ISSN 0351-6407 9 770351 ''64001 9 del Portoroža premoz Radens v tuji b; Ujel in spustil krapa pri Bukovnici Rimska Garda leti proti Rimu Predsednik državnega zbora v Veliki Polani Znak narodovega ponosa str. NAROČNIK----------- Bo Pivovarna Laško kupila Pivovarno Union in prodala Radensko? Zadnja vest Ogenj v Kartonaži? Nezadovoljni kmetje prihajajo z njive pred vlado Deloma sončno bo z občasno oblačnostjo in možnostjo popoldanskih neviht. Glasovanje za naj... domačijo 2002 Vaš glas za domačijo £3 franc Jakob iz So Lašč MPovec osvojil zastavil '•»J* anez Murska Sobota, 25 Le čemu Pomurk skrivajo Kakor Jakob dopoldne vremeni, tako bo tudi pred božičem te dni. svojo lepoto 2 AKTUALNO 25. julij 2002 O Tudi slovenski napis Monošter Jr Ta četrtek skupščina Pivovarne Union Združevanje slovenske industrije pijač Bo Pivovarna Laško kupila Pivovarno Union in zastavila Radensko? eprav se zdi preobrat v pivovarski vojni nepričakovan, še zdaleč ni tako. V ozadju nakupovanja delnic Pivovarne Union s strani belgijskega Interbrewa in Pivovarne Laško poteka marsikaj, kar lahko pokoplje ne le posamezne ekonomiste, bančnike in borzne posrednike, ampak tudi podjetja. Omenjata se predvsem ljutomersko podjetje Na Jasi in mariborsko podjetje Domenica, ki sta bili še pred kratkim lastnici skoraj treh milijard tolarjev delnic Pivovarne Union. Ob tem pa je v javnost pricurljala vest (menda s posredovanjem konkurenčne komunikacijske hiše), da je Pivovarna Laško za posojila za dodatne nakupe delnic menda zastavila kot bančno garancijo pri avstrijski banki delnice Radenske. Ali to pomeni, da bodo Avstrijci vendarle postali lastniki ene od družb Radenske? slovenske industrije pijač, ki ga narekuje ekonomski interes, saj je to najboljši način za še hitrejši razvoj industrije in predvsem prodor na tuja tržišča. Prepričani so, da svetovni in predvsem evropski trendi, v katere se vključuje Slovenija, narekujejo povezovanje dobrih podjetij, ki želijo igrati resno vlogo na odprtem domačem trgu in enotnem evropskem trgu z več kot pol milijarde prebivalcev... Menda se Belgijci in Laš^i ves čas trajanja t. i. pivovar^ vojne intenzivno dogovarjaj01 delitvi poslov na Balkanu. W stvo je, da imata Radenska in^ vovarna Laško boljše startne# ožaje in izkušnje za širitev^, balkansko tržišče; Belgiji4 že enkrat močno opekli z N" šičko pi vovaro - predvsem z11* di nepoznavanja mentalitet0'1 ne zaradi napak v poslovanju Bernarda B. Če se pripeljete v mesto Szentgotthard (čez mejni prehod Martinje - Gornji Senik), ki je gospodarsko, kulturno, izobraževalno, informativno ... središče porabskih Slovencev in tudi širšega območja, lahko od pred kratkim ugotovite, da so pritrdili na prometni znak tudi tablo s slovenskim nazivom tega mesta. S tem je mestni svet uresničil pobudo, ki jo je dal slovenski generalni konzul v Monoštru dr. Zlatko Muršec. J. G., foto: S. E. Več naj bi bilo znanega po četrtkovi (25. julija) skupščini delničarjev Pivovarne Union, ko naj bi nastopila oba velika delničarja: s 46 % delnic naj bi nastopila kot večinski lastnik Pivovarna Laško, z 41 % pa je drugi največji lastnik Interbrew. Seveda bo to razmerje obveljalo, če se bo kot formalni začetek prevzema upošteval datum objave javne ponudbe, to pa je sreda, 17. julija, ko je Pivovarna Laško objavila, da namerava prevzeti Union - dan prej je z nakupom 21,94 % delnic (za eno delnico je plačala po 91 tisoč sit) Pivovarne Union presegla prag 25 % lastništva. Na dan objave namere naj bi bila torej lastnik 46,18 % Unionovih delnic. Ker Belgijci ponujajo za delnico 90 tisoč sit (in ne dva tisoč več od Laščanov, kot so napovedovali borzni špekulanti) in ker imajo od Urada za varstvo konkurence že načelno privolitev, je pričakovati, da bo Pivovarni Laško uspelo in da bo na skupščini sprejet njihov predlog kandidata za predsednika nadzornega sveta, to pa je Leonardo F. Peklar (sicer že predsednik nadzornih svetov Telekoma in Mure). Cilj Pivovarne Laško je, združiti celotno slovensko industrijo pijač in v sporočilu za javnost so zapisali, da so zadovoljni, ker so lahko začeli z uresničevanjem strateškega načrta glede združevanja So laščani zastavili premoženje Radenske v tuji banki Ker je četrtkova skupščina nadvse pomembna in odi«'-" II na, je težko dobiti odgovore neposredno od vodilnih. V nji vem imenu odgovarja SPEM in direktor tega podjetja za og sevanje in komuniciranje Božidar Novak nam je povedatn kot odgovor na vprašanje ali je res, da so delnice Raden zastavljene pri avstrijski banki kot garancija za posojilo rt varne Laško, zapišemo le naslednje: . , Pivovarna Laško bo prevzem Pivovarne Union financi iz lastnih virov, pri postopkih pa s svojim finančnim pote lom sodeluje tudi Radenska, d. d., ki je v njihovi večinski Izvedbo formalnega postopka prevzema Pivovarne Unio zaupali Novi Ljubljanski banki, d. d. Aljoša Bagola o največjem svetovnem oglaševalskem festivalu v Cannesu Slovenci se nimamo česa sramovati Štiristo milijard dolarjev na leto lojše Bagole s Cankove verjetno ni treba več kaj dosti predstavljati, potem ko se je slovenski javnosti marca predstavil kar sam kot odličen mladi oblikovalec oglasov s prejetimi nagradami na Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF) v Portorožu. Poleg tega, da je bil eden najuspešnejših posameznikov tega festivala, si je z eno od nagrad, in sicer nagrado za mlade kreativce, priboril tudi pot na mednarodni oglaševalski festival v Cannes. VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje. M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103 Naklada: 16600 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-int.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. Že aprila, ko smo v eni od številk objavili intervju z njim, nam je obljubil, da nam bo na kratko opisal vtise, ko se bo vrnil z največjega oglaševalskega festivala na svetu. Festival je potekal v drugi polovici junija. Najprej so na njem svoje opravili prav mladi kreativci s' tekmovalnim delom, potem, z razstavo tiskanih oglasov, pa se je tudi začel regularni del festivala. V tekmovalnem delu za mlade kreativce je sodelovalo šestintrideset tandemov (tekstopi-sec in oblikovalec) z vsega sveta. Z Aljošo je sodelovala Barbara Hiti iz Ljubljane, S katero sta tudi prejela nagrado v Portorožu. Tekmovanje je potekalo tako, da so prvi dan vsi dobili jedrnat opis naloge in temo, na katero so morali napraviti tiskani oglas do naslednjega dne. Letos so morali oglaševati problem s čisto pitno vodo, ki naj bi se tikal kar poldruge milijarde ljudi. Na voljo so imeli najnovejše računalnike in prost dostop do fotografij na internetu, ki so jih lahko uporabili za oglas. Tako sta bila primerno izbrana fotografija in kratek, jedrnat in udaren tekst po lastni ideji, elementa, s katerima je bilo treba narediti Aljoša (prvi z desne) še z dvema Aljošema z vzhoda. navodila, v kakšno smer naj cilja oglas, na kratko določena, in tega sta se z Barbaro tudi držala. Na koncu pa je vseeno zmagal oglas finskega tandema, ki je zapustil okvire navodil. Čeprav nista bila med prvimi tremi, ki so tudi dobili nagrade, to so bili poleg Fincev še Američani in Italijani, sta s svojim oglasom zadovoljna, saj je bil kar precej odmeven. S fotografijo nosečnice v kadi, polne vode, in domiselnim tekstom sta hotela opozoriti na nekaterih predelih sveta predvsem ženske. Oglas z malo več poznavanja problematike torej, ki pa, kot pravi Aljoša, očitno ni navdušil žirije, ki je tokrat favorizirala oglase, ki so delovali na ravni takojšnjega učinka, čeprav so nekateri, kar se besedila tiče, oglaševali tudi neresnico. Tako je na primer zmagovalen oglas primerjal vodo, ki jo pije poldruga milijarda ljudi po svetu, z urinom, kar je seveda že vprašanje kemične analize. Toda vo. Oglas učinkuje takoj, in žirija, ki si je v nekaj dneh morala ogledati nekaj tisoč oglasov, je tudi ocenjevala po tem principu, dodaja Aljoša Sicer pa je takšen festival dobra priložnost, da se primerja raven oglaševanja po državah, in v tej smeri smo mu tudi mi postavili vprašanje. Glede na to, kar je videl pozneje v regularnem delu festivala, ko so se predstavile vse najbolj znane in manj znane oglaševalske agencije z vsega tisoč oglasi v več pravi, da se slovenski og nimajo česa sramovati. 3 Nasploh je težko p«’^ neka država ali narod । zaostaja v svojem kreni* boju. Bolj ali manj dan«s sten oglas, kar se idejc narediti vsi. Verjetno se tem kaže dejstvo, c*‘l.Lcijd vanje globalna komun' prav je res, da lokalne | sti ostajajo. sa<”^ Razlika je mogočo« tem, da je nekje de°afW sevanja več in si lahko P' (p boljše tehnične m° J oglas, kar pa ni nujn0^^ tudi na dobro idejo m , oglas. , , Čeprav cannskt ^ul’ rekuje smernice og jjn aH je odrivna deska m*1 cijam, ki so se dobf^ pa Aljoša pravi, da P nekateri slovenski , je na primer SOF, Za ič, drugi, niso nič s a }s*G obratno. Kljub venski uspehi na stivalu redki, , ga, ker so nagrade j elitne globalne ag 1 Ne glede na to. ečji mednarodni og jpiO stival vsaj po kako' *’ šil, enako tudi n*eS pa, kot pravi, je *z izkušenj le odnesi ’ rCJvU Te se .JZ' mnogih stikih z11 vci z vsega sveta, j V smo Slovenci d p d vanju, in dejstvi*-vanje posel, ki °1 j štiristo milijard** .^1' j leto, kjer se sfrni^ največji. 'MIHIH ^b. julij 2002 AMUALNU 3 'redsednik državnega zbora v Veliki Polani Komentar inak narodovega ponosa ’ie8Wa domačija naj bi postala za literarne in druge kulturne prireditve Ukoraj do sekunde natančno, kot je bilo M minuli petek ob dvanajstih, je prišel pre roj 4Pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani predsednik ^^ga zbora Republike Slovenije Borut Paho f tamkajšnjega župana Štefana Prše. Oba sta skup' 11 'Prisluhnila uvodni glasbi in slovenski himni, na !i a trak ter tako simbolično predala namenu o satdjevo domačijo. je takšen začetek pri-marsikoga presenetil, zato, ker ni v navadi, da prvem »dejanju« prerezali ‘\mpak v tem ni bilo nič sla-nasprotno, zdelo se je kot ''"'iva posebnost. Drugič pa 0,ker je uspel Štefan Prša s ^Pokazati širši javnosti, da še Nastopa v vlogi župana, ^Ba je nameraval Državni lr grešiti s te funkcije in če-l’ieRačunsko sodišče pred P1 objavilo revizijsko po-katerem mu očitajo huj-'^avilnosti. Petkova slovenje tekla, kot bi bilo vse v tem redu. Nekateri pač ^'ti mojstri, ko je treba. dejanje se je dogajalo Orišču Kranjčeve domačije. aMa je v pozdravnem na-Poudaril, da so zelo pono-51 svojega rojaka Miška p ki je zapustil veliko lite-pgastvo; zaradi njega ali I F&>vo pomočjo so zgradili l ■sto Ljudske pravice in eno I H osnovnih šol, kise ime-nKm. y njej so zasejali 1 ? ^me, ki bogato rodi. I ^dogodka ne jemljem kot I tten protokolarni dogo-lc Pa kot simbolno dejanje velikega pomena za tukajšnje ljudi in kraje ter navsezadnje za vso našo domovino. Ta dogodek razumem kot znak narodovega ponosa, ker smo Slovenci tudi v nenaklonjenih zgodovinskih okoliščinah zoreli predvsem skozi kulturo. Ni naključje, da želimo po tej poti izreči hvaležnost in spoštovanje pisatelju, narodnemu buditelju in človeku, čigar delo je bilo najbolj povezano z usodami naših ljudi. Miško Kranjec, rojen ob svitu prejšnjega stoletja tu v Veliki Polani, je v svojih delih blizu predvsem vprašanjem kmečkih, družbenozgodovinskih in proletarskih slojev predvojne slovenske družbe. Poleg Ingoliča je bil med najplodovitejšimi pripovedniki vse do osemdesetih let,« je med drugim dejal slavnostni govornik, predsednik DZ Borut Pahor. Damijan Jaklin, predsednik Društva za šport, turizem, razvoj in kulturo Štrk Slovenija, ki je vodilo akcijo za obnovo Kranjčeve hiše, pa je dejal, da s tem njihovo delo še ni končano, saj želijo doseči, da bi domačija zaživela kot kulturno središče za prireranje literarnih in drugih kulturnih prireditev. Javno se je tudi zahvalil vsem, ki so jim finančno ali kako drugače pomagali, pri čemer je še posebej omenil Kranjčevo ženo Emo, ki jim je odstopila material za stalno razstavo -Miškova literarna in likovna dela, njegova življenjska pot, delovna soba in časopis Ljudska pravica, ki ga je Kranjec urejal. Besedilo in foto: Jože Graj ■ Kljub muhavemu juliju, kar je navsezadnje dobro, je še vedno dovolj vročine, da nam voda prija. Ribiči prihajajo s trofejnimi ulovi in s tem dokazujejo, da le nismo vsega tako hudo zasvinjali, da bi povsem uničili vode. No, ob namakanju in hlajenju je tu tudi žeja, ki nas verjetno ne sili v tako velike porabe količine pitne tekočine, kot smo je zaužili v lanskem letu. Pa kljub vsemu »elitni« specializirani mediji z velikim pompom razglašajo, kakšna gnojnica in kakšni strupi nam tečejo iz vodovodnih pip. Obremenjujejo nas s pesticidi, amoniakom in ne vem še s čim vse. Ne gre za to, da kampanji ne bi verjeli, ampak za to, da se problem osvetljuje spet samo z vodovodno pipo. Nekako ni mogoče razumeti, kako sedaj naenkrat spet tak pritisk na vodovodne pipe in javne vodovode. Glede teh bi celo pričako- Voda Župan Občine Velika Polana Štefan Prša in predsednik DZ Republike Slovenije Borut Pahor skupaj pred obnovljeno Kranjčevo rojstno hišo, ki so jo zgradili leta 1934. Otvoritvena slovesnost je bila nekaj posebnega, za kar sta poskrbela tudi glasbenik Samo Budja in amaterski gledališki igralec Miki Roš. 0(Hplomski studii, drsnih v Sloveniji še ni l^. Mm primanjkuje fc I' ’ »Odnem govoru poudaril r nik mestne občine Murska St raziskovalno-Suva?v°jnega in poslovnega nacr . hkopravta dvorca Rakičan ter dodal, Razvojni Novn^U^vse možnosti za izboljšanje r ltef je na-5AsedJ.tla^rt za raziskovalno-izobrazeva koiiko bo S>UavPa 'e samo od nas in držav.e ”, \ino je podrob-Vm? $a 'iOmo uspešno realizirali.« $ predstavitev avtor dr Bogomir Kovač. Javno pr 1 * HRa Mura in mestna občina. »K feu'" 'e re'at'vno zaokr°" '"•V1? 4 Omejenimi možn- > mečnega je, ker p« C^valmh dejavnost' prenočevanja c°Hege sistemi dobro v Veliki Britank pa delujeta še ko-m kQStinska ponu-lahko uvedli rez'-Xu^n^anja,kigapri 'majo ljudje med S^-^st bivanja, je pm izobražev-'V?