GOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo ie v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. t- Dopisi se ne vračajo. — Št pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11:953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIB.. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 29. oktobra 11)25. Telefon št. 552. ŠTEV. 127. Nagajanje pri telefonskem prom etn. Po dolgem moledovanju, pritožbah in predstavkah smo si mogli vsaj za silo vpostaviti in urediti neobhodno potrebne telefonske zveze. Dobili smo telefonske zveze, ki so nas neposredno vezale z Zagrebom, z Beogradom, pa tudi z inozemstvom. Te zveze, tako z našo centralo, kakor z inozemstvom, zlasti z Gradcem in Dunajem, so za naše trgovce, banke in po- ■ slovne kroge sploh, neobhodno potrebne in četudi si bil večkrat primoran čakati dolgo časa na zvezo, četudi si čestokrat prav slabo slišal, si bil vendar zadovoljen, vsaj si smel z gotovostjo računati s tem, da dobiš zvezo, brez katere si danes sploh ne moremo misliti niti priličnega razvoja trgovskih poslov. Ni čuda tedaj, da so trgovski krogi pred dnevi z ogorčenjem sprejeli vest, da se je urnik, po katerem so bili porazdeljeni telefonski govori za Ljubljano, spremenil in sicer tako, da ne bo Ljubljana prišla dopoldne niti do zveze z Beogradom, niti do zveze z Gradcem in Dunajem. Mogoče nam bo kdo očital, da smo zlobni, toda prepričani smo, da se ne varamo, ako trdimo, da se je izvršila ta preureditev govorilnega časa namenoma, da je to dobro premišljen akt v sistematični gonji, ki se s posebno vehemenco uprizarja v zadnjem času proti poslovnim krogom Slovenije. Sredstvo je . hudo in nam more povzročiti katastrofalne posledice, zato so se culi proti temu postopanju od vseh strani ogorčeni protesti. Kaj bo z borzo, kaj z bankami, veletrgovci, ako se ne bodo mogli v svojih poslih že predpoldne orientirati? Zato se je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo obrnila, kakor čujemo, nujno .na ministra pošt in telegrafa g. dr. B. Šu-perina z naslednjo vlogo: Podpisani zbornici je čast kreniti Vašo pozornost na dejstvo, da je podrejeno Vam ministrstvo brez katerekoli pismene naredbe via facti spremenilo dosedanji umik za razgovore na medkrajevnih telefonskih vodih med Ljubljano in Beogradom na eni strani, kakor tudi med Ljubljano in Dunajem odnosno Gradcem 1 na drugi strani. Interesenti v Ljubljani, kjer imamo razen blagovne in efektne borze, 16 bank, nad 1300 trgovskih obratov in na stotine industrijskih podjetij, so ostali na ta način uprav v predpoldanskih urah, ki so za poslovni promet najvažnejše, brez vsake možnosti, dobiti zvezo z Beogradom, kakor tudi z Gradcem in Dunajem. S tem jim je odvzeta vsaka možnost pravočasne poslovne crijen-tacije in so postali popolnoma odvisni od inozemskih tržišč. Ta položaj se ne more držati. Na-redba podrejenega Vam ministrstva' je izvala v tukajšnjih gospodarskih krogih enodušen protest proti takemu postopanju in je zato zbornici čast presiti Vas, da blagovolite ukreniti, da se zopet vzpostavi prejšnji urnik za medkrajevni telefonski promet, ki je v vsakem oziru zadovoljeval, tako beograjske in zagrebške, tako tudi ljubljanske interesente. Obenem Vas, zbornica prosi, da jo blagovotite o izdani naredbi obvestiti. Blagovolite gospod minister itd. Upamo da bo g. minister v polni meri upošteval gornjo zbornično vlogo in da napravi konec temu nevzdržnemu stanju. Domače svečarne in uvozna carina na surovine. Obča carinska tarifa, ki je stopila v veljavo dne 20. junija t. L, je prinesla veliko razočaranje tudi našim svečarnam, ker je obremenila surovine za izdelovanje sveč z velike uvozno carino. Najobčutnejše je pri tem prizadet parafin, katerega se pri izdelovanju sveč največ vporablja in pri katerem, znaša uvozna carina okoli 74% od vrednosti blaga. Parafin plača Din 30.— za 100 kg uvozne carine v zlatu, kar da po sedanjem carinskem ažiju 330.— papirnatih dinarjev za 100 kg, oziroma Din 3 30 za 1 kg, medtem ko znaša normalna cena za parafin 50/52° 8 dolarjev za 100 kg, to je (po tečaju 56 dinarjev za 1 dolar) Din 448.— za 100 kg, oziroma Din 4-48 za 1 kg — blago postavljeno na mejo naše države. Poleg uvozne carine se mora pri uvozu parafina plačati tudi še državno trošarino v znesku Din 40.— za 100 kg in v Ljubljani tudi še mestno užitnimi po Din 5.— za 100 kg. Pred 20. junijem t. I. se je uvažal parafin, katerega se v naši državi sploh ne izdeluje, carine prosto, vsled česar pomen ja sedanja na novo uvedena carina občutno obremenitev naših svečarskih podjetij in v drugi vrsti konzumentov sveč, in to najrevnejših, ker se le-ti še poslužujejo sveč za razsvetljavo. Navedene pretirano visoke uvozne carine ni mogoče zagovarjati s fiska-ličnimi utemeljevanji, še manj pa z argumenti zaščite domače industrije, ki je sploh nimamo in ki je v doglednem času tudi ne bomo imeli, ker manjkajo za tako industrijo danes v naši državi prav vsi predpogoji, v pr- vi vrsti pač to, da se v naši državi ne proizvaja surova parafinska nafta in tudi ne parafinsko olje. Ako je iz fiskaličnih vzrokov utemeljena kaka uvozna carina na parafin, naj ne bo ista pretirana. Mislimo, da bi uvozna carina, ki jo je plačevala bivša kraljevina Srbija in ki je pri parafinu znašala Din 15.— za 100 kg v zlatu, popolnoma zadostovala. Krivična pa je sedanja uvozna carina, kar je za 2200%, oziroma 22 krat višja kakor v bivši kraljevini Srbiji, ker je takrat znašalo 15 fclutik ravnctoliko papirnatih dinarjev. Dr. France Goršič: Rodbinske zadruge in Slovenci. j (Nadaljevanje.) Ko so bile na Slovenskem zadruge zatrte, je v 16. stoletju zadružno pomisel v Slovencih nenadoma oživelo »vlaško pravo« (das tvallachische Recht), ki mu bo prejkone pripisati zaslugo nekaterih zadružnih reminiscenc v Sloveniji. Vlaško pravo je tisto srbsko pravo, ki so ga v prvi polovici 16. stoletja med Slovence zanesli Uskoki. Priseljenci iz južne Hercegovine, primorske Črne gore in z Brd so leta 1534. kompaktno zasedli Žumberk, čigar pripadnost k bivši vojvodini Kranjski je bila v 19. stoletju drža vnop ravne sporna. Že do marca meseca jih je bilo 350 kuč. Včasi je živelo 4 do 5 bratov v zadružnem gospodar-slvu. Starejšine so jim bili najstarejši moški, domačica pa ni bila starejšinova žena, nego žena najmlajšega brata ali tudi striniča (stričeviča). Moralo jih