI, dne 8. aprila 1880. (1) Janez Goličič, podpisal Deissinger m. p. Ces. kraljevo pri vil. zavarovalno društvo 99 U A VSTT ]RI J S HI PBOE na Blimaftji. ltaterega premoženje zna^a v a. v. ljani JFrančiškanske ulice št. S {za frančiškansko cerkvijo). J. (5-11 t Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! E Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, mlini za grozdje in sadje najnovejša sestava v raznih velikostih. Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasne 7H. Katalogi in vsako pojasnilo na zalite-vanje gratis in franko. liazprodajalcem najugodnejši pogoji. Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo.' (5) »■f.H"f++'f'H-f'f i i h Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. tu . —» ' ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna a^oljiiatili barv, firneža in Iaka~w \ — ■ cir r* ► S ►Pisarna J_jjlll>ljfllli. in zaloga: KoInIcI drevored izšlo so pri „Veneek krščanskih resnic" tO je: Berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost", in tudi masne in druge molitve. Spisal P. Hrisogon Majar, duhoven. 10-5 MATIJI GERBERJU, založniku v Ljubljani. Cena Šmarnicam je: v polu usnji 60 kr., usnji 76 kr., v usnji z zlato obrezo 95 kr. Dobijo se tudi krasno vezane, n. pr. v rujavo usnje, okovane, v baržunu itd. — Po pošti pod križnim zavitkom 10 kr. več. l->ol>^jo w v vseli Kiijiiiot i->ni<-!ili.