*' "as še ni, je pove-^4«^' dvorec naj posta-izobraževalna diplomski in podi-^Vkibo specializi' mu r^ita območja sre-2 h Evrope. bezati v regio-Ua' vključuje lokal-A tako bi Pomur je z mednaro-'vartjemin podporo I države. Izobraževanje, ki bi se tukaj izvajalo, je razdelil na tri dele, in sicer podiplomsko izobraževanje za regionalni razvoj, potem krajši specialistični programi ter dopolnilne izobraževalne vsebine, ki jih regija potrebuje. S prvima dvema bi zapolnili tržno nišo, ki jo ne pokriva nobena univerza v bližnji okolici, program pa bi naredili v konsenzu z univerzami. Vsebini in programu pa bi se prilagodila tudi revitaliazcija dvorca in ureditev parka, kjer bi po načrtu akademske kiparke Irene Brunec naredili duhovni labirint. Park in dvorec naj bi v okviru tega projekta začela dihati kot celota. Osnova dejavnost v okviru podjetniške dejavnostbi bil izobraževalni center, konjeniški del, poleg tega pa tudi hotelska in gostinska dejavnost, lahko pa tudi sedež lokalne skupnosti. Se letos naj bi se ustanovil strokovni team, ki bi pripravil vse za ustanovitev izobraževalne institucije ter program, s katerim bi se prijavili na Ministrstvo za šolstvo in šport. Po njegovem mnenju ustanovitev naj ne bi bila v okviru katere od univerz, saj bi potem stekla procedura šele leta 2007. Fakultete so namreč zelo ljubosumne. Na dvorcu bi ves čas izvajali krajše specialistične programe ter dopolnilne izobraževalne vsebine, medtem ko bi začeli s podiplomskim študijem v letu 2004. Ekonomika tega dvorca se izteče, ko začne podiplomski študij dobro funkcinirati, to pa naj bi bilo šele v letih 2005-07. Šola in obrobna dejavnost sta sposobni v celoti preživeti, ne more pa se iz teh dejavnosti financirati obnova dvorca, ki je sedaj v tretji fazi obnove. Za te namene bo treba pridobiti dodatna sredstva za dokončanje obnove, obnovitvena dela pa so skupaj vredna 1,5 milijona evrov. Na koncu je naštel še nekaj kritičnih elementov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo načrta, in sicer daljše obdobje, da šola kot institucija dobi referenčne kvalifikacije, ne bo imela redno zaposlenih profesorjev, pridobivanje sredstev za fizično obnovo, trženje in pridobivanje ljudi, ki bi se tukaj izobraževali, ter še nekatere druge dejavnike, ki so povezani s človeškim in finančnimi faktorji. »Ampak, če se vse to prebrodi, lahko predstavlja RIC Grad Rakičan lepo zgodbo o uspehu,« je optimistično sklenil dr. Kovač. A. Nana Rituper Rodež ■ Zadnja vest val, da se stanje izboljšuje, saj je navsezadnje ta voda že obremenjena z raznimi dajatvami. Hkrati so iz te zgodbe povsem izvzete vode industrijskih polnilcev v tako »simpatične plastenke«. Pa še nisem slišal, da bi bili ti polnilci obremenjeni z dajatvami za uporabo pitne vode, in to v tržne namene, kot so porabniki vode iz vodovodnih pip. In kje so potem ta zajetja, ki zagotavljajo tako čistost te vode. Morda je zaradi tega malo vprašljivo kvalificiranje pitne vode iz vodovodnih pip. Potrebno je le malo spomina, za nekaj let nazaj, in videli bomo, kako je »delala« ekstra dobiček ali, če hočete, kapital, ko ji je bila z analizami dokazana oporečnost. Ob silovitem medijskem pritisku se je sprožil tudi ves propagandni mehanizem, ki nas je prepričeval o nasprotnem. No, pa vseeno, če so ta zajetja tako neoporečna, zakaj je potem onemogočen dostop do teh zajetij tistim, ki si lahko privoščijo le vodo iz pipe. Ali ne gre za javno dobro? Preprosto, če smo pri osnovni dobrini - vodi -, me čisto nič ne zanimata priprava industrialcev pijač in njihova prev-zemniška vojna, ampak me zanima dostop Pojavnega dobrega, torej zdrave pitne vode. Pri kvalifikaciji gnojnice iz vodovodnih pip se nastopa spet enostransko in plitvo. Posredno se udarja po kmetijstvu. Toda, ali sta kmet ali kmetijstvo zares edini in pravi ter objektivni krivec za nastali položaj. Mislim, da ne. Namreč s stalnim zmanjševanjem aktivnega kmečkega prebivalstva in intenzivno pridelavo, skratka vedno večjim pritiskom na čim nižje cene hrane, se zgodba z zdravo pitno vodo ne more iziti,. Pa tega ne diktira kmetijstvo, diktirajo ga industrija in tudi potrošniki. Kje so časi, ko se je pšenica »dvakrat« žela, najprej, kose je razraščala, da se je zaščitila pred boleznimi. Kje so časi, ko so bila polja zasejana z ržjo, ki se je uporabljala za krmo, namesto današnjih genetskih nadomestkov za hitro rast. Starejši ljudje vedo povedati, da je pri krmljenju rži veljalo, da mora biti kuhana in se mora krmiti v pametnih odmerkih, sicer lahko govedu udari v noge. O kolobarju pa tako ali tako ne kaže izgubljati besed. Danes se nekateri že izogibajo strupom, pa se »varuhi« spet spotikajo v zelenjadarje, zakaj uporabljajo za zaščito pred pleveli plastično folijo, in krog je sklenjen. Kje so časi, ko so bile velike njivske površine zasejane s krmnim tra-vinjem, ki ga danes skoraj ne vidimo. Tako voda ni več samo voda, ampak je samo posledica različnih človeških interesov, ki ne vidijo drug čez drugega. J V. I s Ogenj v Kartonazi? Tako kot načelnik kriminalistične službe Policijske uprave Murska Sobota Drago Ribaš in direktor carinskega urada Slavko Horvat, je tudi Zoran Kosi s Policijske uprave Murska Sobota, odgovoren za stike z javnostmi, povedal, da policija (uniformirana in v civilu) preiskuje določene nepravilnosti v soboški Kartonazi (grafično in embalažno podjetje). Postopek še poteka, zato za zdaj še ni mogoče na dan s podrobnostmi, kar je seveda tudi v interesu preiskave. Ta naj bi bila končane do prve polovice avgusta, ko bodo medijem posredovali konkretnejše podatke o ugotovitvah. Vnaprej pa seveda ni mogoče napovedovati, kaj je bilo ali ni bilo narobe, čeprav pregovor sicer pravi, da je tam, kjer se kadi -tudi ogenj. Š. S. LOKALNA SCENA 25. julij 2002 fWinn Prva turistična zloženka o najvišjem prekmurskem vrhu ; Voda na Cankovi bo dražja, a še vedno poceni Vabilo turistom eprav se Kugla v Sotini, ki je s svojimi 418 metri najvišji hrib v Prekmurju, zadnje čase vedno večkrat omenja, predvsem zato, ker bo to ena značilnejših točk prihodnjega trinacionalnega parka, domačini menijo, da se da kljub temu to naravno danost turistično še bolj izkoristiti. V ta namen so tudi pripravili kratko, a jedrnato zloženko o »prekmurskem Triglavu«, kakor Kugli tudi pravijo domačini. Bolje rečeno, zloženko je pripravila družina Benko iz Sotine. Kot pravi Viktor Benko, ki je tudi predsednik odbora za turizem pri rogašovski občini, so zloženko pripravili zelo na hitro, ker so hoteli prve primerke razdeliti že na nedavnem folklornem festivalu v Sotini, ki se ga je udeležilo mnogo gostov iz petih sosednjih držav. Zaenkrat bodo zloženke še delili na kakšnih večjih prireditvah, nekaj jih bo mogoče dobiti tudi na občini, pozneje pa jih bodo razposlali tudi turističnim informativnim centrom. Sicer pa ta zloženka v sliki in besedi opisuje vse tisto, kar imajo ponuditi v tem delu Goričkega, bolje rečeno v vasi Soti —— Prihodnost EU, okolje in trajnostni razvoj na. Poleg seveda najvišjega hriba, na katerem je tudi razgledni stolp, je na zloženki predstavljena tudi turistično-geološka pot s 356 stopnicami in nekaterimi drugimi zanimivostmi, ki jih vključuje. Na njej pa lahko najdemo tudi Dajčev mlin, ki je zaščiten kot tehnični spomenik in je še v obratovanju, ter nekatere vaške objekte, kot je na primer stari gasilski dom, ki so ga preuredili v muzej, kjer bosta na ogled gasilska oprema in do,-kumentarno gradivo. Na kratko pa so predstavljene tudi vsakoletne tradicionalne prireditve na Kugli, ki se jih vedno znova udeležujejo tudi gostje iz sosednje Avstrije. C. K. Malo več kot 60 tolarjev | Šabjan: »Kakovost je dobra in zadošča evropskim standardom« a izredni seji na Cankovi so svetniki soglasno sprejeli podražitev oskrbe s pitno vodo, ki bo po novem 62 tolarjev. V primerjavi s prejšnjo ceno pomeni to podražitev za 13 odstotkov. Pri tem so se nekoliko zgledovali po mestni občini Murska Sobota, kjer je cena podobna, le malce višja, namreč 65 tolarjev za gospodinj- stvo in 70 tolarjev za druge. Kot je dejal cankovski župan Viktor Voršič, mora to ceno potrditi še ministrstvo za gospodarstvo: »Cena vode pri nas je v bistvu izjemno nizka. Država nam je zaradi nizkih cen v preteklosti dvig cene dovoljevala že prej, a priložnosti dolgo nismo izkoristili. Sedaj smo lahko kaznovani, ker je vprašanje, ali bo naš sprejem višje cene potrdila tudi država.« Kot čisto naključni primer je navedel cene vode v nekaterih drugih slovenskih občinah, pri čemer so opazna bistvena odstopanja. Tako je npr. na Jesenicah cena vode samo 38 tolarjev, v Kranjski Gori pa kar 200 tolarjev. Drage so tudi obalne občine, svetnika Kere-ca pa je zanimalo, kako to, da je tudi v občini Ormož dokaj visoka cena - kar 166 tolarjev.. Seveda je lahko na to najbolje odgovoril župan: »Kot veste, sem jaz doma ravno iz Ormoža in zato poznam te zadeve. Tam je bil zgrajen vodovod leta 1971 s pomočjo mladinskih delovnih akcij. Ormož je skozi leta stalno dvigoval ceno, a se mu to zdaj obrestuje, saj bo sedaj lahko saniral vse, kar je potrebno.« Voršič je pri tem spomnil na dejstvo, da je občina Cankova solastnik podjetja, ki skrbi za oskrbo z vodo, zato bi morala v primeru morebitne izgube iz občinskega proraču- na tudi sama pokrivati nastalo škodo. V občini Cankova sta na mestni vodovod priključeni naselji Cankova in Skakovci, ki imata tako dovolj pitne vode, vprašanje je le, če je dovolj čista, se je vprašal Kerec, ki je tudi opazil padec pri porabi vode. Na to vprašanje je lahko odgovoril navzoči direktor Komunale Mirko Šabjan: »Kakovost vode je dobra. Imamo kriterije, ki so v skladu z evropskimi standardi, le-ti pa so zelo strogi. Poraba vode je bila res manjša, ker je imela industrija precej izpadov. Poleg tega pa prihaja tudi do velikih razlik: poleti imamo izredno veliko porabo vode, pozimi pa zelo majhno. Če gledamo dnevno, so največji odjemi zjutraj in zvečer.« Dvig cene vode je Šabjan upravičil tudi z dejstvom, da imajo vedno več težav s pridobivanjem pitne vode, zato se morajo stalno seliti na nove lo- Tišinski svetniki o jesenskih volitvah kacije. Tam je treba narediti^-varovanje in zaščitne kar izjemno veliko stane. V& s>h pride v cevovodu tudido izpada, takšen primer je pred nekaj tedni, ko je M Cankova brez vode. Ob letni suši pa je pomemben' en vidik: precej vode se odv$ s cisternami na Goričko, kvari konstantnost vodoiS .be. Prihaja do neenakotne^ ga zajemanja, zato je ornt$ pod stalno napetostjo. Dodajmo še nekaj, karsk® nima zveze s to temo: ob& sko dvorano na Cankodso* posodobili, ravno tako tudi-* je občinskega sveta. Na,f mora zdaj vsak govornik k®' rofonu, ki stoji pred kloP*1 svetnikov. Se pravi, nekakof dobno, kot je že dolga k1’ navadi npr. v mestni oN| Murska Sobota, medte® w večini drugih občin ni dločitve o prihodnji ureditvi Evrope bodo izjemnega pomena tako za Slovenijo kot predvideno novo članico kot za okolje v slovenskem, evropskem in globalnem prostoru. S tem v zvezi so zanimiva stališča in pobude, ki jih je pripravilo osem največjih evropskih okoljskih in naravovarstvenih organizacij v skupnem dokumentu Prihodnost evropske unije, okolje in trajnostni razvoj. Organizacije so združene v neformalni koaliciji pod imenom Green 8 (G 8) in skupaj predstavljajo več kot 20 milijonov članov in simpatizerjev. Dokument so aprila letos v celoti predstavili predsedujočemu Konvencije o prihodnosti Evrope, osredotoča pa se na 12 problemskih področij. Omenil bom nekatera: - v novi pogodbi naj se ohranijo vsi cilji in načela, ki so ključnega pomena za okolje in trajnostni razvoj, namreč ponekod se pojavljajo gospodarske zahteve za omilitev okoljevarstvenih zahtev, - prenoviti je treba cilje skupne kmetijske politike, ki so 45 let po njenem sprejetju neustrezni (dosedanje povečanje produktivnosti ni več v skladu s sedanjimi prioritetami), cilje kmetijske politike je treba uskladiti s potrebami trajnostnega razvoja, kakovostno proizvodnjo hrane, zdravja in varstva okolja ter ustreznega razvoja podeželja, - ukiniti soglasno sprejemanje odločitev o okoljskih zadevah. Vse odločitve v zvezi z varstvom okolja naj se sprejemajo z glasovanjem na osnovi kvalificirane večine v soodločanju z Evropskim parlamentom, - vrata Evropskega sodišča naj se odprejo za primere varstva okolja. Aarhuška konvencija, ki jo je podpisala Evropska komisija 25.6. 1998, pogodbenice zavezuje, da javnosti zagotovijo dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tudi na ravni Evropske unije, kar bo prispevalo k višji ravni varstva okolja, - v Listino temeljnih pravic naj se vključijo tudi okoljske pravice, - vključijo naj se zahteve za široko, odprto in pravočasno udeležbo javnosti pri odločanju, - zahteve o transparentnosti naj se razširijo na vsa telesa Evropske unije, - konča naj se zaupnost odločanja v Evropskem svetu, seje naj bodo vedno odprte za javnost, ko obravnavajo zakonodajne, resolucijske ali druge zadeve, - Ekonomsko-socialni svet naj ne prevzema dodatne vloge za zastopanje civilne družbe, le-ta namreč ne zastopa civilne družbe, - izboljšati je treba transparentnost in demokratično delo- vanje obstoječih institucij, ukine naj se Pogodba Euratom, osrednji cilj Eurotoma, ki je spodbujanje jedrske energije pred vsemi drugimi oblikami energije, naj se nemudoma nadomesti s prizadevanji za varstvo človekovega zdravja in ----------1 -- . okolja pred tveganji jedrske energije. Prepričan sem, da so in bodo okoljevarstvena vprašanja spodbudila k odprtemu in predvsem dobronamernemu razmišljanju, da bodo življenje, okolje in trajnostni razvoj pozitivna skrb vsakega posameznika, družbe in civilizacije. Bojan Korošec, dr. med., spec. int. I Koliko članov bo štel novi občinski svet? Kršenje poslovnika? ot vemo, bodo imele letošnje lokalne volitve to novost, da bodo morali dati v občinah, kjer živijo tudi pripadniki romske skupnosti, eno mesto v občinskem svetu njihovemu pripadniku. Tišinski občinski svet je pred časom že sprejel to odločitev, zdaj je bilo treba še določiti nekatere spremembe glede volilnih enot in število članov prihodnjega občinskega sveta. Romi bodo imeli pri njih vsekakor svojega pripadnika in ga bodo volili s posebno volilno pravico po večinskem volilnem sistemu. Ta na novo oblikovana volilna enota pa bo obsegala ce- lotno občino. Poleg tega pa Romi volijo tudi druge svetnike, torej imajo tudi splošno volilno pravico v tistih volilnih enotah, kjer živijo. V tišinski občini namreč obstajata dve volilni enoti, ki sta dali na volitvah pred leti skupaj štirinajst članov občinskega sveta, kolikor jih le-ta šteje danes. In sicer je dala prva enota, ki obsega Gradišče, Murske Črnce, Petanjce, Tišino in Tropovce, osem svetnikov, druga, ki obsega Gederovce, Krajno, Murske Petrovče, Sodišince, Borejce, Rankovce in Vančo vas, pa šest svetnikov. Prav o tem, koliko bosta sedaj dali prva in druga volilna enota, poleg tiste tretje, ki mora dati enega člana, in sicer pripadnika romske skupnosti, so se pogovarjali na petkovi seji. Na enem od sestankov teden dni pred sejo so se najbolj nagi- V M. Toplicah zapolnili vrzeli zaradi smrti svetnika Novo ime je sedaj Andželko Janjič a zadnji seji občine Moravske Toplice so se svetniki izkazali z veliko učinkovitostjo, saj so osem točk »obdelali« kar v dobri uri in pol, kar pogostokrat v preteklosti ni bil primer. Kljub temu, da je bil župan Franc Cipot prve pol ure upravičeno odsoten, se je tudi po njegovem prihodu nadaljevalo v istem tempu. Najprej so svetniki morali potrditi mandat članu občinskega sveta 36-letnemu Andželku Janjiču iz Prosenjakovce, ki je na to mesto prišel zaradi smrti svetnika Franca Nežiča. Na listi kandidatov LDS v II. volilni enoti je bil namreč drugi za Nežičem. Tudi sam je podal izjavo, da mandat sprejema, imenovan pa je bil tudi za člana izdajateljskega sveta Lipnice (kjer je prej bil Nežič). Za • malce smeha je poskrbel svetnik Viktor Časar, ki je Janjičevo ime- Kemijski tabor na OS Beltinci N a osnovni šoli v Beltincih je prvič potekal pomurski kemijski tabor na temo Rastline in kemija, s poudarkom na skrbi za zdravo življenje. Idejni vodja tabora je bila profesorica beltinske šole Tadeja Ha-las, pri organizaciji pa ji je veliko pomagal tudi RC ZOTKS M. Sobota (Ludvik Filo in doc. dr. Mitja Slavinec). Tabora se je udeležilo 12 učencev iz različnih pomurskih šol. Udeleženci so spoznava- različnih rastlin in pripravo dišečih olj, izdelovali so izdelke za lepoto in pripravke iz zdravilnih zelišč, spoznavali so stare načine izdelovanja opeke, se seznanili s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov v Krki, pripravljali so nenavadne jedi iz rastlin, spoznavali pomen kemiie v različnih industrii- skih panogah idr. V okviru tabora so izdali tudi bilten, v katerem so zajete vse aktivnosti celotedenskega dela. Svoje delo pa so udeleženci predstavili tudi na razstavi in sklepni prireditvi. Vsi učenci so dobili priznanja za udeležbo. Spletla so se nova prijateljstva in ob slovesu se je marsikateremu utrnila tudi solza v očeh z željo, da se na podobnem taboru še kdai srečalo. N. F.,J. G.