je biti do 4000 duš. V vsej dobi priseljevanja, deloma že prej (n. pr. v Metliki), deloma tudi sedaj, ko je bil Žumberk za vse izseljence pretesen, so se Srbi pomešali med Slovence v Beli Krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Goriškem, v Istri, na Štajerskem ob Sotli in Dravi gori do Mure. Pred objavami prof. dr. Dolenca v pravni zgodovini ni bilo uva-ženo, da so Uskoki s svojimi zadrugami uvedli med Slovence nove vplive. Pač nestrpno čakamo izsledkov na tem polju jugoslovanskega prava, zlasti raziskave, koliko je vlaško pravo vplivalo na slovensko pravo, ki se je izrekalo na kvatrnih in gorskih sodih.2 Uskoki, ki so se bili pomešali med Slovence v rečenih deželah, so se popolnoma poslovenili. Tu je vzrok, da najdeš med- Slovenci toliko pristnih srbskih priimkov. Do današnjega dne pa so se ohranile rodbinske zadruge Uskokov iz Žuniber-ka, ki se sedaj sami smatrajo bolj za Hrvate ko za Srbe. Severno od Gorjancev v dolini Krke, na nespornih tleh Kranjske imajo žumberški »Vlahi« svoje vinograde z zidanicami in koloseki. Ko je okoli 1. 1880. okrajno sodišče kostanje-viško osnavljalo novo zemljiško knjigo, je poizvedbeni sodnik3 v zasnoval-nih zapisnikih davčnih občin Planine, Svetega Križa in čmečevasi kot lastnike žumberških vinogradov ugotovil žum-berške zadruge. Na tej podstavi je v lastniških listih novih zemljiškoknjižnih vložkov za lastnice teh zemljišč vknjižil zadruge, ki jih je poimenoval po njihovih starejšinah (n. pr. zadrugo Nikole Hera-koviča). V podobni zadregi, v kakršni so bili kasneje kmalu tudi bosanski 2 Slovenska ljudska sodišča so bila kvatrni sodi, ki so se sestavljali vsake »kvatre« in so sodili kmetom (nemški Dorftaidingi), in pa gorski sodi (Bergtaidingi), ki so sodili v vinogradniških stvareh kmetom in nekmetom (sogornikom in mejašem) v dotičnem vino-grajskem okolišu. 1 Rajni deželnoscdni svetnik Miha Novak. LISTEK. Dr. Rudolf Andrejka: K zgodovini tujskega prometa. (Nadaljevanje.) Največ dela in materijelnih skrbi pa je J. K. povzročala zgraditev mostov in galerij x Vingarju, ki jih je v jeseni leta 1920. po nalivih narasla Radovina popolnoma uničila in odnesla. To delo je presegalo moči J. k. ter se je morala v tem pogledu obrniti na pokrajinsko upravo za pomoč. Z brezobrestnim posojilom 25.000 dinarjev ter s podporo Kranjske industrijske družbe je bil do sezone prenovljen Vintgar, kar je bilo za Bled največjega pomena. Kazven tega so opozarjali tta Vintgar- novi plakati na vseh postajah. L. 1921. se je prevzelo v resor ministrstva za trgovino in industrijo, kjer se je ustanovil, posebni odsek za promet stranaca. Vodstvo tega odseka je prevzel naš rojak dr. Ciril Žižek. Njegova inicija-fiva se je takoj pokazala v važnem odloku ministrstva trgovine in industrije, s katerim se je prihod avstrijskih podanikov za letovišča bistveno olajšal s tem, da se je Tour. Office v Ljubljani in Zagrebu pooblastil, izdajati potrdila za prihod teh tujcev v naša letovišča. Na podlagi teh potrdil se je takoj dobil vizum pri pristojnem jugoslovanskem konzulatu, ne da bi bilo treba, kakor preje, pdslati prošnjo na ministrstvo notranjih del. Ta potrdila, za katera je bilo treba plačati takso 10 Din za osebo, so tvorila tudi vir lepili dohodkov za J. G. K. Vpliv te odredbe se je poznal že 1. 1921., še bolj pa 1. 1922. posebno na Bledu in v štajerskih kopališčih. Leto 1922. pomenja za tujski promet v Sloveniji, posebno pa na Bledu in Gorenjskem, epohalno pridobitev. Njegovo Veličanstvo naš kralj si j« izbralo Bled za svojo poletno rezidenco. Prejšnji Win-dischgraetzov gradič, ležeč na najlepšem kraju jezera in obdan od krasnega parka, se je pretvoril v kraljevo letno letovišče »Suvobor«. Bled in Slovenija pa je zaslovela na'mah v mednarodnem svetu. Seveda so Blejci napeli vse sile, da svoje letovišče, ki se je po prevratu dvigalo liki ptiču Penisu iz vojnih poškodb, napravi vredno kraljevski poletni rezidenci. Hotela Malner in Petran sta se razširila, hotel Toplice se je popolnoma prenovil, poleg njega, ravno ob križišču Ljubljanske ceste, pa je postavila podjetna njegova lastnica prvo kavarno na Bledu, kj je postala in ostala središče modernega vrvenja. Beneška noč, ki so jo Blejci priredili v sprejem kraljevski dvojici, ostane vsakemu, ki jo je videl, za vedno v spominu. Vsled izrednih razmer 1. 1922 je tedanji pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar vedstvo G. K. vnovič poveril vladnemu svetniku dr. Androjki z naročilom, da pripravi reorganizacijo t. pr. v tem smislu, da se pritegne vsled normaliziranja razmer polagoma zopet vse važnejše t. pr. korporacije in interesente Slovenije. G. K* je po predlogu dr. Krisperja, dogovorno s pokrajinskim namestnikom Hribarjem, poklonil bivši Muhrov lovski gradič ob Bohinjskem jezeru Njegovemu Veličanstvu kralju, kar se je izvršilo meseca junija, v kraljevem gradu Suvobor na Bledu. Žuvljenje in vrvenje, ki je vladalo to leto na Bledu, je bilo, kar se tiče števila in pa izbranosti, skoraj izključno jugoslovanske publike, prvovrstno. Vršili so se koncerti in plesi, rauti in sestanki (med temi je omeniti posebno sestanek slovenskih industrijcev in automo-bilistov), vršile so se plavalne in športne tekme, tako da je nudil Bled že lice mednarodnega kopališča. Kralj in kraljica sta se počutila na Bledu izborno ter od tod z avtomobilom posetila skoraj vse tujsko - prometne kraje Slovenije, med njimi tudi Rogaško Slatino, Kranjsko goro; posebno se jima pa cmili Bohinj in pa dolina Krma, kamor sta vedno rajši zahajala na lov. To leto prinaša tudi S. P. D. izpolnitev dolgo gojenih želja, šumska uprava mu da hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru za 10 let v zakup. S tem je bil hotelskim napravam S. P. D. v Bohinju osiguran monopol, ker je bil tudi Zlatorog po prevratu prešel v roke S. P. D. Čeprav je J. G. K. to leto moral posvečati svojo posebno pažnjo Bledu, vendar ni pustil v nemar ostalih krajev v Sloveniji. V smislu danih navodil je pripravljal trden temelj za bodoče raz-birokratenje Zveze ter njeno populariziranje. Zato je skušal privabiti čimveč lokalnih tujskoprometnih društev, posebno na Štajerskem, kar se mu je tudi posrečilo. Pristopila so Zvezi delavna društva v Celju in Mariboru in v Škofji Loki in Mojstrani. Po intervenciji Zveze so se vsa ta društva enotno reorganizirala kot