« novanje za svetnika bolj za šalo pokomentiral z besedami: »Kot človeka ga lahko potrdim, kot kandidata z liste pa ne.« Zaradi Nežičeve smrti je nastala vrzel tudi v odboru za kmetijstvo, kamor je bil po novem imenovan podžupan Jožef Matis. Obrazložitev odločitve je podal član komisije za mandatna vprašanja in imenovanja Alojz Glavač: »Glede na to, da je Jože podžupan in član vladajoče stranke, bo s tem odbor za kmetijstvo pridobil pomembnost.« Izglasovani pa sta bili še dve pomembni stvari: v naslednjem mandatu se bo število članov občinskega sveta s sedanjih 15 zmanjšalo na 13, dva člana - pripadnika madžarske narodne skupnosti - pa ostaneta. Sprejet je bil tudi predlog Andreja Benkoviča, da bo ob prihodnjih volitvah območje celotne občine ena skupna volilna enota. Prej je bila namreč občina razdeljena na tri volilne enote. T. K. ■ bali k predlogu,da drugi volilni eno število članov kot p H bi štel noviobcinsk dodanim članom nosti petnajst člano s prvim predlo8°® oOu^ Kot alternativo) 1 (Qg nik Franc Horvat p bi imel jeseni .£gOr demnajst članov- J je namreč bila, tega, kerbop P lzilgOl skupnosti priha okolja druge vobtn^f imela tako se ‘^^^voliii prvi volilni eno 1 nov. Zupan Alojz predlog odgovor11'^ ga člana ne sm ' druge volilne eno , j člana posebne -J, se ga voli P°P činas'^ vici. Tako je dib!l.: kot predlog P . tOda-petnajstimi član, a nisodokončne^ hl Zaradi namreč tut občine, V kat jtifR nov. Za spreme 1 y potrebna dv°l Tako je nekaj sem tistih, ki *^ Cijo v občinske j lo proti sp ulEvC^ Kot jepoveda LasP }1P padnik opo^L^I^ niso volili P^uja,^ J1 statutarna k°n idol’1?/ sednik je sam- j' za pripravo sP^I^ na podbtS*ceioin0djA ko sklicala spremembe ,. njegovem t ^^ J slovnikom povedal membe ved^sije sednik kom j' jo,kakor topJA^ drugih khna ni potreb ■ e, ji J občinske Kakofko*’ v novem s«da|m»^>% dopustih,c jjh’ svet zgolj ' tojeP^J/ nosti, in i01 VESTNIK 25. julij 2002 LOKALNA SCENA Radgonska atrakcija Poročna dvorana pod slapom ^aP, ki izvira pod grajskim hribom, je eden desnih tajg Pod slapom je res nekaj nepozabnega in velika promocija za Radgonske gorice in mesto, je prepričana .80|}ski grajski hrib ima v svoji notranjosti vrsto dragocenosti. Lahko bi ga imenovali vinski ali šampanjski hrib, saj je skoraj celotni hrib prepreden s kletmi, v katerih ekof Sq Pr* primerni temperaturi sode in cisterne z vinom, buteljčno vino in penine, tašče /a Pod grajskim hribom tudi ledenice, v katerih so se vse poletje ohranile ledene je j, P°trebe gostilničarjev in mesarjev. V eni od takih naravnih dvoran, vklesanih v skalen .ecudovita dvorana z imenom Pod slapom. V njej je namreč naravni izvir vode, ki je p esnih pritokov reke Mure. ^očijg 8atlg»nske gorice se je že pred leti a Se bodo intenzivneje ukvarjali tudi s ^Prodaj ln ne Z8oIis Pridelavo grozdja ter vzgojo ‘ ° vina- V ta namen so uredili številne kle- ti, v katerih lahko sprejemajo in gostijo turiste, lani pa so kupili tudi turistični vlakec, ki goste popelje po cestah med bližnjimi vinogradi. Med najbolj zanimivimi so šampanjska klet ter pred tremi leti obnovljeni kleti v nekdanji ledenici, ki imata vhod prav tako z ulice na »gornjem grisu«. Prva je namenjena shranjevanju buteljk in se imenuje Klet pod rimskim kolesom - po mnenju enologa Alojza Filipiča so Rimljani veliko naredili za razvoj vinogradništva, poleg tega pa je KOLO zaščitni znak mesta Radgona. Ime naj bi nastalo zaradi številnih kolarjev, saj je bila ta dejavnost v mestu ob trgovski poti poleg gostilničarstva med najbolj pogostimi. Letno obišče kleti okrog 14 tisoč gostov. »Že takoj na začetku, ko smo sprejemali prve goste v tej kleti s slapom, so ljudje govorili, kako je tu lepo, in da bi lahko imeli tukaj oltarček, krste ali poroke,« je povedala Nataša Kerndl, ki v Radgonskih goricah skrbi za turizem. Potem pa se je za idejo osebno zavzel novi načelnih Upravne enote G. Radgona Marjan Potisk in to pomagal realizirati. Doslej se je v dvorani uradno poročilo šest parov, za kar so potrebovali »izjemno dovoljenje«, kmalu pa bo postala ta dvorana tudi uradna poročna dvorana Občine G. Radgona. Svatje so bili nadvse zadovoljni, na njihovo željo je pri porokah tudi druga atrakcija, to je turistični vlakec. Vsi svatje se po poroki usedejo na vlakec, ki jih odpelje na Janžev hram ali v drugo gostilno na slavnostno kosilo. Nekateri pa si zaželijo, da se z vlakcem že pripeljejo na poroko in mora šofer (strojevodja) priti po svate na nevestin dom. »Za nas pomenijo poroke v kleti pod slapom izredno veliko pozornost in izredno veliko čast; na neki način je to tudi promocija za nas, zato si želimo čim več porok,« sta prepričana Nataša Kerndl in Alojz Filipič. Celotne ponudbe oziroma »projekta poroke« stroškovno še niso obdelali, to jemljejo bolj kot promocijo za svoje podjetje in svoja vina. Je pa prav gotovo to velik in nepozaben dogodek za ženina in nevesto ter vse povabljene svate: obred poteka v prijetnem naravnem okolju ob žuborenju slapa, ob prijetni zastrti svetlobi, po končanem obredu pa si svatje lahko nazdravijo s šampanjcem, ki ima čisto pravo temperaturo. Mladi si želijo vedno bolj nenavadne poroke -med potapljanjem, z odprtimi padali v zraku ipd., zato bo takšna poroka lahko ne le radgonska, ampak kar pomurska in slovenska zanimivost. Za G. Radgono je to ena najboljših in najcenejših turističnih promocij, vendar bi morala občina vsaj na neki način prispevati k lepšemu okolju. Prav »gornji gris«, kjer je ta klet, je eden najmanj urejenih delov mesta, v katerem je veliko propadajočih stavb. Zgradba, kjer je na dvoriščni strani urejen dohod do kleti pod grajskim hribom, je v občinski lasti. Čudovito bi bilo, če bi bila zgradba vsaj toliko urejena, da se gostje ne bi bali, da se jim bo ograja podrla na glavo. Prav tako v mestu manjka »še kaj«, gostje, ki si ogledajo kleti Radgonskih goric, vedno sprašujejo: »Kaj imate v mestu še zanimivega?« Pa ni nič kaj dosti, ne muzeja in ne gradu jim ne morejo pokazati, pa bi oboje z malo truda lahko uredili za oglede. Bernarda B. Peček ■ Hodoš praznovala tri dni Me nam vodo, Sele potem knjige! V na ta dan leta 1998 državni praznujejo 19- julija občin^r^ okviru začefz obravnavo predlogov o «^°uresničila občin, so se zvrstne samostojna občina, * cl^t^ razprave drugiffl pa so prerezali SC \kl tra>a tri dni’ kolikor so tudi p< e prireditv , H* Javnosti in družabne ter tudi meddrza Vt d n°vo kulturno dvorano na Hodošu-’nvest'cije gradnje kulturne dvorrane Knov°nOV t0'arjev. Do sedaj so investira i N«tCm da ie stavba zgrajena na novo, stare zgradbe ugotovili, da le-ta Ki $e v let°šnjem letu nameravajo P dnv$^dsmv ministrstva za kulturo, c a 7^ še f, °nČa11 m uredili notranjost, priho11 oKotnp a^°'V ^ojem govoru je župan Lik v vC' ’da so v treh letih in pol, kar obsta • hv^^oali, SPrcmembe na boljše, k temu pa» i Ud' infrastruktura ter modernizacij Gradijo mrliške vežice, Um j lStilna naprava, letos pa gradijo • KeobčkuPni dolini 5-5 kilometra. Za vse Ul m a ni dobila od države niti tolarja. ie tieS1avl>aio tlldi cesto v zaselku Krp »v kje’.S P°vczovala ljudi z obeh stran 'iKC ’e bda zaradi stroge državne nuje Avenijo in Madžarsko, ne o 'C^staja a ^da sta zgrajena pločnik in avto ^ii^ka t x dodošu, načrtujejo pa tudi adap-XvZa0star ?le’ ^iso se odrekli tudi želji po Cc Občan*- »Ker v občini manjka KS' bo?SU Za zagotavljanje kakovostnega Vub^^rtirnj SkuPni projekti, kot sta PISK m ne ZmtCntcr- morali počakati, kajti vsega ............................... mt.-voda je trenutno najpomembnejša in je prednostna med vsemi projekti. Šele ko bomo zagotovili pitno vodo, se lahko pogovarjamo o kulturi! Ob občinskem prazniku so podelil tudi priznanja - častna občanka je tako postala poslanka Maria Poszonec, ki ima velike zasluge za to, da je na Hodošu občina, in tudi sedaj veliko pomaga občini pri realizaciji njenih projektov, listino občine so podelili Ludviku Jonašu, župansko priznanje pa sta prejela Johhan Laco in Bojan Abraham za prizadevno delo v občini. Ob tej priložnosti pa je izročil Ludvik Jonaš v imenu Zveze vojnih veteranov Slovenije županu Ludviku Orbanu zahvalno listino za sodelovanje in pomembno vlogo, ki so jo imeli tamkajšnji ljudje v desetdnevni vojni za osamosvojitev Slovenije. A. Nana Rituper Rodež ■ SO triglav , i« mp dvorane pričakujejo še sredstva ministrstva za kulturo. Foto: A. N. R. R. Za dokončanje nove kulturne • ■ • ‘ . • Kdo je komu delal sive lase? Zaenkrat ni videti, da bil imel Borut Pahor, predsednik DZ R Slovenije, sive lase, čeprav je županu velikopolanske občine Štefanu Prši minuli petek, ko sta bila na občini nekaj Čas sama v pisarni, dejal, da je se je odločil priti k njemu oz. na otvoritev obnovljene domačije Miška Kranjca tudi zato, da bi spoznal župana, ki jim je delal v tem mandatu največ sivih las. Prša pa mu je odgovoril: »Ne jaz oziroma mi, vi sami ste si delali sh lase!« Stanko Polanič: »Imeli smo že nekaj sestankov, pa ni nobenega ,haska’; Radenska prihaja vedno z novimi dejstvi in predlogi, koliko in kaj bi radi dobili od minulega dela. Vse mi že počasi preseda! Dokler bo Radenska držala nad tem roko, verjetno ne bo nič. Vsi vedo, da ta vrtina Radensko ni stala nič, ampak je vse to plačala država, saj je to raziskovalna vrtina.« Lahko tudi nazaj Nismo točno slišali, zdelo pa se nam je, da je župan razkriške občine, ki je dokazal, da se zna s kolesom peljati tudi nazaj, ob tem dejal: »Še rajši bi bil, če bi lahko poslali nazaj v Ljutomer vse tisto, kar priplava od tam po Ščavnici do Razkriž-ja.« Nadomeščanje pokojnega Franca Nežiča Viktor Časar: »Kot človeka ga lahko potrdim, kot kandidata z liste pa ne.« Alojz Glavač: »Glede na to, da je Jože podžupan in član vladajoče stranke, bo s tem odbor za kmetijstvo pridobil pomembnost.« ! US ^-5^1 Oltarček In žegnana voda Nataša Kerndl: »Že takoj na začetku, ko smo sprejemali prve goste v tej kleti s slapom, so ljudje govorili, kako je tu lepo, in da bi lahko imeli tukaj oltarček, krste ali poroke.« 6 GOSPODARSTVO 25. julij 2002 VBB ŽIVILA Kranj Kdaj Rimska Garda? Leto po pripojitvi Potrošnika letu 2001 je ustvarila družba ŽIVILA 446 mio. čistega dobička - Dividende ne bodo izplačane, izplačanih pa bo 6,3 mio. nagrade članom nadzornega sveta Leto 2001 je bilo za trgovsko družbo ŽIVILA KRANJ, d. d., izjem- no pomembno, trdi predsednik Uprave Branko Remic, pa najsi gre za vedno večjo konkurenčno tekmovanje ali za organizacijsko prestrukturiranje. Pred dobrim letom se je zgodil tudi prevzem Veletrgovine Potrošnik, ki je skupaj z Gorenjskim sejmom prenehala delovati in obstajati s 1. 1. 2002, ko sta bila dokončno pripojena matični družbi ŽIVILA. Tako spada ta družba med pomembnejše živilske trgovine v Sloveniji ter najpomembnejše na področju agroživilstva, prav gotovo pa je s prevzemom Potrošnika med najmočnejšimi pri prodaji na drobno v severovzhodni Sloveniji. Tako so v minulem letu že menjali napise na večini vhodov v trgovine, in sicer na treh blagovnicah, 31 supermarketih, marketih in diskontih, 7 trgovinah z gradbenim materialom in tehničnimi izdelki, 4 trgovinah z agroprogra-mom in dveh prodajalnah s tekstilnimi izdelki. Koliko od teh označenih trgovin v Pomurju, ki kot prodajalne Veletrgovine Potrošnik spadajo v družbo ŽIVILA KRANJ, še čaka temeljita obnova ali sprememba lastništva? V primerjavi s preteklim letom je družba Živila v letu 2001 povečala promet za več kot 15 %, kar je po mnenju vodstva posledica agresivnejšega trženjskega pristopa, popolnega zadovoljevanja potreb ciljnih kupcev, informatizacije in prenove poslovnih procesov, celovitega obvladovanja poslovnih stroškov ter tudi skrbi za celostno podobo družbe. Priznati je treba, da je postala oranžna barva, ki je zamenjala rumeno Potrošnikovo, tudi v Pomurju vse pogostejša, zaposleni pa čutijo večjo socialno varnost. Predsednik Nadzornega sveta Nikolaj Bevk je v svojem letnem poročilu med drugim zapisal, da pri drobnoprodajni mreži ugotavljajo, da so postale prodajalne nekaj več, postale so prepoznavne, in to ne samo zaradi nove celostne podobe družbe. Od konkurence se po njegovem mnenju razlikujejo po urejenosti, prijaznem osebju, omogočajo dobre in učinkovite, tudi vsakodnevne nakupe. Zanimivo je, da g. Bevk napoveduje, da bodo poskušala ŽIVILA v okviru prizadevanja za donosno poslovanje v okviru možnosti prispevati k ohranjanju mestnih jeder in zagotoviti kakovostno preskrbo tudi v urbanih središčih, kar je ob selitvi ponudbe na obrobja velikih mest še posebno dobrodošlo. Prav kapitalska rast in zahtevni investicijski projekti v letu 2002 so razlog, da po letnem obračunu za leto 2001 ne bodo izplačane dividende niti iz čistega dobička tekočega leta (446,6 mio. sit), ki jeza skoraj 10% presegel dobiček leta 2000, niti iz bilančnega dobička, ki je znašal na dan 31.12.2001 1,8 mrd. sit. Takšno mnenje uprave so potrdili tudi na redni skupščini delničarjev družbe, ki je potekala sredi julija. Polovica čistega dobička je bila uporabljena za oblikovanje rezerv družbe, polovica pa je bila prenesena v bilančni dobiček. Bilančni dobiček družbe znaša 1.849,7 mio. sit, skupščina pa je potrdila sklep, da v celoti ostane nespremenjen. V skladu z razvojnimi usmeritvami družbe za leto 2001 dividende ne bodo izplačane, na osnovi doseženih rezultatov in uspešnega dela pa je skupščina potrdila izplačilo nagrad nadzornemu svetu v višini 6,3 mio sit - nagrade bodo izplačane v obliki delnic podjetja ŽIVILA KRANJ, d. d. Dobro poslovanje in optimistična razvojna strategija sta tudi razloga za dinamično rast delnic, kar skupaj z izboljševanjem kapitalske strukture povečuje dolgoročno zanimivost družbe za obstoječe in nove lastnike. Interesenti niso le na Zahodu, ki v Sloveniji kot po tekočem traku odpirajo predvsem velike hipermarkete, ampak so vedno glasnejši tudi trgovci z Juga (Beograda), ki napove- »Vse skupaj je neresno ...* Projekt na projekt ali naložba na naložbo - V Pomurju so različna mnenja o tem kako in kdo naj bi razvijal novo zdravilišče se kaže, da obstoječim zdraviliščem v severovzhodni Sloveniji ni v prevelikem interesu, da bi dobilo Prekmurje še eno zdravilišče, čeprav bi bilo to po svoji dejavnosti edino pravo klasično zdravilišče za zdravljenje luskavice, nova delovna mesta pa še kako zaželena. Vsa zdravilišča so danes bolj rekreacijska in športna središča kot zdravilišča, zato je bojazen, da bi bila Rimska Čarda neposredna konkurenca, neupravičena. Po napovedih vodje projekta Martina Sreša iz Radenske naj bi do leta 2004 že zgradili zdraviliški center za psoriazo s 350 do 400 ležišči, pogoj pa je, da se še letos pripravi vsa potrebna investicijska dokumentacija, ustanovi podjetje, pridobijo sredstva in strateški partnerji. Pri tem naj bi svojo vlogo opravila tudi RRA Mura. Toda mnogi dvomijo, da bo kdaj tukaj zraslo novo zdravilišče, če bodo sedanji upr avl jaki in lastniki vztrajali pri svojih zahtevah. V Tako je župan občine Moravske Toplice Franc Cipot prepričan, da je treba čim prej določiti nosilce investicije; to je lahko tudi Radenska, če bo dov-zetnejša za sodelovanje, vendar je to vlogo pripravljena prevzeti tudi moravska občina, ker je lokacija prihodnjega zdravilišča v Občini Moravske Toplice oziroma v k. o. Sebeborci; prepričan je, da bi bili Skandinavci najboljši strateški partnerji. Prav tako meni, da se bo na ta način, da bodo le pripravljali dokumentacijo in čakali na EU, vse skupaj zavleklo še za nekaj let Stanko Polanič, direktor SGP Pdmgrad ter solastnik tudi drugih družb, predvsem pa strokovnjak za »inženiring«, trdi, da je »vse odvisno od Radenske. Imeli smo že nekaj sestankov, pa ni nobenega ,haska’; Radenska prihaja vedno z novimi dejstvi in predlogi, koliko in kaj bi radi dobili od minulega dela. Vse mi že počasi preseda! Dokler bo Radenska držala nad tem roko, verjetno ne bo nič. Vsi vedo, da ta vrtina Radensko ni stala nič, ampak je vse to plačala država, saj je to raziskovalna vrtina.« Na vprašanje, na kakšen način se je pripravljen SGP Pom-grad oz. Stanko Polanič vključiti v izvedbo investicije, je odgovoril, da si predvsem želijo, da bi Prekmurje zares dobilo novo zdravilišče in bi se turistična dejavnost razvijala tam, kjer so za to možnosti: »Mi smo se želeli vključiti kot soinvestitor, projekt bi pripeljali tako daleč, da bi zemljišče komunalno opremili, torej pripeljali vodo, telefon in elektriko, uredili kanalizacijo s čistilno napravo, plin, cesto -ko bi vse to bilo, bi lahko začeli iskati konkretnega investitorja, ki bi gradil zdraviliški objekt. Na jasnem si moramo biti, da si ne Radenska in ne Zdravilišče Moravske Toplice takega podviga ne moreta privoščiti, ker nimata izkušenj. To bo prav zares zdraviliški objekt in ne zgolj turistični! Za kaj takega moraš poznati trg, predvsem pa imeti dobre zveze z zavarovalnicami v posameznih državah. Zaradi tega mora priti močan investitor od drugod. Mi smo želeli sodelovati le do te faze. Močno dvomim, da se bo ta projekt realiziral na takšen način. Vsi vidijo neke svoje postranske interese, vsak nekaj špekulira, okrog se maksimalno kupujejo zemljišča ... res me počasi ne bo več zanimalo, ker je vše skupaj neresno,« je povedal Stanko Polanič. In mnenje Radenske, d. d., oziroma generalnega direktorja Zlatka Hohnjeca: »Teh informacij, da želi firma Pomgrad to zemljišče komunalno urediti, nimam. Glede na to, da ima Radenska zdravilišča in firme, ki že imajo izdelan razvoja, svoj plan in trg,1,11 j tereni delujejo, bi bilo s Radenske, d. d. nespamet_ bi se mi odločili tam in^ in razvijati tisti program zelo podoben temu, mo. Naš interes, če kretno sprašujete, je zelo bomo veseli, če bo^iJ partner oziroma inves^] tujine; mi srno mu prip^a ni naša vlaganja pro^J j ti do sedaj smo bili ski definitivno edini, I1 s. vlagali v zemljišče, vrti’"’1 udije in raziskave. J Ta vlaganja smo prodati tistemu, ki bo zijo, nadaljevati s projekti mska Čarda.« Kateri interesi bod0^! dali in kdo ima bolj pr^, b‘ kazal čas. I Bernarda B-pe Svet na dlani Po delu tudi čas za dušo tanko Kaučič iz Črešnjevec, ki je končal delovodsko šolo, je bil v letih 1964-1988 zaposlen kot gradbeni delovodja pri SGD Pomurje. Potem je bil tri leta v službi v gradbeniškem obratu obrtne zadruge 14. oktober Gornja Radgona, 1991- leta pa je postal samostojni podjetnik, saj je odprl gradbeno firmo, ki se ukvarja z zidarstvom, fasaderstvom in keramičarstvom. »Opravljamo predvsem obnovitvena dela, pa še ta pretežno v podjetjih, zlasti v delniški družbi Radgonske gorice, za katero smo tudi uredili arhivsko klet in klet pod slapom. Vzdrževalna dela opravljamo za SVS Mercator, potem za MTS Kompas... Z Bliskom pa smo sopogodbenik za vzdrževanje gornjeradgonskega občinskega vodovoda,« je na kratko predstavil angažiranje svoje firme in na koncu dodal, da je zadovoljen s sodelovanjem. Prav gotovo so zadovoljni tudi omenjena in druga podjetja ter posamezniki, ki jim Kaučičeva firma opravlja določene storitve, sicer se firma ne bi tako lepo razvijala, zato je nemalokrat tudi sponzor na različnih prireditvah. Stanko Kaučič pa najde ob delu tudi čas zase in za svojo družino. Leta 1988 je kupil od nekega dvolastnika nekajarsko parcelo na Orehovskem Vrhu, ki je na nadmorski višini 310 metrov, in na vrhu pobočja postavil počitniško hišico. Čeprav so tam nekaj trsov sicer ima), ampak le za hiško za počitek. Sčasoma je uredil tudi okolico. In kako in zakaj je padla odločitev za gradnjo lesenega stolpa? »Trte v sosednjih vinogradih so zrasle v višino in nič več nismo imeli tako dobrega razgleda kot prej. Neki gost se je pošalil, da bi bilo pametno zgraditi razgledni stolp. Ideja je vžgala in potem smo dobra dva tedna, kolikor časa smo stolp gradili, živeli zanjo,« je povedal zelo gostoljubni sogovornik. Pogovarjala sva se seveda na kraju samem, stoje ob stoletnem hrastovem hlodu, postavljenem dober meter kvišku, zato rabi kot miza. Gostitelj sicer vina ne prideluje, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi bilo na mizi chardonaya. Razkril pa je tudi nekaj tehničnih podatkov: stolp sega v višino 17 metrov (je najvišji v Pomurju?), na vrh vodi 50 stopnic, ki so med petimi podesti; za konstrukcijo stolpa so porabili sedem kubičnih metrov okroglega lesa in pet Kaučičev razgledni stolp na Orehovskem Vrhu je visok 1' । se ponuja razgled daleč naokoli. Tudi 50 zvonikov je mo0° . ?li M ' stnik Stanko, sin Boštjan, zeta Boštjan in Branko ter delavci prijatelja tesarskega mojstra Branka Mlinariča s Stavešinskega Vrha. Pomagali pa so še nekateri drugi prijatelji - obrtniki. Skupaj z gostiteljem sva se povzela na 17 metrov visok stolp. Ob hoji po stopnicah se je sicer malo zazibal (čeprav je dodatno utrjen s sidri), zato me je bilo malo strah; na vrh pa sem se vendarle povzpel. Resnično lep razgled vsenaokoli. Ko pa sem pogledal še skozi daljnogled, sem začel odkrivati zvonike bližnjih Povedal. Sam semiihS'C^ v krajšem času poi°flfe il> ti nko najde ob svo/^ ^as za dušo, kot Potovanja, na kat^ potrat hodita z ženo ^atii0'^^ sc Pridružita skup‘n Dji^f enologov in skUP*’^ obiskala več sve^ j^i inskih kleti, letos 'Afriški repuim^^ ze na skoraj vse^ bolj ju je navduš' sv<>lim prosita^ no zanimivimifot^f uredilo “str mil 25, julij 2002 KMETIJSTVO 7 Žetev pšenice se končuje V Pomurju blizu 50 tisoč ton tržnih presežkov ^jovoljni s kakovostjo letošnjega pridelka Čeprav se je žetev pšenice v glavnem že končala, odkupna cena letošnjega pridelka še vedno ni dokončna. Po-— 8ajalski skupini pridelovalcev in žitarjev vztrajata pri predlogih, tisti, ki so svoj pridelek oddali, pa še ne t °> koliko bodo letos iztržili. Potem, ko se je država umak-a *Z dogovorov o odkupni ceni pšenice, se je na nekatere leve pridelovalcev vendarle odzvala. Slednji so zahtevali, ^ržava poviša neposredna plačila za 10 tisoč tolarjev, mi-01 Francu Butu pa je uspelo najti 5 tisoč tolarjev, ki jih bo Kotovil s prerazporeditvijo sredstev znotraj kmetijskega ln‘strstva. Slovenski pridelovalci bodo tako prejeli letos , "»esto 56.000 tolarjev 61.000 tolarjev neposrednih plačil na 'ar pšenice. M v Pomurju je večina le-*iega pridelka pšenice že v ^diščih, nekaj nepožete pšeni-"i'ostalo še na radgonskem 0 ®očju in na Goričkem, v teh ncl> pa bo tudi ta pospravljena. I burski pridelovalci so letos t ^udili tržišču okoli 50 tisoč j krušnih žit, bilo pa bi jih še I ne bi bili nekoliko slabši I '‘tarski donosi. So pa zadovolj-? kakovostjo, ki je bistveno I. W od lanske, in dobršen del '^odkupljene pšenice se je Fstll celo v razred A, kar polj11'; 4a jo bodo uporabljali za I ^valca kakovosti. lv soboškem Mlinopeku so do ■podkupili 14.500 ton pše-W tn napovedujejo, da je bodo L'Paj odkupili okoli 15.000 Faradi ugodnega vremena žetvijo je bila povprečna Va odstotki, povpreč-[lH^n°st beljakovin je znaša-Lodstotka, hektolitrska mo kilograma, padno šte-k^^oJbiinsedimenta- V Mlinopeku so letos kn tud' nekaj več kot 130 Zani° Pa bodo pridelo- ega pridelka zadovoljni, saj so v pšenici namerili v povprečju 13,89 odstotka beljakovin, hek-tolitrska teža je znašala 78,36 kilograma, padno število je 362 in sedimentacija 48,73, približno polovica letošnjega pridelka se je tako uvrstila v razred A. Tudi v Kmetijski zadrugi Radgona, kjer v svojih skladiščih prevzemajo pšenico Kmetijstva Črnci in od kmetov, so s kakovostjo zadovoljni, saj je dosegla vsebnost beljakovin v povprečju 14,04 odstotka, hektolitrska teža 77,8 kilograma, padno število je znašalo 330, sedimentacija pa se je ustavila pri številu 47. Več kot polovica letošnjega pridelka se je tako uvrstila v razred A, medtem ko so količine pšenice, ki ni primerna za samostojno mletje, zanemarljive. Za pšenico A- valci dobili 30 tolarjev za kilogram. Z enakim količinskim odkupom se ponašajo tudi v Tovarni močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer so do včeraj prevzeli 8.975 ton lastne pšenice, 14.500 ton pa so je odkupili še od drugih pridelovalcev. Tudi tu so s kakovostjo letošnj- $^!ave na Ponedeljkov protestni ^is,ovenskih kmetov tečejo po načrtih 'Zadovoljni kmetje Rajajo pred vlaao - < .. , | saj kmetje, saj kmetje, ki imajo zemljo na hr- s Jezilo kmetijsko °P°zorilo od <^t tisoč protestnikov vaški strani, zdaj niso upravičeni |QriPrave /^.Slavbo vlaaiP°nede^kov protest, ki ga pripravlja pred Po « V ^u^iani Sindikat kmetov Slovenije, po-Proteste sta podprli tudi Kmetijsko- N-JJ ^ovenije in Zadružna zveza Slovenije, ki z Sil Vseh tru priPravIJata še za začetek septembra. Pre-! Nn ugotavljajo, da imajo opro- di p?* ^aston o enaka stališča, zato so se tudi odločili D 'K01'*« izr ,8anizacije slovenskih kmetov želijo s ^o^^Pe nezadovoljstvo z zakonodajo na po-L 0 ojL P add^2a lansko sušo ter nestrinjanje z izidi uPni ceni pšenice in mleka. protestni sh-* bodo pred vlade pet minut ^J^bto uro, se še posebej v Pomurju, X sindikata v aktiv- tudi občinski ^^stvo in kmetijske htL . dedujejo, da se bo v Ljubljano ^^usi okoli tisoč ^^nv, ki ob že Problemih želijo opo-% ^^ublematiko škode, Gretih območjih po- do neposrednih plačil na enoto površine. Pomurski kmetje še vedno vztrajajo pri razrešitvi direktorja VURS-a mag. Zorana Kovača, ki je s svojimi zahtevami pri izvajanju veterinarske zakonodaje kmete oškodoval. Zahtevali bodo, da je mleko v hlevu surovina in ne živilo, saj bodo tako odpadli polletni pregledi molznikov in s tem tudi stroški, ki jih imajo s tem rejci krav molznic. Kmetje, ki se želijo udeležiti ponedeljkovega protestnega shoda, lahko dobijo vse potrebne informacije pri občinskih odborih za kmetijstvo in v kmetijskih zadrugah. Avtobusi bodo odpeljali iz vseh krajev, kjer bo dovolj interesentov, iz Pomurja proti Ljubljani pa bodo odpotovali med sedmo in osmo uro. L. Kovač ■ vzroča velika divjad, vztrajali pa bodo tudi pri zahtevah, da se Pomurje uvrsti med območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Tudi na problematiko dvola-stništva želijo posebej opozoriti, Turnišče: cene pujskov Na četrtkovem sejmu v 1 urnišču so prodajali 37 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Za pujska so rejci zahtevali od 8 do 11 tisoč toilarjev, lastnike pa je zamenjalo le osem živali. razreda bodo dobili tako pridelovalci okoli 34 tolarjev, za razred B bodo v povprečju iztržili okoli 30 tolarjev, medtem ko bodo dobili za preostalo pšenico od 26 do 28 tolarjev za kilogram. Od pridelovalcev na lendavskem območju pšenico prevzemajo v Tovarni močnih krmil Kmetijskega gospodarstva Lendava. Tu so letos prevzeli 7.500 ton lastne pšenice in 1.200 ton kmečke, kakovost pa je daleč nad lanskim povprečjem. V lastnem pridelku so namerili 13,45 odstotka beljakovin, 81,1 kilograma hektolitrske teže, pad- no število je znašalo 363, sedimentacija pa 47, medtem ko so namerili pri kmečki pšenici v ■povprečju 13,64 odstotka beljakovin in 79,5 kilograma hektolitrske teže, padno število je znašalo 382 in sedimentacija 47. S kakovostjo letošnjega pridelka pa so zadovoljni tudi v Lju-tomerčanovi Tovarni močnih krmil, kjer so letos odkupili 2.500 ton pšenice, približno tretjina se je uvrstila v A-razred, pšenice, ki ni primerna za samostojno mletje, pa je manj kot deset odstotkov. Ludvik Kovač ■ Strniščni dosevki Kaj bomo sejali v začetku avgusta? začetku avgusta bomo sejali tiste vrste, ki najbolj priraščajo septembra in oktobra. Torej bomo sejali vrste iz družine križnic - krmni ohrovt, belo gorjušico in oljno redkev -, izmed trav pa se bomo odločili za setev mno-gocvetne ljuljke oziroma grašljinke ali landsberške mešanice, ki vsebuje v mešanici poleg mnogocvetne ljuljke še inkarna-tko in ozimno grašico. Krmni ohrovt in mnogocvetna ljuljka sta vrsti, ki ponujata obilo zelinja, bogatega s hranljivimi snovi, zato ju bomo sejali predvsem na tistih kmetijah, ki potrebujejo kakovostno voluminozno krmo; za setev oljne redkve in bele gorjušice pa se bomo odločili na tistih kmetijah, ki ne potrebujejo kakovostne voluminozne krme, iz stališča ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč pa bi jih bilo nujno treba zaščititi pred negativnimi vplivi vremena. Velika intenziteta padavin, še zlasti ob nevihtah, in neposredna sončna pripeka kvarita strukturo v tleh, s tem pa se slabšajo fizikalne lastnosti in mikrobiološka aktivnost v tleh. Z omenjenima vrstama tudi lahko bistveno obogatimo tla z organsko snovjo oziroma humusom. Količina humusa v tleh naglo pada. Vzrokov je več, omenili bomo samo dva, za katera mislim, da sta najpomembnejša: 1. preslabo gnojenje z organskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojevka, žetveni ostanki, strniščni dosevki) 2. preveč okopavin v kolobarju (koruza, sladkorna pesa, krmna pesa, buče, krompir itd.) Rodovitnost kmetijskih površin bomo ohranili oziroma izboljšali samo z gnojenjem z organskimi gnojili. To pomeni, čim več bomo gnojili z organskimi gnojili, tem več humusa bomo imeli v tleh. Le-ta ima zelo pomembno vlogo še zlasti na lažjih tleh, saj zadržuje vlago in veže hranilne snovi. Na težjih tleh ima podobno vlogo tudi glina, zato so tla, ki vsebujejo večji delež gline v teksturni sestavi, odpornejša za sušo, saj glina v medlamilarnih prostorih veže veliko vode, zagotavlja pa tudi v tleh večji delež mikropor, po katerih se lahko voda s pomočjo določenih sil dviga iz podtalnice k površju tal. Torej na lažjih tleh ni mogoče spremeniti teksturne sestave tal, lahko pa z intenzivnejšim gnojenjem z organskimi gnojili povečamo delež humusa v tleh, ki ima podobno vlogo