tujsko-prometna društva, pu-stivši dosedanje olepševanje v drugi crsti. Po inicijativi Zveze se je ustanovilo tudi v Ljubljani društvo za, povzdi-go mesta Ljubi ane. S S. P. D. so se gojile čim najprisrčnejše zve-e ter sta se obe sorodni in so'rstni organizaciji povsod medsebojno podpirali. \ sodniki, ali naj nabijejo zadrugo po sili na kopito individualne lastnine (kasnej- ■ ši sodniki kostanjeviški so ta zemljišča redno vkujiževali v prid zadružnih sta- j rejšin), se je kostanjeviški sodnik odločil za, ustroj živega prava, ki ga je bil zakon smatral za zatrtega ter ga zato ' prezrl. Ocenil je pravni primer drugače, j nego so ga ocenjevali vsi ostali sodniki v : državi. Tako je ravnal v dobi, ki ni bilo j niti duha niti sluha o teorijah pravne so- j ciolcgije. Takozvane preocenitve so dati- j danes opredeljene že v cel sistem. Pre- | ocenitev rodb. zadruge spada v predel j pravnih preocenitev v ožjem smislu ali . takczvanih pravnih projekcij. Pravna i projekcija je takšno ravnanje, da pravni j pojem formuliranega pravnega stavka j ukoristiš kar neprenarejen na primerih, I ki jih pravni stavek ne obsega (tak je j naš zadružni primer) ali ki se o njih j vsaj ne da dokazati, da jih obsega. S j pomočjo pravne projekcije je torej tukaj j rodbinska zadruga pripoznana za pravni ! subjekt ter uvrščena v pravni stavek o ' pravnih osebah. Nemški pravoznanci so j smatrali to proiciranje zadruge na prav- j no osebo za zmotno početje, dasi so se j čudili, da se vrši na vsem slovanskem jugu. Navzlic splošnemu pojavu si niso bili svesti, da se je zakon moral ukloniti živemu pravnemu ustroju kot dejstvu prava. Zakonodaja je bila poražena, ko se je v samem območju zakona udejstvil pravni ustroj, dasi mu je bila zakonita pripoznava odtečena. Zadruga je bila v Sloveniji via faeti pripoznana za pravni subjekt. Je izcimek projekcijskega prava. Gotovo je, da se je v kostanjeviškem primeru izvenzakonito stanje ustvarilo radi vrzeli v zemljiškoknjižnem pravu. Vendar pa ni moči trditi, da je projekcija omejena na panogo zemljiškoknjižne tehnike, marveč le povod je bil od tamkaj, učinkuje pa zadružna pravna projekcija globoko v matorijalno civilno 1 pravo. Pomembna je zategadelj, ker mo- [ ra dovesti do preinačenja samih teme- | ljev o. g. z. Ako je po primeru iz Slove- ! nije dotrjeno, da se tiče zakonito ure je- j vanje rodbinske zadruge tudi Slovenije . in torej vseh pokrajin naše države brez izjeme, pa je treba na zakonodavčev na- j slov naperiti opozorilo, da mu bo v državnem specialnem zakonu o zadrugah reformirati c. g. z. temeljito, da bo v svoje pravice upostavljeno poglavje o pravni osebi ter korporacijsko pravo or-ganično prilagodeno občnemu sistemu. Uzakonitev zadruge v slovenskih in hrvaških deželah je torej že tudi temeljna reforma o. g. z. A ne samo to, ona pomeni tudi reformo gradjanskega zakona Kraljevine Srbije (s. g. z.), ker moramo enostavno razširbo s. g. z. in seveda tudi črnogorskega imovinskega ali hrvaškega zadružnega zakona na prečanske dežele odkloniti, saj je treba različne zakone v novem zakonu spraviti na eden skupni nivo; dalje pa tudi, ker v jaki moderni državi rodbinske zadruge ne smejo obdržati privilegirane^ ga položaja. Določilo § 42. s. g. z. ni umestno, ker so uvrščene »zadruge, za- družne kuče i opčine« med »lica i prava lična po sopstvenim svejstvima«. Zadrugi je pa po nepotrebnem podeljeno slično izjemno zakonito varstvo, kakor je dano mladoletniku (§ 39.), duševnemu bolniku (§ 40), zapravljivcu (§ 41) in nerojenemu detetu ,(§ 43). Zadrugi je treba zgolj solidnega priznanja pod vidikom razsula, nikakor pa ne predstva radi posebnega svojstva. Reforma zadružnega prava je reforma i s. g. z. i o. g. z., skratka reforma vsega zasebnega prava v državi. Zakonodavec bo moral zadrugo zateti kot socialno organizacijo in iz abstrakcije dvigniti njeno »dejstveno vsebino«.-Zadruga je pravna oseba, ki pribavlja pravice in obveze zase kot celoto, ne za poedine zadrugarje, V protistavi k stari fikeijski teoriji, ki je formalnopraven nauk, proglaša Gierke-jev realitetni nauk pravno osebo za realno družbeno, kot subjekt pripoznana zaednico. Zadružno razmerje navzven je v tem smislu dobro rešil s. g. z. v § 58. Sploh so zunanji odnošaji v Srbiji dobro urejeni, n. pr. kako se sklepajo dogovori z zadrugo, pri čemur velja to določilo v isti obliki za pravne osebe vobče (§ 534); ali modifikacija občnega rodbinskega prava, da je zadružni starejšimi naravni varuh mladoletne deee umrlega zadrugarja (§ 519) j. t. d. S tem pa nauk o realiteti pravne osebe pri zadrugi nikakor ni izčrpan, nego treba ga je dosledno uveljaviti tudi za notranje odnošaje. Poedincu urejuje pravo le zunanji življenski red, družbč-niiri zaednicam pa je treba tudi navznoter urediti pravice in dolžnosti, ki so istovetne z zunanjimi pravicami in dolžnostmi zaedniških poedincev. Ta dvoličnost pravnih funkcij prikazuje vse ustrojstvo rodbinske zadruge kot bistveno pronii-skualno. »Zunaj« in »notri«, ta dva pojma tvorita dva pojmovna kroga, ki se sečela iti pri tem ustvarjata velik skupni krožni cdsek. Že radi te skupnosti je scciologično najbolj ustrezno in pravno najbolj pravilno, da za nositeljico pravic in obvez načelno proglasimo kar zadrugo kot pravno osebo, pa odpravimo i načelo imovinske skupnosti (§ 508 s. g. z.) i načelo solastnine (§ 522 ib.). Zadrega je realna zajednicaj ki so ji bistveni zpa-J ki trije: sorodstvo, skupno življenje ‘in skupna imovina. Glavnično imovino zadruge, t. j. zadružne nepremičnine s pritiklinami vred je treba izreči za dotlej nedeljivo osnovno imovino, dokler zadruga obstoji. S tem bi bil tip zelo upreproščen. Doklej naj bi zadruga obstala, oziroma točneje, v katerem primeru naj bi prestala, to bi bilo fiksirati v posebnem pcgla.vju o razdelbi in sicer v njegovem uvodnem občnem delu o pogojih razdelbnega postopka. Notranji red pa, ki o njem tukaj govorim, bi bilo omejiti na določila o uživanju osnovne imevine, o deljenju dohodkov, o stališču starejšine, domačiee, vdov, devojk jin mladoletnikov, o popisu in separaciji imovine, o pravicah udaljencev, ki bi ostali v zaednici, in seveda tudi o nasle- dovanju v nedeljeni zadrugi.11 Termino-logično omenjam, da bi šlo tu zares za neko nasledovanje v ožjem smislu (Nack-folge), ne za pravo dedovanje (Erben); za neko sukcediranje v nedeljeni delež. Vršilo bi se, kakor doslej, po občnih predpisih o pravnem nasledovanju (gl. IX. glavo ter §§ 418, 527 s. g. z.) s prvenstvom sorodstva v zadrugi pred sorodstvom izven zadruge (§ 528 ib.). Sploh bi se morali kolikor moči cčuvati krajni običaji. Tehnično to ne bi bilo težko. Ustvariti bi se moral okvirni statut za vse ozemlje države, a zadelavanje oklepa v mejah statuta bi bile prepustiti partikularnemu zakonedavstvu. Okvir naj bi bil tog5 z načelom, da je rodovinska posest pa nje fundus instructus nedeljiva, ne-odsvojna in le ob gotovih eprezilih (kav-telah) obremenliiva dedovina (baština). ' Hrvaški zakon o zadrugah z dne 9. maja 1889. ne pozna nasledovanja v nedeljeni zadrugi. Pravni zavesti Srbov pa lo ne ustreza.' 