kot glina. Potrebe po humusu se v tleh povečujejo glede na delež okopavin v kolobarju. Bolj ali manj na vseh kmetijah primanjkuje organskih gnojil. Le-te pa je mogoče nadomestiti s strniščnimi dosevki za zeleni podor. To so v glavnem tisti dosevki, od katerih ne zahtevamo kakovosti, kot na primer pri setvi za krmo, ampak da dajo v najkrajšem času po setvi čim obilnejši pridelek suhe snovi na enoto površine in da nimajo sposobnost regeneracije v naslednjem letu. Oljna redkev je vrsta, ki ji v kolobarju posvečamo premalo pozornosti. Je hitre rasti in da v zelo kratkem obdobju rasti visok pridelek zelinja. Zaradi dlakavih stebel in listov je živina ne je rada. Na hektar je sejemo 20 kg do 30 kg v medvrstni razdalji 12 cm. Za zeleno gnojenje pride tudi v poštev setev bele gorjušice, ki da v zelo kratkem času obilen pridelek zelinja. Na hektar je sejemo do 15 kg. V avgustu se še lahko pojavijo sušna obdobja z visokimi temperaturami zraka. V takih razmerah lahko pride do razvoja škodljivcev, ki lahko v celoti uničijo posevke, še zlasti v mladostnem razvoju, zato ni odveč opozorilo, da v času rasti večkrat pregledate posevke. Za krmo bomo sejali krmni ohrovt v količini 8 do 12 kg/ha. Je vrsta, ki prenaša nizke temperature zraka, zato ga lahko krmimo pozno v jesen. Je bogat s hranljivimi snovmi, še zlasti z beljakovinami. Praksa kaže, da nekateri pridelovalci sejejo krmni ohrovt za zeleni podor, kar je nesmisel, saj se lahko zaradi prenašanja nizkih temperatur zraka spomladi pojavlja kot nadležen plevel. Med pridelovalci krme sta mnogocvetna ljuljka ter grašljinka ali landsberška mešanica najbolj znani vrsti. Na hektar sejemo 40 kg mnogocvetne ljuljke in 40 do 50 kg landsberške mešanice. Setev omenjenih posevkov je mogoča z žitno sejalnico. Ni odveč opozorilo, da je treba posevke po setvi povaljati z valjarjem, da zagotovimo enakomeren vznik., Omenjeni posevki največ priraščajo v septembru, zato je prav, da jih dognojlte v začetku meseca s 100 do 150 kg KAN-a/ha. KGZS - Zavod Murska Sobota - Kmetijska svetovalna služba za Pomurje dr. Stanko KAPUN, univ. dipl. inž. agr. ■ Cene strniščnih dosevkov in mineralnih gnojil v kmetijskih trgovinah Trgovina Marko Slavič, Ključarovci pri Ljutomeru vrsta strniščnega ■ pakiranje: dosevka: mpc v SIT / kg: mnogocvetna ljuljka 25/1 277,20 mnogocvetna ljuljka 1/1 355,00 landsberška zmes 1/1 560,00 landsberška zmes 15/1 522,00 krmni ohrovt 1/1 črna detelja ■ viola 1/1 815,00 bela detelja - milka 0,25 375,00 oljna redkev -raul 1/1 485,00 inkarnatka 1/1 710,00 facelija 1/1 sudanska trava ■ susu 1/1 560,00 sudanska trava ■ susu 25/1 498,80 strniščna repa - kranjska 1 00 g 200,00 krmna ogrščica - starška1/1 360,00 bela gorjušica ■ serval 1/1 405,00 bela gorjušica ■ serval 25/1 349,60 mineralno gnojilo: npk 7-20-30 50/1 79,80 NPK 9-9-15+3 MgO 50/1 61,60 kan 27% N, Slovaška 50/1 40,00 UREA 46% N, Kutina 40/1 52,00 Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia Murska Sobota vrsta strniščnega pakiranje: dosevka: mpc v SIT / kg: oljna redkev ■ raula 1/1 620,00 oljna redkev ■ toro 1/1 620,00 oljna redkev - radika 1/1 710,00 krmna ogrščica ■ akela 1/1 490,00 krmna repica ■ perko 1/1 562,90 bela gorjušica ■ zlata 1/1 540,00 mnogocvetna ljuljka-tetraflorum 5/1 478,00 mnogocvetna ljuljka-gortetra 2,5 516,00 lolimix-mešanica ljuljk 15/1 632,35 grašljinka 5/1 665,94 ajda ■ darja 5/1 378,00 črna detelja ■ viola 1/1 1.050,00 bela detelja ■ milka 1/1 2.090,00 inkarnatka - inkara 1/1 925,00 facelija - balo 5/1 1.282,00 strniščna repa -kranjska 0,05 437,00 podzemna koleraba -hofmanova 0,05 398,00 mineralno gnojilo: NPK 7-20-30 50/1 78,20 NPK 15-15-15 50/1 60,70 kan 27% N, Slovaška 50/1 47,20 SKZ Murska Sobota, prodajalna Puconci vrsta strniščnega pakiranje: mpc v SIT / dosevka: . kg: krmna ogrščica-starška1/T 391,50 oljna redkev • raula 1/1 568,30 mnogocvetna Ijulka-tetraflorum 1/1 405,00 landzberška zmes 1/1 593,60 landzberška zmes 5/1 568,32 strniščna repa 0,20 467,30 podzemna kolereba ■ hofmanova 0,20 467,30 črna detelja 1/1 1.162,90 Živila PS Agrooprema, Murska Sobota, Industrijska 9 vrsta strniščnega pakiranje: mpc v SIT / dosevka: kg: mnogocvetna ljuljka 1/1 691,20 landsberška zmes 1/1 677,00 landsberška zmes 15/1 634,70 krmni ohrovt 1/1 386,90 črna detelja 1/1 1.012,50 bela detalja 0,1 345,80 oljna redkev - raula 1/1 506,40 oljna redkev ■ raula 15/1 564,20 jela gorjušica 1/1 493,70 nkarnatka 1/1 846,30 facelija 1/1 1.551,60 sudanska trava 1/1 677,00 sudanska trava 15/1 634,70 strniščna repa 0,25 507,80 podzemna koleraba ■ tofmanova 0,20 494,60 ajda 1/1 304,80 krmna repica ■ perko 1/1 410,40 hibridna ljuljka ■ molisto 1/1 493,70 mineralno gnojilo: pakiranje NPK 7-20-30 50/1 71,64 NPK 15-15-15 50/1 55,46 kan 27% N, Slovaška 50/1 46,78 8 IZBRANO 25. julij 2002 ftN* Pogajanje o dvorcu Železne dveri Dvojna zmaga ljutomerskih dijakov Zdaj še olimpiada Slavič dogovor o dvorcu ar nekaj let se že vleče spor med podjetjem Ljutomerčan I in ljutomersko občino glede dvorca Železne dveri in, kot P * ■ kaže, pravda na sodišču še kar nekaj časa ne bo končana. Zato je poslal 18. julija v. d. direktorja Ljutomerčana Marko Slavič županu občine Ljutomer Jožefu Špindlerju dopis, v katerem predlaga dogovor, s katerim bi prenehali s tožbami glede dvorca Železne dveri. V prvem dopisu je zapisal, da je podjetje Ljutomerčan pripravljeno poravnati vse stroške, ki so nastali v dosedanjem sporu, in dodal, da dogovor mora biti podpisan do »konca drugega tedna«, torej 26. julija 2002. Dodal je še, da meni, da skušajo s to ponudbo ponovno vzpostaviti normalen odnos med občino in podjetjem Ljutomerčan in »vas prosimo, da o naši ponudbi čimprej odločite«. V drugem dopisu pa je Slavič zapisal, da jim na podlagi njihovega dopisa z dne 16. 7. 2002 v zvezi s prodajo dvorca Železne dveri zaradi dopustov podaljšujejo rok za podpis dogovora do 30. avgusta 2002. Na zadnji seji občinskega sveta občine Ljutomer so se svetniki strinjali, da je treba spor čim prej razrešiti, in sprejeli sklep, s katerim so pooblastili župana Jožefa Špindlerja za čimprejšnjo rešitev dolgotrajnega spora med občino Ljutomer kot tožečo stranko proti toženima strankama Ljutomerčanu in Benedektinskemu prioratu Maribor. Spomnimo se, da je Ljutomerčan razdrl pogodbo z občino Ljutomer in zgradbo prodal Benediktinskemu prioratu. Svetniki so se strinjali, da se je treba izogniti zapletenim in dolgotrajnim sodnim postopkom in sporu, ki je nastal zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Vendar pa so k točki, ki določa, da se za podpis poravnave oz. dogovora pooblasti župana Jožefa Špindlejra, dodali, da »po predhodnem soglasju občinskega sveta«. O dogovorjenem naj bi razpravljal občinski svet na avgustovski seji. Menili so, da je za občino naložbena prioriteta na tem področju sedaj gostinsko-turistični objekt Jeruzalem, pri pogajanju o dvorcu Železne dveri pa bo treba upoštevati mnogo dejavnikov, med drugim tudi denar, ki sta ga vložili občina in država v obnovo zgradbe, in to okrog petnajst milijonov tolarjev. Dober dogovor bi bil po mnenju ljutomerske občinske uprave v korist vseh vpletenih v spor, še posebej pa za ureditev dvorca. J. Ga. ■ Pred 130 leti se Je rodil dr. Anton Korošec Dragi Tonček, pa zbogom! Mar res (le) klerikalni politik? kmečki družini v Biserjanah se je rodil 12. maja 1872. leta, torej pred 130 leti, dr. Anton Korošec, slovenski politik, duhovnik, od leta 1906 poslanec v avstrijskem državnem zboru, vodja Slovenske ljudske stranke; zavzemal se je za trialistično Avstrijo. Eden od avtorjev majniške deklaracije. Med obema vojnama najvidnejši slovenski politik v Jugoslaviji, zastopal avtonomistično in klerikalno politiko. Umrl je 14. decembra 1940. leta v Beogradu. Koroščeva zlata ura Obiskal sem njegove rojstne Biserjane, kjer pa ne živi nihče od sorodnikov več.pač pa za njegovo zapuščino lepo skrbi družina Ludvika Ketiša, čeprav za to ne dobiva nobene odškodnine. Stroški pa so. Ko so obnavljali hišo, niso smeli ničesar spreminjati, vsaj na zunaj ne, zato je danes Koroščeva rojstna hiša skoraj taka, kot je bila. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo odkrili ob slovenski pomladi. N sobi so številni predmeti iz Koroščeve zapuščine, a še zdaleč ne vsi, kajti mnogi so v Beogradu izginili. Ludvik Ketiš, ki je dober poznavalec življenja in dela dr. Antona Korošca, je postavljal na mizo zvezane letnike Koroščevih in drugih časopisov pa albume s fotografijami, ki prikazujejo dr. Antona Korošca. Tam so tudi fotografije z njegovega pogreba v Ljubljani. Pokopan je v Navljah v grobnici zaslužnih slovenskih mož. Postal sem pozoren tudi na nenavaden album redovnih sester uršulink iz Ljubljane, ki so mu ga poklonile 1939- leta. Ne, to niso fotografije, ampak slike -vezenine, ki ilustrirajo razmišljajočega mladeniča pred rojstno hišo, Koroščevo vizijo združenih slovanskih narodov (SHS), pa slika mladega kaplana pred svetojurijsko cerkvijo, potem so portreti J. E. Kreka, škofa Jegliča in Korošca... In v albumu ie tudi posvetilo: Svojemu na jvečjemu dobrotniku predsedniku senata dr. Antonu Korošcu poklanja zavod šolskih sester v Ljubljani. Pred menoj se je zalesketala tudi Koroščeva žepna zlata ura, ki so mu jo 1919-leta podarili člani slovenske narodne zajednice iz Ohia v Ameriki v znak ljubezni, ker je združil Slovence, Hrvate in Srbe v slovansko državo. Ali ni bilo druge izbire? Med pisnimi viri so tudi fotokopije knjižice Dr. Anton Korošec, ki je izšla 1941. leta, napisal pa jo je Andrej Farkaš. Branje me pritegne, a ga kmalu opustim. Še isti dan pa uspem najti v Študijski knjižnici v Murski Soboti originalno Farkaševo knjižico, iz katere bom v nadaljevanju povzel nekaj stavkov. V Koroščevi hiši me je sedanji lastnik tudi opozoril na knjigo Miroslava Slane Mirosa, ki je izšla 1991. leta pod naslovom Oživitev dr. Antona Korošca. Bral sem: »Po smrti J. E. Kreka je bil dr. Anton Korošec najpomembnejša osebnost na slovenski politični sceni. Kot predsednik Narodnega sveta Države SHS je bil vodilni politik gibanja, ki je prekinilo tisočletno povezanost slovenskih (in hrvaških) dežel s habsburškim (in nemškim) carstvom. Ustanovitev narodne države SHS in v tem sklopu Slovenije je bilo usodno dejanje v upanju, da bo uresničena zamisel Združene Slovenije.« Toda upanje je ostalo. Tretjina sloven- okviru Zavoda R Slovenije za šolstvo so pred osmimi leti uvedli vseslovensko tekmovanje v znanju geografije. Vsako drugo leto pa organizira Mednarodna geografska unija olimpiado (po vzoru matematične). Kako je bilo (bo) letos, smo zvedeli v torek na tiskovni konferenci, ki je bila na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Vodja geografskega tekmovanja Igor Lipovšek je ob tej priložnosti povedal, da se je letos prijavilo okrog 50 srednjih in 200 osnovnih šol. Na državno tekmovanje so se iz Pomurja uvrstile OŠ Odranci in Razkrižje ter Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, ki je postala tudi ekipni zmagovalec. V ekipi ljutomerskih gimnazijcev so bili Saša Kranjc, Marko Marčec in Boštjan Kosec. S to zmago so si priborili udeležbo na mednarodni olimpi-adi, ki bo od 2. do 7. avgusta v mestu Durban v Južnoafriški republiki. V 4-članski slovenski ekipi bo sodeloval tudi dijak Gimnazije Koper Miha Slekovec, ki se je uvrstil med posamezniki na 2. mesto, in sicer za članom ljutomerske ekipe Markom Marče-cem. Osnovna tema geografskega tekmovanja je bila Vloga in posledice prometa v okolju. Dr. Anton Korošec, ko je bili politično najbolj dejaven. skega ozemlja je ostala zunaj matične države. Medvedjimi albumi se zalesketa manjši z zlatim ovitkom, na njem pa so vtisnjena besedila: Svojemu častnemu občanu dr. Antonu Korošcu, notranjemu ministru, občina Metlika - okolica. Več kot sto fotografij, na prvi strani pa posvetilo. Še bi stikal po Koroščevi zapuščini, ampak gostiteljeve prijaznosti nisem hotel izrabljati. Mikalo me je, da bi čimprej prebral še druge dokumete. Doma sem odprl 40. stran že omenjene Farkaševe knjižice o Korošcu in našel odlomek iz nagovora bana dr. Natlačna:»... Kakor Mojzes je svoj narod srečno rešil suženjstva, toda kakor Mojzesu tudi njemu ni bilo dano, da pripelje svoj narod v obljubljeno deželo, v samoupravno, avtonomno Slovenijo, kar je bil njegov politični ideal ves čas življenja v svobodni Jugoslaviji.« Pisatelj F. S. Finžgar pa je zapisal: »Spominjam se, da sem ga obiskal, ko je bil notranji minister, in sem mu očital, da bi to in to moralo biti drugače. ,0, vi politični otročiči, ki mislite, da ima Slovenija 10 milijonov prebivalcev! Kako preudarno moram ravnati, da dosežem, kar dosežem. Ekipa ljutomerskih gimnazijcev, ki se je uvrstila na geografsko olimpiado v Južnoafriški republiki. (Foto- J- In če pridobim drobtino vam, jih pride celo krdelo z juga in vsak hoče kar cel hleb.’« Pisatelj Finžgar tudi navaja, kako je dr. Korošec odgovarjal na očitek, da je Slovenijo prodal: »Prijatelji, da mi verujete tole: Priznam, velik grešnik sem, toda enega greha si ne dam od nikogar in nikoli očitati: da bi bil kdajkoli v svojem življenju izrekel le eno besedo, stopil le en korak ali storil le eno dejanje, za katerega bi mislil ali celo vedel, da bo v škodo slovenskemu narodu.« »Ko so 30. maja 1917 znova odprli dunajski parlament, so bili jugoslovanski poslanci združeni v Jugoslovanski klub in mu za predsednika izvolili A. Korošca. S tem so ga priznali za najuglednejšega, najbolj sposobnega politika med seboj. Na ta dan je na Krekov predlog v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Korošec prebral v parlamentu drž-avnopravno izjavo - majsko deklaracijo -, ki je zahtevala od vlade in vladarja, da se na podlagi narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava zedinijo vsa ozemlja monarhije, na katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno državno telo pod habsburškim žezlom,« je za- Na raziskovalni poti od Šentvida skozi Vižmarje do Broda in nazaj so se tekmovalci pomerili v orientaciji, raziskovanju lokacijskih dejavnikov, izrabe zemljišč, vloge in vpliva prometa, ko- munalne opremljenosti in J- ' vanja tekočih voda, ugotavlja nevarnosti golosekov,vp#’ rjavi namembnosti poslopij10 opisu širše okolice. Nekaj podobnega naj M tudi na olimpiadi vJužnoafri® republiki, kamor bosta odi* vala s slovensko ekipo tuV fesor ljutomerske gim0^ Franci Čuš in že omenjeni w slovenskega tekmovanja k povšek. Upajmo, da se bodottn®-kar najboljšimi rezultati-jožeGrti* >1 pisal v Stopinjah že omenjeni Transmuranus in pristavil, da je bil dodatek o habsburškem okviru nujen, če so hoteli s svojim programom zmagati in se izogniti preganjanju. Reši našo Veliko Prlekijo Isti avtor mu pripisuje določene zasluge tudi za prekmurski živelj. Prebral sem: »Bogoslovci: oba Klekla, Baša, Sakovič, Št. Kuhar, Lenarši, J. Slepec idr. so se obiskovali z bogoslovci mariborskega bogoslovja: Fr. Kovačičem, Fr. Gomilškom, ki je učil slovenske pesmi v Beltincih; A. Koro- .. ^,indf4 šcem, M. Slavičem Tako so prišli tudii naT )( Klekla starejšega na K leta, kjer so dstvom razvili slov ,fl vo. Nastopili so oroznlsoC|el an Ivanocy in njegov'.