5 Tog, -a, -o = starr; torej odrevenel, okorel. (Konec prihodnjič.) Prvi korak drž. zavoda nazaj na društvo, demokratsko podlago, se je izvršil leta 1922. s tem, da se je J. K. pretvoril v Jugoslovansko zvezo za tujski promet v Sloveniji, ki je bila pa sicer še vedno ofirijelna združitev, s pokrajinskim namestnikom kot predsednikom in od njega imenovanimi člani (30) ter pod nadzorstvom in v denarni odvisnosti od vlade. Izplačevala se ji je redna mesečna subvencija, s katero je morala gospodariti, ker drugih dohodkov od strani privatnih interesentov ali 'javnih korporacij — razen podpore trgovske zbornice — ni bilo. To leto je Zveza izdala samo eno večjo publikacijo, ali ta je odtehtala vse druge dosedaj izišle, kar se tiče vsebine in sijajne opreme. To je knjiga, ki jo je redigiral dr. Krisper. Knjiga sicer ni prišla v knji-gotržtvo, a je še bolj propagandistično učinkovala na mednarodni svet, ko vse dosedanje publikacije. Je to v francoskem jeziku izdana knjiga »Visions de Sloveni««, tiskana v velikem kvartfor-matu v Jugoslovanski tiskarni na 36 straneh besedila in 24 strani ilustrativnega materiala, opremljena vrhutega s 4 krasnimi barvotiski slovenskih narodnih noš, Bleda in Rogaške Slatine. Knjiga se je prvič razdelila med udeležence mednarodnega invalidskega kongresa, ki se je vršil sredi septembra leta 1922, v Ljubljani, odnosno na Bledu ter je vzbudila pri udeležencih naravnost senzacijo; saj niso hoteli verjeti, da mali slovenski nared kaj takega premore iz lastne moči. H knjigi so prispevali s strokovnimi članki dr. Krisper, dr. Ciril Pavlin (industrija), kmet. svetnik Rohr-man (kmetijstvo), dr. Andrejka, prevod pa je oskrbel g. prof. Debelak. Istega leta je izdala Zveza tudi pregleden seznam naših večjih kopališč in letovišč v srbo-hrvatskem in češkem jeziku ter majhno knjižico Jezersko, spisano od dr. And rej k e. Med tem so nastale Zvezi nove skrbi radi lokala, katerega je Kmetska posojilnica nepreklicno'odpovedala za 1. februar 1923. Pogajanja radi novega lokala s podružnico Hrvatske šiedionice so se le zelo počasi razvijala. Vendar se je posrečilo s posredovanjem tako-zvanega tujsko-prometnega sindikata, na katerega čelu so bili gg. Iv. Hribar, dr. Krisper in dr. Fr. Tominšek zasigurati Zvezi lep, nov lokal na Aleksandrovi cesti 8, v katerega se je Zveza dne 20. junija 1923 preselila, potem ko je od aprila naprej vživala kratko gostoljubje v prostorih ljubljanskega velesejma. (Datje sledi.) Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko mast J.PL znamke znamke Lastni izdelek tvrdke JANKO POPOVIČ v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg Nemčija in svetovna pomorska plovba. Lloyova statistika od 30. junija 1925 navaja številke trgovskega bro-dovja raznih držav. Nemčija ima tri milijone brutoregisterton, tik pred vojsko jih je pa imela 5,098.000. Torej šteje njeno trgovsko brodovje danes že skoraj tri petine predvojnega. V vojski je zgubila Nemčija ravno polovico predvojnega trgovskega brodov-ja, oddati ga je morala nato še 42%, ostalo ji je ob sklepu miru 10. januarja 1920 osem odstotkov brodovja, in sicer najslabše, za prekomorski promet najmanj uporabljive ladje. Natančna tonaža 30. letošnjega junija je bila 58.7% predvojne. A kvaliteta, zaznamuje še veliko lepše uspehe kakor kvantiteta, kajti 50.6% sedanjega nemškega trgovskega brodovja nima 5 let starosti, dočim znašajo odstotki najmlajših in najmodernejših ladij pri drugih najvažnejših pomorskih narodih samo 24 do 33Vc % ■ V bodočih letih pa nemško brodovje seveda ne bo tako napredovalo, kakor je v preteklih petih; že v zadnjih dveh do treh letih se je to opazilo. 30. junija 1921 je znašala tonaža 621.000 ton, leto nato 1,783.000, 30. junija 1924 2.856.000, dne 30. junija leta 1925 pa 2.994.000. L. 1924 so morali celo za ca 100.000 ton ladij v inozemstvo prodati, kar se pri razvoju pač zelo pozna. V večini drugih držav se tone od lani na letos niti za toliko niso pomnožile, relativno namreč; izjeme so Anglija, Italija in Norveška. Od vseh nemških trgovskih ladij pride 56% na hamburško pristanišče, 25 pa na bremensko, skupaj 81 %! Leta 1913 je bila Nemčija na 2. mestu med morskimi narodi, leta 1920 na trinajstem, lani in letos pa na petem. Veliko več ladijske prostornine kot Nemci imajo Angleži in Amerikami, Japonci za 25% več, Francozi pa samo še za 9%. Računi kažejo, da bodo Nemci letos in drugo leto ostali še na petem mestu, v dveh do treh letih bodo pa že na četrtem. Glavni znak sodobnega razvoja — tudi pri drugih narodih — obstoji v tem, da gredo jadrnice zelo nazaj, motornih ladij pa da je zmeraj več. Leta 1914 so štele jadrnice še 8% svetovnega brodovja, danes jih šteje- i terji premoga, niti francoski Ko jo samo še 3VI*. Lanska njih tonaža je 1 zaenkrat dosti pogajati. Počakati znašala 2,509.427 ton, letošnja samo še 2,261.042. Prav tako zginjajo s svetovnega morja lesene ladje; je jih samo še ca 1 milijon napram več kot 60 milijonom železnih, jeklenih ali mešanih tipov. Parnikov, kurjenih s premogom, je bilo 1.