^ so kot .panslavisti ostrejšim nadzorstvo Dr. Korošec je »d g J uarjal919- leta jfJ izvedencu za PrekmJ 1 J viču: »Pišem, da I e P° ajj zopet zaprosim, da na j Prlekijo tokraj in °I1K W našo Veliko Prlekijo « ‘ nagovor 1938- leta v m ob 25-letnici KleldoV1 Avtor je sklenll2,’iHiČ^ je ves čas svojega pou^- m lovanja, kadar je "Lm je mogel, podpiral pokrajine. Posebej je P mlade izobražence, k£tl j kaj bodo ti pomenili Štefani / Koroščeva rojstna hiša v Biserjanah 20, kjer se je Slovenska Lipa v Miinchnu dobro uspeva Skrb za slovensko besedo, pesem... Proslavili 10-letnico delovanja slovenskega društva, M^nastalo po razpadu »jugoslovanskega« Triglava I eta 1990, ko je začela razpadati nekdanja skupna država I Jugoslavija (SFRJ), je ta proces zajel tudi zdomska dru-7^" štva naših delavcev na tujem. Tako je sčasoma usahnilo Ud* delo jugoslovansko usmerjenega Slovenskega kulturne-Radm^^... — . - pari v UM1I1 Sdrustva Triglav Miinchen. •S tem je nastala precejšnja Praznina, vendar se je vedno bo-'j krepila želja po ustanovitvi no-VeRa, zares slovenskega društva, ki bi povezovalo Slovence v ba-rarskem glavnem mestu in oko-kci, ohranjalo kulturno dedišči-n° slovenskega naroda, gojilo gostovanje in ljubezen do do-®ovine kot tudi do nemških gojiteljev,« se spominja tistih ča-Sov Drago Kočar, današnji prevodnik Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinchen. je tudi na sestanku 21. ju-1992, ko se je zbralo 34 po-"dnikov za ustanovitev novega društva (v slovenski gostilni Ovk), in večina jih je bila ^Henja, naj se imenuje Lipa -drevesu, ki je simbol slovenstva. Na drugem sestanku, ki je bil septembra istega leta, to je KS Črešnjevci - Zbigovci bil hkrati tudi občni zbor, pa so izvolili vodstvo (prvi predsednik je postal Alojz Grojzdek) ter sprejeli statut in program dela. Vsako leto so imeli v programu pustovanje, kulturni večer, poletni piknik, martinovanje, božičnico in razne igre. Pripravili so tudi slovensko-bavarsko srečanje, na katerem se je zbralo okrog 1.500 obiskovalcev. Uspelo jim je ustanoviti tudi slovensko folklorno skupino, ki jo vodi Darinka Žgeč, • največ pa plešejo prekmurske in štajerske plese. Drago Kočar je ob 10-letnici društva, ki so jo praznovali pred kratkim, tudi poudaril, da je njihova naloga v prihodnosti še nadaljnje ohranjanje kulturne dediščine in prenašanje na mlajšo generacijo. Včeraj dobili vodo Povzel: J. G ■ Nastop društvene folklorne skupine na proslavi ob 10-letnici društva Lipa v Miinchnu. rajani uspeli s svojim predlogom, da se priključijo na občinski vodohram v Zbigovcih ““““ Včeraj je bil končno rešen eden največjih problemov 140 gospodinjstev v KS Črešnjevci - Zbigovci v občini Gornja Radgona, saj je bila priključena cev, ki bo povezovala vaški zbiralnik vode »Strah« z občinskim vodohramom v Zbigovcih. Na ta način bo zagotovljeno dovolj vode, ki bo pritekala po občinskem omrežju vrtin na Apaškem polju. Poročali smo, da se je problematika oskrbe z vodo v tej krajevni skupnosti, katere zaselki so razpršeni po številih hribih in globelih Slovenskih goric, zaradi večletne suše močno zaostrila, tudi zato, ker je bilo prvotno vodovodno omrežje in zajetje zgrajeno za potrebe 40 gospodinjstev, nato pa se je nanj dodatno priključilo 140 porabnikov - med njimi je bilo tudi nekaj velikih kmetov s farmami. Vode je zmanjkovalo, tako da je bilo dovažanje z gasilskimi cisternami redna (in zelo draga) praksa, zato so se člani sveta krajevne skupnosti odločili za ukrepanje: občini so predlagali poceni in praktično rešitev, saj bi bilo čakanje na realizacijo občinskega projekta širitve vodovoda predolgo. Na občini sodelovanja niso zavrnili, vendar so hoteli najprej pridobiti zagotovilo strokovnjaka, da zaradi novega priključka ne bo ogrožena oskrba iz zbigovskega vodohrama. Ko so le-tega dobili, so se odločili za akcijo. V zadnjih tednih so obrtniki Weindorfer, Lebar in Hamler uredili vse potrebno, da so lahko povezali vaški in občinski vodohram z dvajsetmetrsko cevjo. Vse skupaj bo stalo okrog 2 milijona sit. Člani sveta KS Črešnjevci - Zbigovci, ki so se sestali prav na dan tega slovesnega dogodka, ko je pritekla voda v njihov zbiralnik, so poudarili, da dela niso narejena na črno, saj je vse opravljeno z vednostjo Upravne enote G. Radgona. Zaradi izrednih razmer so jim izdali začasno dovoljenje, v 60 dneh pa morajo poskrbeti za vso po- trebno projektno in drugo dokumentacijo. Danes podpis pogodbe B. B. P. ■ Terme Ptuj pod streho Panonskih term ^Homerski svetniki o mestni obvoznici in nagradah Ureditveni načrt starega mestnega jedra kila torkovi seji ljutomerskega občinskega sveta ki ga je !|k| vodila ob počitniški odsotnosti župana Spind erja Ma-tjeli/u.3 Gjerkeš Dugonik, so svetniki obravnavali in spr-predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odi -so pa reditvenem načrtu starega mestnega jedra, razprav ja 1 ludi o študiji variant obvozne ceste okrog Ljutomera. Ptj načrtu stare-U^naš-v^ ,edra se spremem-aoCŠke«ste.šlojeza s^jen' nav° in občinska vključila tudi hi?' bi'° 1avne razPrave ?;dovanih nobe-Ost^ilija^h^31107' Svetnika G,,^aka- ki je •'kn^resn..^^’ k°t kaže, V J^itev s?1 °P°zicijski kri-UjezjiP3?3 in občinske S^ska?’ koJe “gotovi], ^vk/^dcii^r^3 vPred*°g \ r'zišču , , e drugo krožiš-' ^'0 in *?a v P0'* obrav- , ^'očitv’’Sp,<>hne vcd<’, katalogu ^^majo. <)bčinsi1V0Znice so se’ JS^noti^^fnikiveči- Zdelovai . Predstavniki študije X°krat& brav^^ je bil Sfikij^ektantaja-^dostjh n odločanju o ’ Pri katerih je ena bolj oddaljena od mesta, druga pa bliže, povedal, da je odvisno od odločitve mesta, kako želijo širiti mesto, saj je obvoznica v prihodnje tudi nekakšna meja širitve mesta v tej smeri. Strinjal se je tudi s predlogom svetnikov, da je na jugu obvoznice treba slediti potoku Kostanjevica, kjer teče obvoznica ob železniški progi, pa je potreben odmik od proge okrog 150 metrov zaradi višinske navezave cest iz podvozov na novo obvoznico, ki bo morala biti približno enako visoka nad terenom, kot je obstoječa železniška proga. Strinjal se je tudi s predlagano gradnjo izvoza pri Simentalki zaradi krajših navezav z južne strani obvoznice v industrijsko cono, s tem pa se tudi upočasni promet na tem območju, ki je tudi ciljno za mnoge voznike. Glede predlagane variante svetnikov za obvoznico na severnem delu pa meni, da še bolj razdeli naselji Noršinci in Babinci ter reko Murico prizadene vzdolžno na dolžini 400 metrov. Dodal je še, da poskušajo upoštevati stališča občine, ki bo tudi sprejela dokončne odločitve. Strinjajo se s svetniki, da se je treba izogibati prevelikim posegom v prostor in poskušati prizadeti čim manj kmetijskih površin. Svetniki so sprejeli tudi predlog o podelitvi nagrad Občine Ljutomer. Tako bo dobil ob občinskem prazniku priznanje ob- čine Ljutomer s plaketo, listino in denarno nagrado v višini dveh povprečnih plač v Sloveniji za preteklo leto Franc Markovič iz Ljutomera. V obrazložitvi so napisali, da mu nagrado podeljujejo zaradi njegovega prizadevanja za hitrejši gospodarski razvoj lokalne skupnosti in širine vključevanja v celotno družbeno življenje, ki prispeva tudi k promociji in razpoznavanju Slovenije v svetu. Pisna priznanja Občinskega sveta pa bodo podelili Emilu Petku iz Precetinec za dosežke v gospodarstvu in na drugih področjih lokalne skupnosti, Čebelarskemu društvu Ljutomer ob 80-letnici delovanja, Komu-nalno-stanovanjskemu podjetju iz Ljutomera za uspešno več kot 10-letno delovanje in Športni zvezi Ljutomer ob 40-letnici delovanja. Jože Gabor ■ Desetega novembra vsi na volitve! | Predsednik državnega zbora R Slovenije Borut Pahor je v torek podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike, odlok o volitvah občinskih svetov in županov občin ter splošne volitve v državni svet. Neposredne volitve predsednika države, občinskih svetov' in županov bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 2. septembra, ko bodo na upravnih enotah volivci že lahko oddajali glasove podpore posameznim kandidatom; začele pa bodo zasedati tudi volilne komisije (občinske za občinske volitve, državne pa za volitve predsednika države in državni svet). Na lokalnih volitvah bodo volili 193 županov (!) in več kot 3.000 (!) občinskih svetnikov. Kandidatov za svetniška in županska mesta pa naj bi bilo več kot 15 tisoč. Volilna kampanja se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja. Pred tem datumom pa bo moral državni zbor določiti višino dovoljene vsote za kampanijo kandidatov za predsednika države, župane in občinske svetnike. Morebitni drugi krog volitev predsednika države in županov pa bo predvidoma 1. decembra 2002. Splošne volitve članov državnega sveta (predstavnikov lokalnih interesov) bodo v sredo, 27. novembra; splošne volitve članov državnega sveta (predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti) pa bodo v četrtek, 28. novembra 2002. Roki za volilna opravila za te volitve bodo začeli teči 9- septembra. Odlokom predsednika državnega sveta bodo v naslednjih tednih sledili še razpisi več kot 100 županov za volitve v vaške, krajevne in skupnosti mestnih četrti ter sklepi občinskih svetov na narodnostno mešanih območjih za volitve v organe madžarske in italijanske skupnosti. Po novem pa bodo volili v občinske svete devetnajstih slovenskih občin svoje svetnike tudi v romskih skupnostih. Š. S. ■ prostorih Term Ptuj bodo danes (25. julija) podpisali pogodbo o prodaji večinskega poslovnega deleža hče-—— rinske družbe Kmetijskega kombinata Ptuj, torej 72-od-stotni delež Term Ptuj, strateškemu partnerju Zdravilišču Moravske Toplice. Ptujske terme so poslovale v prvih šestih mesecih leta 2002 zelo dobro, saj so ustvarile 13 odstotkov večji prihodek kot v enakem lanskem obdobju, dobiček pa se je povečal z 2,7 na 9,6 mio. sit. Zdravilišče Moravske Toplice nadaljuje s svojo poslovno strategijo povezovanja zdravilišč severovzhodne Slovenije v okviru prihodnjih Panonskih term, Ptuj in širše ptujsko območje pa pričakujeta usklajen in pospešen turistični razvoj. Moravske Toplice so se v pogodbi zavezale, da bodo prihodnjih dveh letih v Termah Ptuj zgradile hotel z najmanj 250 ležišči in s štirimi zvezdicami ter da bodo temu pri- merno povečale vodne površine. B. B. P. ■ »Vsem tistim, ki ste gluhi in slepi, še enkrat preberem ...« □ ako je Miha Vodenik, župan Gornje Radgone, z roko pokazal na novinarje in snemalce na 24. redni seji občinskega sveta, ko je s 33. prilogami, spetimi v več kot 2 centimetra debelo knjigo in z več kot uro in 15 minut trajajočim nastopom, dokazoval. Kaj? Da ne gre za njegovo samovoljo in trmo, kot naj bi trdili mediji. Da ne gre za njegovo krivdo, kot je zatrdilo Višje sodišče v Mariboru. Ampak da gre ob 78 milijonov tolarjev težkem dolgu Komunalnemu podjetju - vsota vsebuje poleg dolga obresti in sodne stroške -, da gre torej za - škodljive posledice odločitev prejšnjega občinskega sveta. Po več kot enournem županovem monologu je na govornico gasilskega doma v Gornji Radgoni, kjer potekajo občinske seje, stopila članica občinskega sveta Amalija Novak: »Tako na dolgo znate razlagati svojo nedolžnost in valiti krivdo na svetnike prejšnjega sestava,« je začela. Nato je Vodenika pozvala: »Dokažite svojo nedolžnost in svoje postopke s Komunalnim podjetjem na sodišču. Tam z argumenti dokažite, da ste ravnali prav. Saj imate za to drago plačanega advokata, ki ga plačujete z občinskim denarjem.« Dodala je, da župan z lahkoto zavaja ljudi: »A sodišče nas je streznilo in vam dokazalo krivdo. Zgodila se je ogromna finančna škoda za celo občino. Kaj vse bi se dalo postoriti s tem denarjem, zdaj pa gre v nič.« Član občinskega sveta Milan Nekrep - ki je želel s svojo razpravo dokazati, da prejšnji občinski svet vendarle ni bil tako nor in da v njem niso sedeli sami bedaki, ki bi sprejemali same take sklepe, ki bi bili v škodo občini, kot trdi župan - je Vodenika nagovoril: »Gospod župan, roko na srce, vsaj enkrat priznajte, da ste tokrat situacijo zakuhali osebno vi. Ni nobenih možnosti, da bi bil kriv kdo drug, tudi prejšnji občinski svet ne, saj smo legitimno sprejeli sklep. Vi pa ga niste izvršili, torej ste krivi.« Dodal je, da se lahko izmotava, kolikor ve in zna, ampak nekdo bo moral ljudem povedati - kdo bo vse to plačal. Odgovor na to vprašanje je našel že eden od naslednjih raz-pravljalcev, Ivan Kajdič: »Tisto vprašanje, ki je bilo prej postavljeno, je primerno. Ampak dejansko že vsi vemo, kdo bo to plačal. Jaz, ti, mi. Ker v Radgoni velja tisto, kar župan reče.« Mi pa dodajamo le: Kako dolgo še? VTi 10 m IO. JUIIJ <_wc_ Učenci 3. a-razreda OŠ Ivana Cankarja Ljutomer smo se v minulem šolskem letu predstavili staršem tudi z igrico z naslovom Gea. Naučili sta nas jo naši učiteljici Majda in Nada. Z njo smo želeli opozoriti na vedno večje onesnaževanje našega planeta. Sonce je postalo v naši predstavi vijolično, Luna pa zelena. Boter Kozmos in škratje so večkrat vprašali: »Zakaj se nihče ne vpraša, kako živi Zemlja naša? Kam plujemo, kam gremo?