-1914 88.8%, danes jih je samo še 64.7%. Motorne ladje jih zmeraj bolj izrivajo. V prihodnjih letih se bo nazadovanje parnikov še bolj poznalo, ker je sedaj dosti več motornih ladij v delu kakor parnikov; na Nemškem na primer nad tri četrtine, in sicer ravno največje in najmočnejše ladje. V gradbi ladij je Nemčija že več let spet prva za Anglijo, tako kakor je bila včasih, kljub težki krizi, ki jo preživlja nemško ladjedelništvo že poldrugo leto; leta 1924 ni nobena nemška ladjedelnica plačala dividende, in število delavcev je bilo za polovico manjše kakor leta 1913. Torej se vsepovsod vršijo velike spremembe. Trgovina. Trgovska pogodita med Rusijo in Nemčijo. Sklep ruske-nemške trgovinske pogodbe je faktično pokazal, da hoče ostati Nemčija v dobrih oduošajih z Rusijo. Dne 12. t. m. v Moskvi podpisana nem-ško-ruska trgovinska pogodba obstoja iz okvirne pogodbe in iz sedmih posameznih pogodb. Okvirna pogodba vsebuje splošne določbe, predvsem določba, da ostane v veljavi rapalski dogovor z dne 16. aprila 1922. »Prvi del tvori dogovor glede naseljevanja. S posebnimi določbami je urejeno naselitveno dovoljenje, ki obsega tudi gospodarska podjetja in njihove zastopnike. Državljani obeh držav so izvzeti od javne delovne dolžnosti in cd rekviziciji. Vsaka razlastitev, ki se ne bi strinjala z mednarodnimi uaziranji, je izključena. Glede pravne zaščite je določeno, da imajo državljani pravico, da si prosti izberejo odvetnika. Vsako aretacijo, tudi policijsko, je treba takoj sporočiti najbližnje-mu konzulatu. Vsaka trgovinska družba ima v Rusiji pravico tožiti kot pravna, oseba. Gospodarski dogovor vsebuje ce-, 1 o vrsto določb v svrho čim tesnejšega, gospodarskega sodelovanja med obema državama. V kratkem se bodo vršila pogajanja za posebno carinsko pogodbo. Železniški dogovor določa uveljavljenje banske pogodbe za blagovni promet med Rusijo in Nemčijo. Tudi glede pa-roplovbe vsebuje pogodba natančne določbe. Prodaja starih rabljenih sodov. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. L ponudbe za predajo 500 komadov starih rabljenih sodov. Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani priredi na osnovi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu na dan 28. novembra 1925 ob 11. uri v svojem uradnem poslopju v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42, pismeno dražbo ’ za dobavo enega elektromobila. Pogoje za dražbo je mogoče vpogledati in dobiti pri tej direkciji soba štev. 54 (avtorefe-rat) ob delavnikih od 10. do 13. ure. Kavcija, ki znaša 5%, za inozemce 10% •vrednosti ponudenega elektromobila, se mora plačati predstojniku pomožnega urada direkcije pred dražbo, a najkasneje na dan dražbe do 10. ure. Izvoz mineralnih olj iz Rusiie. Po ofi-cijelnih podatkih prvih ednajst mesecev leta 1924/25 (oktober - avgust), se je izvozilo iz Rusije 762 milijona pu-dov mineralnih olj. Ruska vlada je sedaj napravila sklep z Argus banko v Barceloni, na podlagi katerega je prevzela banka monopol za prodajanje ruskih proizvodov nafte na španskem, na Portugalskem in v Niju kolonijah. Celokupno bo morala banka prodati 4 milijone 780.000 pudov nafte v času treh let. Sovjetska vlada participira na syoti z 25% na dobičku in na eventualnih zgubah tega posla- Industrija. 0 mednarodnem sporazumu v rudarstvu. O razgovorih kovinske in premogovne industrije je sedaj vse tiho. Zdi se, da se nočejo niti angleški, ekspor-francoski kovinarji hoče-- jo, kako se bodo razvile razmere na svetovnem premogovnem trgu in kako bo z nameravanim karteliranjem zah od -nonemške težke industrije. Morebiti je tudi zboljšanje na mednarodnem kovinskem trgu pripomoglo, da interesenti tako čakajo. Angleška kovinska industrija si od skupnega delovanja z nemškim premogarstvom na svetovnem trgu ne obeta nič posebnega. Francija, glavna odjemalka, ima še velike množine nemškega reparacijskega premoga na razpolago, v Nemčiji sami prodira angleški premog, na italijanskem trgu gospoduje slejkoprej angleški premog, druge dežele na kontinentu imajo pa tako majhno potrebo po premogu, da ne morejo na take dogovore nič vplivati. Kar se pa tiče železa, opažamo na Angleškem stremljenje po zaščitni carini, , ki ga zagovarjajo z rastočo nemško konkurenco na angleškem trgu. Sicer pa proda Francija še več blaga na Angleško, kakor Nemčija. Najhujša konkurenca na kontinentalnem trgu se pa bije med nemško in francosko železno industrijo. Francoski' industrijci izrabljajo inflacijsko konjunkturo, nemška produkcija gre pa kljub temu hitro gor. Kljub izgubi Lotaringije, Saarske kotline in večjega dela Gornje Šlezije, producira Nemčija danes lahko toliko, kolikor je producirala pred vojsko, ca 16 milijonov toh surovega železa na leto in ca 18 milijonov ten jekla. Produkcija napram 1924 se je letos zelo dvignila in bo napravila Nemčija najmanj 10.5 milijonov ton surovega železa ter morebiti 12 milijonov ton jekla. V železni industriji je danes za Severno Ameriko spet prva. To tako hitro napredovanje produkcije nam pa pravi, da Nemčija odslej tujega železa in jekla sploh nič ved rabila ne bo in so torej v principu s Francijo sklenjeni dogovori o železu samiodsebe brez pomena. Nemški krogi ne pričakujejo kmalu sporazuma s Francijo z ozirom na svetovni trg. Pravijo, da bi že nalahno znižanje nabavnih ' stroškov lahko premagalo francosko konkurenco, še sedaj, ko gre frank nazaj. V ta namen se hočejo najprvo združiti največji Štirje železni koncerni Zahodne Nemčije. S tem upajo na znižanje nabavnih stroškov. Ko bo pa v Franciji valuta stabilizirana, bo Nemcem konkuren- ■ ca tem lažja. Tako pravijo. Zato sedaj ni dosti izgleda, da bi se francoska in nemška težka industrija v doglednem času glede svetovnega trga sporazumeli. Od sporazuma teh dveh držav produkcije je pa odvisna nova organizacija težke industrije v drugih državah. Mednarodna industrija petroleja. — Mlajši Rockefeller je sedaj v Parizu. Zadnje dni je v krogu strokovnjakov podal poročilo o položaju v mednarodni petrolejski industriji. »Petrolejska panoga je imela leta 1925. doslej ugoden položaj, čeprav je šel eksport iz Amerike napram lanskemu letu nekoliko nazaj. Glavni vzrok nazadovanja je angleška in ruska konkurenca. Mosulsko vprašanje je velike važnosti; ne smemo pa pričakovati, da bi bilo v bližnji bodočnosti rešeno. Pa naj se reši tako ali tako, na svetovni trg ne bo imelo trajnega slabega vpliva.« Glede cene je izjavil Rockefeller, da se bo petrolej najbrž pocenil, bencin pa podražil. Če hoče Amerika ostati na prvem mestu, mora imeti nižje cene, kakor konkurenti. Sicer se ho pa mogla trgovina z Evropo le tedaj razširiti, če bo dala Amerika najbolj solidnim družbam primerne kredite. To se izvrši najlažje potom zasebnikov. — Valentin Garifas je ravnatelj velike ameriške petrolejske družbe Do-herty in dr. O tej družbi je »Trgovski list« že poročal. Sedaj priobčuje Garifas cenitve svetovne petrolejske produkcijo za leto 1925. Produkcija znaša 1058 milijonov barrelov (1 barrel je sodček 7. dobrim poldrugim liekto) napram 1018 milijonom v lanskem letu; to pomeni povišek za 4/%. Petrolejska produkcija zadnjih treh let je dala povprečno več kot 1000 milijonov sodčkov na leto. Amerika je svojo produkcijo zelo pomnožila, druge dežele so pa ostale v svoji skupni produkciji na istem mestu kot so bile prej. So pa izjeme: Rusija je pomnožila produkcijo letos za 25%, kvišku so šle tudi Perzija, Venezuela. Rumunija in Peru. Rumunija n. pr. bo dala letos 15 milijonov sodčkov, za dva milijona več kot je bil uajvišjj predvojni znesek. Davki in takse. Plačevanje taks za otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. V praksi se pobira taksa za otvorjene ali , tekoče račune pri delniških družbah po i tarifni postavki 37. zakona o taksah tu- i di za one račune, katere otvori delniška { družba onim odjemalcem blaga, kate- ; rim je prodala blago na kredit, oziroma ; onim dobaviteljem, od katerih je pre-jela blago na kredit in ki imajo sanvo namen, da omogočijo delniški družbi evidenco neporavnanih računov. Zbor-' nica za trgovino, obrt in industrijo v ; Ljubljani je proti tej praksi vložila po- j sebno spomenico na generalno direkcijo posrednih davkov. Ta spomenica sicer še ni rešena, vendar je dobila zbornica od zanesljive strani informacijo, da se generalna direkcija posrednih davkov ne strinja s to prakso, kajti taksa iz navedene tarifne postavke se pobira izključno le na denarni promet oseb, katere so v stalni tekoči poslovni zvezi z delniškimi družbami in katere imajo pravico, da razpolagajo z gotovino ali da polagajo gotovino, ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. Delniškim družbam, od katerih bi se pobrala taksa tudi na zgoraj omenjene evidenčne račune, priporočamo, da v vsakem konkretnem primeru vlože prošnjo za povračilo in sicer tekom 90 dni pri onem uradu, pri katerem se je taksa plačala. Davčno okrajno oblastvo Logatec razglaša: Odmera dohodnine za davčno leto 1925 in glede naknadnih odmer za davčni leti 1924 in 1923 je za cenilni okraj Logatec izvršena. Odmerni izkazi so davkoplačevalcem na Vpogled pri davčnem okrajnem oblastvu v Logatcu in pri pristojnih davčnih uradih od 1. do 15. novembra 1925, prizivni rok pa poteče dne 30. novembra 1925. Po tem dnevu postane predpis davka za one zavezance, ki ne vlože priziva, pravomočen. Prekoračitev prizivnega roka se sme oprostiti samo v primeru § 286. zak. o os. davk. O predpisu dohodnine dobe davkoplačevalci potom županstva še posebna obvestila, katera nadomestujejo odmerni izkaz pri županstvu. Razgrnjeni izkazi vršijo zajedno nalogo svoječasnih izvlečkov iz plačilnih nalogov in registrov v smislu odst. 2, g 217. gori cit. zakona. Carina. Uvozna carina v Rumuniji. Po novi uvozni carini se plača za uvoz v Rumu-nijo za pšenico 30.000 lejev od vagona, kakor doslej; za rž 30.000 lejev od vagona, kakor doslej in za oves 30.000 lejev od vagona, kakor doslej. Znižana pa je izvozna carinska taksa v iznosu 20.000 lejev na koruzo 12.000 lejev od vagona, za ječmen 12.000 lejev od vagona in na ližol 15.000 lejev od vagona. Plača se kakor doslej v zdravi valuti in to v sterlin-gih. Brodu, kakor tudi glede zidanja železničarskih stanovanj na tej postaji in je zato odobril kredit v iznosu 4 milijonov dinarjev. Nova železniška karta kraljevine SHS. Izšla je nova železniška karta, izdelana špecijeluo za potrebe železuiško-komer-cijelne stroke in je kot taka prva ofici-jelna karta te vrste. Dobiva se skupno z daljinarom (kilometersko kazalo) vseh železnic v državi za ceno Din 180.—. Dobiva se pa tudi karta sama s seznamom vseh železniških postaj za Din 35.— v vseh večjih knjigarnah Beograda, Zagreba in Ljubljane. Nova ureditev rumunskih železnic. — Na podlagi zakona o samoupravi rumunskih železnic je bil izvoljen nov upravni svet, ki mu predseduje dosedanji generalni ravnatelj Aleksander Cot-tescu. Proračun državnega gospodarstva, za 1926 ne računi več z železnicami; vendar mora država plačati morebitni primanjkljaj. Zaenkrat je izvedena samouprava železnic le na papirju, praktične posledice se bodo šele pojavile. Pričakujejo popolno spremembo obrata po inozemskem zgledu, popolno obnovitev železniškega materiala. Novi zakon daje železniški upravi tudi možnost, da najema posojila in izdaja zadolžnice. Listi obširno poročajo o tej preured-bi in pravijo, da je odvisno vse bodoče rumunsko gospodarstvo od nove preureditve v železniškem ustroju. Zgled je bil francoski in angleški, kjer ima država samo indirektni vpliv na železnice. ŠSS& SMŽS SBSSSŽS gjgi »BUDDHAt I ............... - 3 Ako piješ „Buddha“lai» vživaš že na zemlji rajf kovost Denarstvo. Ustanovitev češkoslovaške notne banke. Dne 28. t. m. ob prazniku osvobo-jenja se je ustanovila češkoslovaška notna banka, ki bo imela pravico izdajati češkoslovaške bankovce. Delniška glavnica bailke znaša 12 milijonov dolarjev s 120.000 delnic. Eno tretjino delnic prevzame država, ostale delnice se predlože v podpis. Banka lahko zviša glavnico na 15.000 milijonov. Privilegij notne banke traja lahko 15 let. Istega dne se je tudi podpisalo češkoslovaško posojilo v znesku 50 milijonov. špekulacija s francoskim frankom. Caillauv « državnih dolgovih. Na seji ministrskega sveta dne 26. t. m. je finančni minister Caillaux sporočil, da so glasom vesti, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo, nekateri Francozi v inozemstvu piodali večje množine frankov in nakupili angleške šterlinge. Kadi tega je uvedel potom sindikata borznih agentov strogo preiskavo. Tudi justični minister je s sv,oje strani uvedel poizvedovanje po teh špekulantih. Na seji je Caillaux precital svpje finančne načrte: Dolgovi znašajo celokupno 300 milijard. V tem številu niso obseženi inozemski dolgovi. Caillaux je naglašal, da se trenutno ne zasleduje niti mirovna finančna, niti vojna finančna politika, kajti razumljivo je, da ne more Nemčija plačati cele vojne odškodnine. Kljub vsemu temu je sedaj doseženo ravnotežje v proračunu. Nadeja se, da bodo v par mesecih sklenjeni dogovori glede dolgov z Ameriko in Anglijo. Francija ne bo mogla plačati Angliji in Ameriki večjih vsot, kakor jih bo prejela od Nemčije na »podlagi Davvesovega načrta. K koricu je Caillaux omenil težkoče, s kateremi se mora boriti državna blagajna, in pojasnil ukrepe, ki so bili storjeni, da se odpravijo te, neprilike. Denarna nakazila v poštno čekovnem prometu med Avstrijo in Češkoslovaško. Avstrijska poštna hranilnica, ki je že navezala poštno nakazniški promet z Nem- čijo, Madžarsko in Švico, je 15. t. m. navezala ta premet tudi s Češkoslovaško. Izza tega dne je tedaj v Avstriji mogoče nakazati čekovne konte iz Dunaja na poStno čekovne konte v Pragi in narobe. Za izvršitev nakazil v Prago računa dunajska poštna hranlnica razen za notranji promet določenih pristojbin, samo še pol odstotka. Ogrska valutna reforma. — Finančni minister je predložil ali bo predložil zakonski predlog o valutni reformi. Kljub visoki uri se niso mogli zediniti glede valutne enote. Sicer so večkrat poudarjali, da je vpeljava take enote čisto notranja ogrska zadeva, a v resnici imajo v takih stvareh tuji vidiki in vplivi veliko vlogo. Schober, generalni ravnatelj ogrske Narodne • banke, zagovarja spričo ozkih stikov z Angleško banko vpeljane valutne enote, ki bi odgovarjala angleškemu šilingu. Pristaši misli Podonavske zveze in zagovorniki gospodarskega združenja nasledstvenih držav so pa za 20.000 kratno krono, torej za enoto v vrednosti avstrijskega dvojnega šilinga. Proti vpeljavi teh dveh enot še pa dvigajo glasovi, ki pravijo, da sta j to preveiiki denarni enoti za Ogrsko ; in da bi draginja potem nikjer ne po-I nehala. Največ pristašev ima načrt, da se vpelje zlata krona. Tehniška njena vpeljava je olajšana po valutnem zakonu iz leta 1892, zamenjava i starih in novih kronskih obveznosti bi ! se dala odstraniti s primernimi do-, ločbami v novem valutnem zakonu. Finančni minister ie tudi za krono, in to tembolj, ker Angleži vpeljavi enot po vzorcu šilinga niso naklonjeni. Šiling je in naj ostane specifično angleška enota. Že označenje avstrijske denarne enote s šilingom jim ni bilo všeč. Promet. Novi krediti v železničarskem resoru. Minister saobračaja je podpisal rešenje, glede razširitve železniške postaje v Slav. TRflnF IrlftRH I ' '"■•J Iz naših organizacij. Knjižnica Trgovskega društva >Merkur« r Ljubljani posluje za članstvo vsako sredo od pol 7. do pot 8. ure zvečer v društvenih prostoriih Gradišče 17/1. Knjižničar. RAZNO. Francoski proračunski načrt za leto 1926. Finančna komisija je proučila in razpravljala o proračunskem načrtu za leto 1926. Glavni poročevalec je rekel, da znašajo izdatki za leto 1926. 942 milijonov frankov več, kakor leta 1925. in da se ima pripisovati to zvišanje izdatkov naraščanju cen, oziroma padanju francoskega franka. Pripomnil je, da je komisija gori navedeni znesek znižal« za 191 milijonov. Dohodki za leto 1926. se računajo na 36.172 milijonov. Novi italijanski generalni konzul r Ljubljani. Novo imenovanemu generalnemu konzulu v Ljubljani markizu Lo-» doviku Gavcttiju, ki je že pred tedni pri-* šel v Ljubljano na mesto markiza Pa-terno di Sessa, je vaša vlada podelila eksekvatur. Gregorijanski koledar na Turškem. Komisija za reformo koledarja je odo-, brila vpeljavo gregorijanskega koledarja. Tozadevni načrt bo v kratkem predložen narodni skupščini. Ruski uvoz tekstilnega blaga. Rusija je nakupila v zadnjem času za 31 niilijo-jonov inozemskega tekstilnega blaga. Pri. teh nakupih stoji Italija s 7 in pol milijona na prvem mestu. Sledijo ji Poljska s 4C milijoni, Češkoslovaška s 4 milijoni, Francija s 3 in pol milijoni, Nemčija, Anglija in Amerika s 3 milijoni in Avstrija s 22 milijona rubljev. Ameriško posojilo sv. stolici. Dne 23. t. m. so se srečno zaključila pogajanja med sv. stolico in National Bank Chase z Newyorka, po katerih bo ta banka dala sv. stolici kakih 40 milijonov posojila po zmernih obrestih. Konferenca balkanskih držav. Diplomatski zastopniki balkanskih držav so se sporazumeli s turško vlado, da se skliče balkanska konferenca, na kateri na| bi se rešila vsa sporna vprašanja v južno-vzhodnem delu Evrope. Proti tatvini kovin. Z izgubami kovine, ki se pokrade in zavleče potom usluž-benstva, računa več ali manj vsako podjetje. ki se bavi z obdelovanjem te surovine. Kontrola v tem oziru je težavna, na vsak način pa za osobje neprijetna. Tem nedostatkom, ki utegnejo posamez- n!" I '■ »im podjetjem občutno obremeniti režije, nudi radio-tehnika, z neko jako duhovito iznajdbo, temeljito odpomoč. Vsak delavec, oziroma nastavljene«, ko zapušča delavnico ali tovarno, se neopaženo obseva z električnimi žarki, ki na občutljivih aparatih natanko registrirajo vsako količino kovine, katero bi imel dotičnik pri sebi. Kontrola je seveda nad vse zanesljiva, za prizadete popolnoma neobčutna. Vse neprijetnosti, katerim so delavci pri vsekakor potrebni preiskavi podvrženi, so odstranjene, kajti nevidnim žarkom električnih valov nihče ne uide in jim ne ostane nobena stvarca prikrita. Občutljivost aparata se da regulirati, kar je posebno važno za podjetja, ki obdelujejo žlahtno in dragoceno kovino, aparat registrira tudi neznatne drobce, skrite v obleki obsevane osebe. Naprava sestoji iz dveh aparatov; prvi ima nekako kazalo in je odvisen od drugega aparata, ki pošilja električne valove'v prostor, katerega pasira osobje. Valovi so enakomerni; kakor hitro pa pride v njih območje kakšna količina kovinskih predmetov, kj^jo ima na primer delavec zapustivši delavnico pri sebi, se valovi motijo in to motenje registrira kazalo na prvem aparatu, ki je montiran v sobi vratarja. Kontrolni organ, katerega seveda odhajajoče osebe ne vidijo, ima še telefonska slušala, v katerih "se pojavi glas, ki odgovarja motenim valovom. Iz različnosti glasa se da natanko sklepati na količino kovine, ki povzroča motenje valov. Proti temu načinu kontroli, se z lepa ne dajo navesti nobeni premisleki. Iskalni žarki, recimo, niti ne ovirajo tek žepnih ur, nimajo nobenega škodljivega vpliva na zdravje oseb, pač pa že sama zavest, da nihče ne uide preiskavi in da se nobena stvarca ne da prikriti lej nevidni kontroli, moralno kar najugodnejše vpliva na osobje. Podjetje pa odslej nima več računati 7. izgubami te vrste. — K. Tiefen-gruber. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana biku Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Gritzner - Adler - Phiinlx. IsTotam oosomezne dele ?;a stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen ! — Večletna garancijaI Na vel-ko! Na malo! Ljubljanska borza. Sreda, 28. oktobra 1925. ? Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. j 1921 den 80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 338, bi. 339, zaklj. 338; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. ‘20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. ‘230; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatskp štedionica, Zagreb bi. 980; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 143, bi. 147. Blago: Hmelovke, ravne, neobeljene, od 7 m napr., % cm glava, fco meja tranz., za komad, 3 vag. den. 7.50, bi. 7.50, zaklj. 7.50; Letve, 25/50, 4 m, fco vag. nakladalna postaja, 1 vag. den. 425, bi. 425, zaklj. 425; pšenica domača, fco Ljubljana bi. 260; otrobi drobni, fco Postojna tranz. b/n bi. 170; otrobi srednji, fco bačka post., b/n bi. 145; otrobi debeli, pšen., V» mešani s koruznimi, fco štajerska postaja bi. 160; koruza nova, sušena, fco Postojna tranz. den 200; koruza stara, fco bačka postaja bi. 177.50; koruza stara, fco bačka postaja, ‘2 vag. den. 177, bi. 177, zaklj. 177; kp-ruza bačka, stara, tov prosto Postojna bi. .233; koruza nova, 10Q% kase pri sklepu, fco slav. postaja bi. 1‘2‘2.50; koruza umetno sušena, tov. prosto Postojna bi. 209; koruza nova v storžih, fto slavonska postaja bi. 75-; koruza nova, času primerno suha, za jan., tov. prosto Postojna bi. 136; ovas stari, fco nakladalna postaja bi. 170; oves bosanski, fco nakladalna bos. postaja bi. 178; oves, fco Postojna tranz. den. ‘200; krompir beli, fco vag. Beltinci bl.‘ 76.50; krompir, fco štajerska postaja bi. 80; fižol mando-lon, b/n, fco Postojna traniz. den. 340; fižol prepeličar, fcc Ljubljana den. 310; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; kostanj, dom. jed. staj., fco Ljubljana bi. 300; kostanj divji, letošnji, fco vag., nakladalna postaja den. 55; laneno seme, medjiniurskc, netto, fco vag. Ljubljana, 1 vag. den. 495, bi. 495, zaklj. 495; seno, sladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 80; senc-, kislo, stisnjeno, fco štajerska postaja bi. 60; ježice, prvovrstne, fco nakladalna postaja den. ‘200. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejni dne 23. oktobra 19*25 se je pripeljalo ‘270 svinj, 1 ovca, 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 150, 7 do 9 tednov 180 do ‘225, 3 do 4 mesece 280 do 320, 5 do 7 mesecev 350 do 480, 8 do 10 mesecev 520 do 680, 1 leto 1000 do 1100 Din. 1 kg žive teže 11 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 18, 1 ovca 200 Din. Prodalo se je 187 svinj in 1 ovca. Dunajski goveji sejem (26. t. m.). Do-gon 2837 komadov; od tega 611 glav iz Jugoslavije. Prvovrstna živina je obdržala cene, vse druge kakovosti so ob zapirajočem se prometu oslabele do 5 in še več grošev pri kilogramu. Notirajo za 1 kg žive teže: voli I. 1.70—1.90 (izjemno 2—2.25), II. 1.30—1.60, III. 1.10 do 1*25, biki 1.10—1.55, krave 1.05 do 1.50 (do 1.65) in slaba živina 0.55—0.95 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. oktobra). Kupčija se je držala v ozkih mejah, kakor običajno v začetku tedna. Ameriški tečaji koncem tedna so bili čvrstejši. Pšenica je tendirala nekaj prijaznejše. Rž je cenejša. Zanimanje za turščico je majhno. Kupčija v ovsu boljša. Notirajo za 100 kg vključno blagovno-prometni davek brez carine v šilingih: pšenica: domača 38—39, madžarska s Potisja 79—80 kg 42—44; rž: march- feldska ‘29—29.25; ječmen: domači 35 do 43, slovaški 42—46; turščica: ‘29 do 30; oves: 29—31; pšenična moka »0<: domača 70—73. DOBAVA, PRODAJA. Dobave: Pi i intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica Ha, se zaključujejo vsak torek in petek od 11. do 12. ure direktne pogodbe za dobavo sena, slame in ovsa. Predmetni pogoji sc interesentom pri omenjeni in-tendanturi na vpogled. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 30 kilogramov asbestnih vrvic ter za dobavo 120.000 kg cementa; do 6. novembra t. I. ponudbe za dobavo 900 komadov lopat, za dobavo 104 komadov rašpelj, za dobavo 40 higijenskih pljuvalnikov ter za dobavo 50 komadov karbidnih svetilk. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem cdelenju te direkcije interesentom na vpogled. — Komanda pomor-skog arsenala v Tivtu sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (žima, preja, laneno platno, rinčice za šatore in pekrivače, usnje za tapeciranje, usnjeni gumbi itd.), do 12. novembra t. J. ponudbe za dobavo ; raznega materijala (železne zakovice za i sode, samota v prahu, rebrasta in železna pločevina, žel. vijaki z maticami itd.). — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 5. novembra t L pri štabu 40. pešad. polka »Triglavskega«, vojašnica kralja Petra, glede dobave živil (3656 kg makaron, 3159 kg pšeničnega zdroba, 300 kg koruznega zdroba, 1722 kg ješprenjčka, 6521 kg fižola, 8052 kg riža, 4737 kg svinjske masti, 622 kg olja, 768 1 kisa, 3510 kg sladkor-i ja, 1770 kg konzervne kave in 152 kg ! čaja). — Dne 16. novembra t. 1. pri di- 1 rekciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 20.000 kg lanenega firneža. — Dne 19. novembra t. 1. pri direkciji pošt in telegrafov v Ljubljani glede dobave 35 dežnih plaščev; pri direkciji dr-, žavnih železnic v Sarajevu glede dobave ; rebraste pločevine. — i Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovska in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled. mmr~— Zato uporabljajte za svoje potnike male tovorne, davka _ _ proste, zelo lične in eko- ZlcR.lO nomične avtomobile 6 HP in . - 10 H"-Renault" V kratkem prispe prva partua! Zato Zastopstvo »Renault-avto“ zahtevajte že A. LAMPRET, Ljubljana sedaj ponudbe! Krekov trg štev. 10 »GROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedicijski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Telefon interurban štev. 454 mm s ■m HHHl TISKARNA MERKUR ral C'- Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregoričeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Račun pri pošt. Jek. zav. št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. Lastna knjigoveznica. Naslov brzojavkam: __ ^ - »grom" Podružnice MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obnvlja -vse v lo stroko spadajoče posle netlhllreje ln pod najkulontnlml pogoji- GRom Zastopniki družbe] spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! Galanterija! ftUF.HHHBBK933SSIS!2!Ba&SI& IssšIsr je 551&sriš3ko'V'