« Pošiljamo vam fotografijo in veseli bomo, če jo boste objavili v Vestniku. Klepetulje iz 3.a-razreda OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Kaj takega pa še ne Bilo je v času zimskih počitnic. Starši so bili v službi, jaz pa sem doma samevala. Brezdelja pa nikakor ni bilo. Za to je poskrbela mama. Vsak dan sem namreč generalno počistila in pospravila eno sobo. Včasih celo dve. Če se prav spominjam, je bil četrtek, ko je bilo treba pomiti porcelanasto posodo, kozarce in vaze. Zjutraj mi je mama, preden je odšla od doma, najmanj trikrat zabičala, naj bom zelo previdna pri pomivanju te posode. Posebno naj pazim na vaze, meje še opomnila, predenje dokončno zapustila stanovanje. Jaz sem samo veselo prikimavala, češ naj jo nič ne skrbi. Počasi sem se lotila dela. Iz steklene omare v dnevni sobi sem previdno jemala stvari. Najprej krožnike, potem ko- Izgubljena v gozdu Bilo je jeseni. Sonce je medlo sijalo na nebu. Čudovit dan nas je vabil v naravo. S starši smo se odločili, da bomo obiskali očkov gozd v Otovcih. V avto je skočil tudi moj pes Daro, ki obožuje vožnje. Ker ga nismo mogli spraviti iz avta, smo ga vzeli s sabo. Po kratki vožnji smo prispeli do Otovec. Stekla sem po ozki gozdni poti v gozd. Obdajala so me velika, mogočna drevesa in nizko grmičevje. Vse je živelo. Mravlje so pridno nabirale sadeže in jih nosile v mravljišče. Veverice so veselo skakljale z drevesa na drevo in iskale plodove. Ptice so preletavale gozd, nekatere pa so ga že zapustile. Narava meje prevzela. V daljavi sem opazila skupinico srnic. Tako so me navdušile, da sem stekla za njimi. Tudi Daro mi je sledil. Tekel je ob meni, vendar seje čez čas ustavil in ubral drugo pot. Srnic nisem dohitela. Vsa izmučena zaradi hitrega teka sem se sesedla na bližnji štor. Ozrla sem se okoli sebe in ugotovila, da sem se izgubila. Bilo meje neznansko strah. Vso telo mi je drhtelo. V tem predelu gozda še nisem bila. Začela sem glasno klicati: "Očka, mama! Kje sta?!” Nič. Tavala sem po gozdu in bila iz minute v minuto bolj prestrašena. Nikogar ni bilo. Obdajala so me visoka drevesa, ki so se pozibavala v lahnem vetru. Naenkrat pa sem zaslišala lajanje in kamen se mi je odvalil s srca. Stekla sem proti laježu. Srečna sem stekla k njim in jih veselo objela. Oče meje okregal. Povedal mi je, da sta bila z mamo v velikih skrbeh. Daro ju je pripeljal do mene. Srečna sem bila, da smo ga vzeli s sabo, kajti rešil meje. Veselo sem ga objela in ga počohljala za ušesi. On pa meje polizal po vsem obrazu. Nisem bila jezna nanj. Skoraj bi se izgubila in jih ne bi več nikoli videla. Skupaj smo odšli na glavno pot in oče meje poučil, da nikoli ne smem zaviti z nje. Tega tudi nisem nameravala. Srečno smo hodili po potki, postlani z jesenskim listjem. Nabirali smo kostanje in se pogovarjali. Tudi Daro nam je pomagal pri iskanju kostanja. Dan seje že prevešal v večer, zato smo odšli domov. Zvečer smo imeli majhen kostanjev piknik. Daro je za nagrado, da meje našel, dobil veliko, mesnato kost. Vsi smo bili srečni. Ta dogodek se mi je vtisnil v spomin. Nikoli ne bom pozabila tistega groznega strahu, da bi skoraj izgubila svojo družino. Še danes zahajam v gozd, vendar se nikoli ne oddaljim od glavne poti. Martina Kralj, 9. c, OŠ II M. Sobota Igrica Gea zarce in nazadnje še tako cenjene vaze. Druge za drugim sem znosila v kuhinjo ter jih polagala v pomivalno korito. Lotila sem se pomivanja. Zraven sem poslušala radio in pela. Vse je šlo gladko. Bilo je skoraj otročje lahko, dokler niso prišle na vrsto vaze. Vsaka je bila drugačne oblike, vzorca, velikosti in teže. Pri prvih treh sem bila zelo napeta. Še radio sem ugasnila. Ko pa jih je bilo vedno več pomitih, sem bila bolj sproščena. In tako sem prišla do zadnje -največje in najlepše. Bila je iz zelo umetelno brušenega stekla; skratka, bila je čudovita. Mislim, daje to vazo podarila mami prijateljica iz Francije. S spoštovanjem sem si jo ogledovala in obračala na vse strani. Morala je biti stara že okoli 20 let. In začuda, bila je še brez ene same praske. Takrat pa joj! Zazvonil je telefon. V trenutku pozabe je šla vaza na tisočere koščke. Bolščim v črepinje in se ne zavedam dejanja. Počasi se mi zbirajo misli. Loteva se me obup, strah, groza. Kaj zdaj? Stojim in bolščim v črepinje, nekje v ozadju pa mi zvoni telefon. Premaknem se in sklonim. da bi pobrala črepinje in počistila za sabo. Vendar nesreča še ni bila pri koncu. V ključavnici zaškrta ključ in v stanovanje stopi mama. Negibno, s pogledom uprtim v njo, nemo bolščim. Počasi prihaja mama k sebi. Brez besed se skloni in že načeto delo opravi namesto mene. Jaz se usedem in premišljujem, kako se je pravzaprav zgodilo. Mama med tem časom pospravi krožnike in kozarce na svoje mesto. Pozneje sem izvedela, da ni bila jezna name. Rekla je, da se to lahko zgodi vsakemu. Z nasmehom na ustih pa je dodala: "Naslednjič boš imela za pomiti pač eno vazo manj!” Vesela sem, da imam tako čudovito, razumevajočo mamo. Tamara Utroša, 9. a, OŠ II M. Sobota Nakup čevljev Nekega sončnega dne med poletjem se z mamo odpraviva nakupovat čevlje. Pri nakupih sem vedno izbirčen, zato se mnenja večkrat krešejo. Vstopiva sva v znano trgovino in skoraj enoglasno dejala: »Dober dan!« Mama se že napoti k novemu paru čevljev in reče: »Tile bodo dobri. Poskusi jih!« »Eh,« odvrnem namrdnjeno. »Kakšne pa bi rad?« vpraša nama. Vmeša se prodajalka: »Poskusi te, taki so moderni.« »Ti čevlji so otroški!« prišepnem mami. Mama postaja huda, zato reče: »Če si takoj ne izbereš, greva domov, čevlje pa si lahko kupiš sam!« »Tele bom!« zamrmram. Obujem sijih in naredim nekaj korakov. »Dobri bodo.« Mama plača. Prodajalka pa se zahvali in reče: »Na svidenje!« Tudi midva se zahvaliva in odideva iz trgovine. »Če drugič ne boš izbral hitreje, te pustim doma,« mi reče mama zunaj. Tako seje končal nakup čevljev. Uroš Kuzmič, 6. a, OŠ Puconci Slana kava V soboto sem s sestricami kuhala črno kavo. V lonček smo nalile mrzlo vodo. Ko je zavrela, je sestrica Janja namesto sladkorja dala v vodo sol. Druge tri tega nismo opazile. Nato sem jaz dodala kavo. Voda je začela čez čas vreti in teči po štedilniku. Začele smo ga čistiti. Ko je prišla mama v kuhinjo, je bilo že vse čisto. Kavo smo nalile v skodelice in jo ponudile gostom. Prva je začela piti sestrična Darja. Takoj je izpljuvala, kar je imela v ustih in začela na ves glas kričati, daje kava slana. Vsi smo se smejali iz tega in ugotavljali, kdo je krivec. Ker sem bila jaz odgovorna, meje bilo malo sram. Valentina Kavaš, 4. raz., OŠ Odranci Nives in Tina Lojzka Kolarič iz Podgrada je pred kratkim skrivaj opazovan"' prisluškovala svojima nečakinjama Nives in Tini, ki sta h na obisk iz Žirov. Zdeli sta se je pravi lepotici. In to sta, so^r fotografiji, tudi res! Nives (desno na posnetku) je stara deset le pravi, da letno prebere okrog sto petdeset knjig. Človek ne m verjeti, daje res tako. V prostem času rada tudi smuča, po51 glasbo ... In še to: je odlična učenka! Tina ima komaj pet let inj precej navihana. Hodi v vrtec. Rada poje, pleše, smuča ... Zelo ra prihaja tudi na obiske k sorodnikom na Štajersko. Obiskali smo banko di V vrtcu na Hodošu smo med šolskim letom delali marsikaj zanimivega. Tako smo zbirali1110 iaj ce in varčevali. Kar nekaj pikapolonic smo napolnili. Potrebno je bilo še, da nam denar ne^° Pjil Selitev in zamenja. Z vlakom smo se odpeljali v Mursko Soboto in šli na Pomursko banko. Prijazni lb'u‘ so nas z veseljem sprejeli. Medtem ko so šteli denar, smo si mi ogledali njihove prostore in zve sikaj zanimivega. S privarčevanim denarjem smo si 'a. potne stroške in si privoščili sladoled. Tako smo združili P^fp koristnim. Sklenili smo, da bomo še varčevali. Po vrnitvi v v a smo nestrpno pobrskali po vrečkah in se veselili, kaj vse n | prijazni stric Danilo na banki. und® Milena Vukan, Vrtet I Bile so počitnice, a ne takšne kot vsake druge. Težko jih bom pozabila, saj so pomenile prelomnico v mojem življenju. Iz mesta smo se preselili v vas. Bilo mi je tako hudo, da sem se zjokala. Tudi mami ni bilo vseeno. Iz okolja, kjer sem odraščala, smo se preselili v povsem neznan kraj. Ni mi bilo prijetno. Kmalu sem spoznala nove prijatelje, se z njimi družila in zbližala, Velikokrat smo obiskali bližnje Blaguško jezero. Tam je bila vedno žurka. Dnevi so tekli, jaz pa sem se vedno bolj privajala novemu kraju. Nina Krempl, 14 let, VIZ Veržej (Iz glasila Razmišljanje, ki smo ga prejeli te dni) Pika in Gremči uti potepu Mama Pika je vprašala Gremčija, ali gresta skupaJ On pa jo je prosil: »Mami, lahko grem jutri, prosim -rekla. >1^ Gremči je bil užaljen in je zaspal. Ko se je zbtmmJ jutro. Pika gaje nestrpno čakala. Rekla mu je, ^J. sprehod. Gremči pa je odvrnil: »Pa saj dežuje!« dela, da ji njen muc nagaja. Užalila seje odšla vstran-vseeno skupaj zaspala. Naslednje jutro je bilo lepo ^'^1^ mernejše za mačji sprehod. Ves dan sta se sprehaja1-^ $tr gor in dol po travniku, lovila metulje in miške. utrujena vrnila domov. Anamarija Nad, 7 let, t 11 Prostočasne aktivnosti festivalskih popoldnevov Srečanje na Vaneči O H okviru MIKK-ovega festivala Te mikka? so organizatorji ob vrsti večernih glasbenih nastopov, ki so pritegnili največ občinstva, pripra-vUi tudi aktivnosti čez dan. Svojo ustvarjalnost so mladi Pokazali pri oblikovanju kerami-in mavčnih odlitkov, v Loesje delavnici, izdelovanju grafitov in fotografski delavnici. Sodelujoči Pa so se lahko predstavili tudi v sposobnostih gledališke improvi-2Mje v Intpro turnirju. Pripravili so še predavanje o genetsko spre-"tenjeni hrani. Žal pa sta zaradi službene ali počitniške odsotno-st> večjega dela udeležencev odpadli predavanji o Natu in drogah. । Svojo dejavnost pa so predstavi-। tudi razni mladinski centri in ne-v'adne organizacije, ki se ukvarjajo Mladinsko problematiko. Mož-^vključevanja vanje so mladim I Podstavili tudi s prospekti in knji-I Sami, s prodajo majic, fanzina in I 28t>ščenke s predstavitvijo podr-°č|a njihove aktivnosti. | J. Ga. ■ ....— Tradicionalnega srečanja borcev, njihovih družinskih članov, prijateljev in simpatizerjev, ki je bilo na Vaneči, se je udeležilo okrog dvesto ljudi. Zbranim je spregovoril mariborski naslovni škof, sicer pa tudi član sveta glavnega odbora ZZB Slovenija, dr. Vekoslav Grmič. Zapel je tudi mešani pevski zbor DLI Murska Sobota, nastopil pa je Trio Črnko. Srečanje se je nadaljevalo s prijetnim druženjem ob osvežilnih pijačah in partizanskem bograču. - Foto: J. Ž. Po Avstraliji Romunija — judski pevci Notazok iz Dobrovnika uspešno delujejo že tri leta. Kot strokovni sodelavec in zborovodja jim pomaga pri delu En-— I dre Kardos iz Zalaegerszega, Ernest Toplak pa je organizator in hkrati tudi član zbora oz. okteta. Njihov repertoar sestavljajo madžarske ljudske pesmi, popestrene s tistimi iz vojaškega življenja. Doslej so imeli že 62 nastopov doma in v tujini, največ v Pomurju in na Madžarskem, bili pa so že tudi na Slovaškem, kjer živi madžarska manjšina. Še posebej jim je ostalo v spominu gostovanje v daljni Avstraliji leta 2000, kamor so potovali na povabilo zdomcev in madžarske skupnosti iz Melbourna. V kratkem se odpravljajo na novo gostovanje, tokrat v Romunijo, v pokrajino Transilvanijo, kjer živi prebivalstvo madžarske narodnosti. Turneja bo trajala od 13. do 20. avgusta in v tednu dni bodo imeli kar nekaj nastopov v različnih mestih omenjene pokrajine. F. B. ■ V delavnici keramike in mavčnih odlitkov je nastalo kar nekaj uspešnih izdelkov. 'MURA Meja na reki znova odprta razpis. Na avstrijski strani, kjer je glavna koordinatorka dr. Isabella Suppanz, je stvar tekla bolj utečeno. Mesto Bad Radkersburg je prispevalo 100 tisoč šilingov, dežela Gradec in država pa po 300 tisoč šilingov. Posamezne dogodke bodo financirale posamezne zveze, tako bo npr. pokrila stroške fo- >ta sodeiovan mu, , r.. tografske razstave Foto zveza Avstrije. Ostalo je slovesnost je bila minuli petek ob 18. sponzorstvo hotelov za prenočitve nastopajočih in mp. pokroviteljstvo manjših podjetij. Avstrijska stran je tako skupno vložila v projekt okrog milijon šilingov. S tem se pri njih ukvarja pet ljudi, samo na Dunaju pa se z organizacijo prireditve celo leto ubada še ena koordinatorka. Na tiskovni konferenci so tako naši kot avstrijski organizatorji izrazili zaskrbljenost, ker se država in ministrstva vse bolj nagibajo k temu, da si bo za Mejo na reki treba najti čimveč sponzorskih sredstev, ker bo za take prireditve čim manj denarja. Državo in ministrstva zanima namreč samo financiranje množičnih prireditev, zato se dr. Isabella Suppanz boji, da bo prišlo do kroničnega poneumljanja občinstva. T. K. ■ je znova zaživel ob- I razpis. □ o enoletnem premoru je ____________ mejni festival Meja na reki. Prireditev, ki kaže na reko Muro kot povezovalno nit med Avstrijo in Slovenijo oziroma med mestoma Gornja Radgona in Bad Radkersburg, je letos obogatena še z nastopi skupin iz Madžarske in Hrvaške - ti dve državi sta sodelovali tudi že v preteklosti. • • „v. 1S Otvoritvena siovcs.BJJl JV. _ uri, ko je bil most pol ure zaprt za ves promet. Me- । ja na reki ima letos moto Pozabiti! Spomniti in pozabiti!, v ta namen pa bo organiziran tudi večdnevni simpozij Pozabljeni Evropejec. VIL mednarodni gledališki festival bo trajal do nedelje, 28. julija, do takrat pa se bo zvrstilo še nekaj koncertov, delavnic in gledaliških predstav (podrobnejši program objavljamo v naši rubriki Napoved kulturnih prireditev, op. a.). Občina Gornja Radgona je prispevala za prireditev 1,5 milijona tolarjev iz svojega proračuna, tako da se bo na slovenski strani program sofinanciral. Od ministrstva za kulturo niso dobili nič, vendar so v organizacijskem odboru priznali, da so nekoliko zamudili s prijavo na Slowcnien m Ss?anln sončničnega semena... Pogače: ocvir ove, *" buhteljni, flancati, potice, kvasenice, prleške g SIS ijf Phajoče klasje ... žanjice (in žanjec) s kratkimi rokavi pa se na to ne '-L Za°trokl ’ 1«,^ ■ ■ • ''A: ‘e- Poniji z Kraljevega ranča in vožnja z njimi. Ženske s srpi, moški pa s kosami so krenili delu naproti. To je le nekaj dobrot, ki so jih članice Aktiva kmečkih žena in deklet KZ Gornja Radgona v nedeljo razstavile v dvorani gasilskega doma na Spodnji Ščavnici; nekaj od tega (kvasenice, gibani- s™’*"■ — V^Si j^eru n. iezero “Praznili, očistili, nato pa ga spet napolnili in vanj spustili nove ribe, največ s° OknoV° Slcer tucii smuči ščuke ploščiči, babuške in rdečeperke. Zadnje leto je uspela tudi Ujel 9! ' nbiško srečo na Bukovniškem jezeru trije ribiči na posnetku. Prvi z leve je Danijel Flisar v le> 'n J°že ni Cen,imetrov dolgega in 15 2 kilograma težkega krapa luskinarja. Pri lovu sta mu poma-e«. k> in ^at. Rekordnega krapa so potem, ko so ga stehtali, premerili m se z njim fotografirali, \\ T ^kih ahko ohrfa' pr'l°žnost še kakemu drugemu ribiču. Njihovo dejanje je pravzaprav lepa gesta, ki \ W >tah ,n ,m° v naših ožečih velike ribe. Pa še nekaj o ribolovu v Bukovniškem jezeru. Dovoljen ^ka m Jsr ob praznikih. Ribolov je strogo varovan. Krivolovi še ne splačajo, kajti kazni ^er PdiZ, na Lendava P^iti kraje rib, ki vodijo predvsem v izpraznitev m osamelost jezer, *^7nj spustili nove ribe, največ To pa so sami direktorji, ki pa očitno znajo tudi s cepmi. ce ...) pa so si obiskovalci lahko tudi kupili na stojnici. Dobrote so šle dobro »v promet«. Spodnješčavniške ženske in dekline so pripravile v nedeljo tradicionalno žetev, že dvajseto po vrsti. V izredno vročem dopoldanskem dnevu so se najprej pomerile žanjice in žanjec, ki so želi s srpi, povrh pa so si sami delali povresla in vezali klasje v snope. Na njivi so se potili: Rozika Marin in Marija Osterc ter Štefka Klajžar, vse s Polenšaka; Antonija Čučko in Marija Tana-cek ter Frančiška Kaučič, vse s Spodnje Ščavnice; Anica Roškar, Marija Filipič in Elizabeta Majerič, vse iz Juršinec; Stanka Horvat in Anton Herman s Kapele; Marija Veronek in Emica Plohl, obe iz Draženec; Jožica Žajdela in Marija Slekovec, obe od Svetega Jurija ob Ščavnici, ter Marija Rožman od Svetega Jurija ob Ščavnici. Komisija je ugotovila, da je največ točk zbrala Rozika Marin s Polenšaka, druga je bila Antonija Čučko, tretja pa Marija Tapacek, obe s Spodnje Ščavnice. Delo žanjic in žanjca s srpi, ki so bili deklice za vse, je bilo naporno. Nekoliko lažje je šlo, ko so se po njivi zapodili moški s kosami in ženske, ki so pobirale pokošeno klasje ter ga zlagale (in vezale) v snope. Šlo je torej za tričlanske skupine koscev od Sv. Jurija ob Ščavnici (tri ekipe), Apač, Draženec, Spodnje Ščavnice in Kapele. Prvo mesto je zasedla ekipa Apač, drugo in tretje mesto pa sta pripadli ekipama od Svetega Jurija ob Ščavnici. Razglasili so tudi rezultate ekipne uvrstitve žanjic: prva Elizabeta Majerič iz Juršinec, druga, Frančiška Kaučič s Spodnje Ščavnice, tretja pa Anica Roškar iz Juršinec. Na Spodnji Ščavnici so v nedeljo torej le želi. Iz nekaj snopov pa so spravili tudi zrnje. S cepmi so se preizkusili trije direktorji KZ Gornja Radgona (prejšnja in sedanji) ter Ervin Kuhar, predstavnik kmetijske zbornice. Kaj reči o prireditvi? Letošnja je bila jubilejna - dvajseta. Obdržala se je. Tudi zato, ker jo vsakokrat l nečim obogatijo. Letos z razstavo (in pokušino?) pekovskih izdelkov. Pritegne pa tudi zabava. Tokrat je množico zabaval ansambel Metulj. Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■ »Otroci in vnuki smo vama hvaležni za družinsko, starševsko ljubezen in ohranjanje toplega doma.« Tako se je vnuk Primož zahvalil Valeriji in Antonu Cafu iz Polic pri Gornji Radgoni, ki sta praznovala zlatoporočni jubilej. Oba sta se rodila pri Benediktu: ona 1933., on pa 1926. leta. Imata tri otroke (hčerki in sina), ki so si ustvarili družine ter ju obdarili s tremi vnuki in vnukinjo. Cafova sta preživljala sebe in svojo družino z delom na sedemhektarski kmetiji, ki jo je Valerija podedovala po teti Manji Jagerič. Živita v mogočni enonadstropni hiši z veliko vinsko kletjo. Ob delu sta našla tudi čas za družbeno udejstvovanje: Valerija je dvajset let pela v pevskem zboru DKŽ Gornja Radgona, Anton pa je pel v pevskem zboru Zadružnik. Vesela sta, da se je za delo na posestvu zavzel sin Marjan, ki je sicer po poklicu avtoelektrikar. - Foto: L. Kr. Zlatoporočenca Kreslin J: • “ » Pred kratkim sta imela zlato poroko Rozalija in Martin Kreslin iz Babinec. On se je narodil 1918. leta v Chichagu v Ameriki in ko je bil star 12 let se je s starši preselil v Babince, kjer so kupili večjo kmetijo. Ko je postal polnoleten, se je zaposlil v tovarni močnih krmil v Ljutomeru, pred 24 leti pa se je upokojil. Seveda je vse svoje življenje delal na zemlji. - Rozalija, rojena Jančar, se je rodila 1925. leta v Murski Soboti, živela pa je v Bakovcih. Po poroki 1952. leta je ostala doma na kmetiji, delala vse, kar je bilo potrebno (na poljih, pri živini....), in skrbela za otroke. Rodili so se jima: Nada, Martin in Drago. Kreslinova živita že nekaj časa sama, vendar še zdaleč nista osamljena, kajti vsi ju imajo radi in ju obiskujejo; sin Martin pa si je celo ustvaril dom in družino v novi hiši na domačem gruntu. Š. S., foto: M. Tivadar Planinsko društvo Gornja Radgona je bilo organizator že osmega tradicionalnega pohoda iz Gornje Radgone k Negovi. Letošnjega se je udeležilo nekaj čez osemdeset pohodnikov. Udeležence pohoda so najprej pogostili v vinotoču Gi, zakoncev Krajnc na Orehovskem Vrhu, nato pa so člani TD Negova ponudili še kmečko malico ob izviru slatine v Ivanjševcih. Pohodniki so se v Negovi udeležili zabavne prireditve Negovska noč, kjer sta navduševala Verner in Maja Blagdan. Udeleženci pohoda, ki so bili iz različnih krajev Pomurja, so se vrnili v Gornjo Radgono v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne - z avtobusom. - Foto: F. KI. Nekdanji gradbeni inštruktor Anton Šter-man (rojen v Ljutomeru) je postal znan izdelovalec različnih skulptur. Te dni je iz enega kosa lipovega lesa izdelal tega putarja, ki medtem že krasi počitniško hišico ženinega bratranca Slavka Kren-dla v Strevetini pri Iv-anjkovcih. Skulptura ga spominja na mlada leta, ko je nosil leseno piito in z nožkom zarezoval znamenja v kol, ki so pomenila, da je odnesel toliko in tolikokrat put z grozdjem v prešo. Foto: L. Kr. ■; ' • 16 orun i IU, JUIIJ ....... Nogomet Mura edina brez točke Po solidnem nastopu v prvem kolu novega državnega prvenstva na Bonifiki so ljubitelji nogometa pričakovali, da bodo nogometaši Mure v Fazaneriji uspešno opravili s precej spremenjeno in povprečno Olimpijo, kar pa se ni zgodilo. Tako so številni gledalci, ki so se zopet zbrali na stadionu, razočarani odhajali domov, saj so odšle vse tri točke v Ljubljano. Sobočani so imeli sicer v prvem polčasu več od igre, več so napadali in streljali proti vratom, vendar so bili napadi jalovi, brez pravega zaključnega strela. Napadalci so bili premalo natančni, da bi lahko zatresli mrežo, v vratih Ljubljančanov pa je bil tokrat dobro razpoložen Mavrič, ki je nekajkrat odlično posredoval in rešil svoja vrata. Gledalce je v 40. minuti dvignil na noge Trenevski, ko je z mojstrsko potezo s kakih petnajstih metrov s »škarjicami« že premagal vratarja Mavriča, vendar je žoga zadela zunanji del mreže. To je odličen nogometaš, ki pa ima premalo moči za več tekanja in agresivnejšo igro. Tudi Ljubljančani so nekajkrat s hitrimi akcijami zagrozili Botonjiču, vendar je letela žoga vedno mimo vrat. V drugem polčasu sta hotela trenerja Brane Oblak in Milan Koblencer z nekaterimi menjavami spremeniti tok igre v svojo korist, kar pa se ni zgodilo. Sobočani so nekaj časa še napadali in si prizadevali doseči vodeči zadetek, kar pa jim tudi ni uspelo. Dvoršak in Erniša iz ugodnih položajev nista zadela cilja. Potem pa je nekaterim igralcem Mure pošla sapa in gostje so vse bolj prihajali do izraza. Olimpija bi lahko prišla v vodstvo v 66. minuti, ko je Jusufbegovič že premagal vratarja Botonjiča, v zadnjem trenutku pa Zemljič izbil žogo v kot. Samo deset minut kasneje so Ljubljančani prišli v vodstvo. Barun je pobegnil po levem krilu, poslal visoko žogo v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Jusufbegovič, in neovirano z glavo porinil žogo v mrežo. Obramba Mure, ki je bila boljši del moštva, je namreč zaspala in prišla je kazen, ki pa je bila odločilna za tekmo. Sicer pa je tokrat odpovedala vezna linija, ki je pripravila premalo pravih napadalnih akcij, iz katerih bi lahko napadalci dosegli zadetek. Nekateri igralci so igrali tudi premalo agresivno, saj si drugače ni mogoče predstavljati, da SobočanF^iso dobili niti enega rumenega kartona. Vsekakor pa se pri Muri nadaljuje stara »bolezen« - neučinkovitost napadalcev. In kaj sta po tekmi povedala trenerja? Milan Koblencer meni, da so dali njegovi igralci na tekmi svoj maksimum, toda več kot očitno je, da igralci v vezni vrsti niso dovolj fizično pripravljeni, tako da vso tekmo ni mogoče vzdržati tempa. »Pri doseženem zadetku smo si privoščili napako, ki se ne bi smela zgoditi. Čestitam Olimpiji ob zmagi, saj je znala izkoristiti priložnost in osvojila vse tri točke.« Brane Oblak je bil zadovoljen, da je z mladim moštvom zmagal v Murski Soboti. Zadovoljen je bil z igro in tremi točkami, čeprav je bil mnenja, da bi bilo najbolj realno, da bi se tekma končala neodločeno. »Tokrat smo imeli srečo, mogoče bo drugič ta naklonjena Muri.« Po dveh kolih se je znašla Mura brez doseženega zadetka in edina brez točk na zadnjem mestu lestvice. Tega pa v tem trenutku ne gre jemati tragično, saj ima Mura na začetku neugoden žreb, obe srečanji pa je izgubila z 0 : 1 z nasprotnikoma, kot sta Koper in Olimpija, ki ju nekateri uvrščajo med najresnejše kandidate za naslov prvaka. Feri.Maučec I Nogometna liga Si. mobil Mura: Olimpija 0:1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.500. Sodnik Šegula (Dornava). Strelec: 0 : 1 Jusufbegovič (77). Mura: Botonjič, Dvoršak, Erniša, Mesarič (S. Žilavec), Cifer, Kožul, Trenevski (Vorginčič), Burčul, Do- minko, D. Žilavec, Zemljič. Rezultati - 2. krog Mura: Olimpija 0 :1 Ljubljana: Publikum 1 :1 Maribor: Koper 0 :1 Dravograd: Primorje 4 :0 Šmartno : Korotan 1:1 Gorica : Rudar 1 :1 Koper 2 2 Dravograd 2 1 Rudar 2 1 Olimpija 2 1 Primorje 2 1 Publikum 2 0 Šmartno 2 0 Gorica 2 0 Maribor 2 0 Korotan 2 0 Ljubljana 2 0 Mura 2 0 0 0 2:0 6 10 4:0 4 10 4:1 4 10 3:2 4 01 1:4 3 2 0 4:4 2 2 0 3:3 2 20 1:1 2 11 3:4 1 11 1:2 1 11 1:4 1 02 0:2 0 Na prvem srečanju v novem prvenstvu prve državne nogometne lige v Fazaneriji je zmagala ljubljanska Olimpija. Fo- tografija: Jure Zauneker Razpored tekem 3. SNL 2002/2003 1. krog - 11.8. 2002 Bakovci: Odranci Turnišče : Tišina Bistrica: Čarda Panonija: Hotiza Kerna: Tromejnik Črenšovci: Veržej Apače: Beltinci 4. krog - 1.9. 2002 Odranci: Beltinci Tromejnik: Veržej Hotiza: Črenšovci Čarda: Apače Tišina : Kerna Bakovci: Panonija Turnišče: Bistrica 2. krog - 18. 8. 2002 5. krog - 8. 9. 2002 Odranci: Veržej Bistrica: Odranci Beltinci: Črenšovci Panonija: Turnišče Tromejnik: Apače Kerna: Bakovci Hotiza: Kerna Črenšovci: Čarda Čarda : Panonija Beltinci: Tromejnik Tišina: Bistrica Veržej: Hotiza Bakovci: Turnišče Apače : Tišina 3. krog - 25. 8. 2002 6. krog - 15. 9. 2002 Turnišče: Odranci Odranci: Tromejnik Bistrica: Bakovci Hotiza:. Beltinci Panonija: Tišina Čarda: Veržej Kerna: Čarda Tišina: Črenšovci Črenšovci: Tromejnik Bakovci: Apače Veržej: Beltinci Turnišče : Kerna Apače: Hotiza Bistrica: Panonija Odbojka na mivki Pomurka Agens tretja, Kamin četrti V Kamniku je bil četrti turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki Siemens Mobile beachvolley cup 2002. Pri moških sta nastopili tudi ekipi Pomurka Agens (Samo Bačvič, Sebastjan Škorc) in Kamin (Alojz Kerec, Andrej Tot). V polfinalu je premagala ekipa Fujitsu Siemens (David Sevničar, Rok Satler) ekipo Pomurka Agens z 21 : 15, 21 : 16, ekipa CZE iz Češke pa Kamin z 21 :15, 21 :17. Za tretje mesto je premagala Pomurka Agens Kamin z rezultatom 21 :19, 21 :15. Vrstni red: 1. CHE, 2. Fujitsu Siemens, 3. Pomurka Agens (Bačvič, Škorc) in 4. Kamin (Kerec, Tot). (F. M.) Letalstvo - evropsko prvenstvo Tomaž in Jože Gajser četrta V Nagykanizsi na Madžarskem je bilo evropsko prvenstvo v letenju z ultralahkimi letali in motornimi zmaji. Med okrog sto udeleženci so sodelovale tudi tri posadke pomurskih aeroklubov: Dušan Korc in Marjan Hladen iz Aerokluba Murska Sobota v kategoriji dvosedežnih ultralahkih letal, Mirko Lebar in Niko Kapun iz Aerokluba Mavrica iz Lendave ter Tomaž in Jože Gajser iz Aerokluba Prlek Ljutomer v kategoriji motornih zmajev. Po pričakovanju sta bila najuspešnejša nosilca bronaste kolajne s svetovnega prvenstva v Španiji Tomaž in Jože Gajser iz llijaševec, ki sta tekmovala z novim motornim zmajem Pipistrel Tvvister z motorjem Rotax 912, zasedla četrto mesto in le za osem točk zaostala za bronasto medaljo. Mirko Lebar in Niko Kapun pa sta pristala na dvaindvajsetem mestu. Dušan Korc in Marjan Hladen sta zasedla med šestimi posadkami ultralahkih letal zadnje, šesto mesto. (F. M.) 7. krog - 22. 9. 2002 Panonija: Odranci Kerna: Bistrica Črenšovci: Bakovci Beltinci: Čarda Tromejnik : Hotiza Apače : Turnišče Veržej: Tišina 8. krog - 29. 9. 2002 Odranci: Hotiza Čarda: Tromejnik Tišina: Beltinci Bakovci: Veržej Turnišče: Črenšovci Bistrica: Apače Panonija: Kerna 9. kolo - 6. 10. 2002 Kerna: Odranci Črenšovci: Bistrica Beltinci: Bakovci Tromejnik: Tišina Hotiza: Čarda Apače: Panonija Veržej: Turnišče 10. krog - 13. 10. 2002 Odranci: Čarda Tišina: Hotiza Bakovci: Tromejnik Turnišče: Beltinci Bistrica: Veržej Panonija: Črenšovci Kerna: Apače 11. krog - 20. 10. 2002 Črenšovci: Kerna Beltinci: Bistrica Tromejnik: Turnišče Hotiza: Bakovci Čarda: Tišina Apače: Odranci Veržej: Panonija 12. krog - 27. 10. 2002 Odranci: Tišina Bakovci: Čarda Turnišče : Hotiza Bistrica: Tromejnik Panonija: Beltinci Kerna: Veržej Apače: Črenšovci 13. krog - 3. 11. 2002 Črenšovci: Odranci Beltinci: Kerna Tromejnik: Panonija Hotiza: Bistrica Čarda: Turnišče Tišina: Bakovci Veržej: Apače Atletika Sonja Roman na evropskem prvenstvu Najboljša pomurska atletinja, 23-letna študentka na Filozovski^’ Ljubljano, doma s Hodoša, Sonja Roman, članica Atletskega kluba iz Murske Sobote, je letos nan' nekaj odličnih rezultatov in Na mednarodnem teKmov3"^ Dunaju je izpolnila normo za* ' sko evropsko prvenstvo v 1.500 metrov (4:14,15). M * na tekmovanju za pokal Slove teku na 800 in 1.500 meWv’ lenju. Prvo mesto je zasedla1* državnem prvenstvu v teku na m v Ljubljani in postala drža*® vakinja. Na tekmi zlate lige* . kjer je sodelovala p!^ P izboljšala osebni rekord vte 1.500 m s 4:14,01 na 4:12^ izpolnila normo za evropsko a prvenstvo, ki bo od 6. do 11. avgusta v Munchnu. Za svoj nastop na zlate lige se ima zahvaliti menedžerju evropske dvoranske P^i svetovne dvoranske rekorderke ter najhitrejše tekmovalke v teku na na svetu Jolande Čeplak - Robertu Wagnerju. Za nenehno izboljS®’ svojih rezultatov pa je hvaležna tudi trenerju Bojanu Ogrincu, s kale prepričana, da lahko doseže tudi rezultat okrog 4:10,00, ter zvestim® zorjem Pomgradu, Mlinopeku in Občini Hodoš. Pred nastopom naev^ prvenstvu se bo Sonja Roman še preizkusila v teku na 800 m dni tekmi v Linzu v Avstriji, potrem pa odpotuje na evropsko prvens Munchen, kjer pričakuje izboljšanje osebnega rekorda. _ Uspeh pomurskih atletov in atleti ■ ■ i V Ljubljani je bilo državno prvenstvo za člane in članice v atl^ člani AK Pomurje iz Murske Sobote se je najbolje odrezala Sonja j je zmagala v teku na 800 m s časom 2:0,7,03 in postala vakinja. V teku na 400 m je bila šesta (57,71). V skoku v visin^(| skočila Karmen Grnjak 160 cm in zasedla peto mesto. V teku na pa je bila Polonca Horvat šesta (4:49,47). Med člani so se ni v štafeti 4 x 100 m (Ferenčak, Pelci, Šiftar, Horvat), saj so rezultatom 43,98 odlično drugo mesto. Izkazal se je tudi Radova $ vič, ki je zasedel v skoku s palico z rezultatom 440 cm četrto pomurski atleti so zasedli naslednja mesta: v teku na 1-500 m i . drag Korčulanin enajsti, y teku na 100 m je zasedel Tomaž H°garIlOi sto, Tadej Šiftar pa osemnajsto mesto, teku na 200 m je bil trinajsti, Tadej Šiftar osemnajsti, Jernej Ferenčak pa dvaindvai na 800 m je Miodrag Korčulanin zasedel sedemnajsto mesto. Na državnem prvenstvu veteranov v Celju v triatlonu (1- . vanje, 40 km kolesarjenje, 10 km teka), na katerem je sode ^jl 100 tekmovalcev, je sodelovala tudi Jožica Šiftar, članica TS se odlično odrezala, saj je zasedla v svoji starostni kategorij! P absolutni kategoriji pa je bila tretja. (F. M.) Karate Novi mojstri in mojstrski kandidati Karate klub Civitas iz Murske Sobote je pripravil v dicionalno opravljanje izpitov za pasove. Pred komisijo - Vlad 6 DAN, iz Čakovca, Milanom Čakunecom, 4 DAN, iz Globusa, bergerjem, 3 DAN, iz Radenec ter najvišjim inšpektorjem StjePal1 7 DAN, iz Hrvaške je izpite opravljalo 24 kandidatov iz Slo*®^ ’ Madžarske. Izpite za mojstrske kandidate in mojstre je usp®5^^1 kandidatov, med njimi sedem iz Pomurja. Izpite za črni pas s° । na* - Sanja Jezernik (Civitas); 2 DAN - Slavko Rozman (samos Martina Valjak (Radenci), Beno Žurman (Radenci), Dejan Z® —■ nA i j iviai in la v aijar\ \i iuuvi ivi/, uui iv £_uin iui । / Denis Ficko (Civitas); 3 DAN - Bojan Skotnik (Radenci). (F. M- Tenis_____________________________ Odprto prvenstvo Rad^,, V teniškem centru v Radencih je bilo odprto prvenstvo ^ su za člane in članice. Sodelovalo je 18 članov in 10 sta bila tretji igralec Slovenije, Igor Ogrinc (Domžale), 'n ^i da Kovač (TC Ljubljana). Od pomurskih igralcev so i9rali rjitiP Jt Radenska -Triglav: Gregor Ficko, Dane Kolarič, Nastja Kolarič. Za vse te mlade igralce in igralke je bil to prvi č|a pot® loval je tudi pomurski igralec Peter Škraban iz Mursk® uvrstil v četrtfinale, kjer ga je premagal Jelen s 7 : 5, 3 gjiir pf nih je zmagal Igor Ogrinc, ki je v finalu premagal l Maribor (7 : 6, 6 : 1), pri članicah pa Maja Senica (BrsD^ finalu premagala Aleksandro Lukič iz ŽTK Maribor (6 ■ Športna zveza Ljutomer Proslavili bodo 40-letni60 Športna zveza Ljutomer praznuje letos 40-letnico jubileja bodo pripravili v petek, 2. avgusta 2002, ob 20-lem v Ljutomeru slovesno prireditev. Po slavnostnem n® Športne zveze Ljutomer Andreja Škergeta bodo zasluži ■ jp*/j Plakete bodo prejeli predsedniki in sekretarji zveze, naj športnik in športnica ter športni novinarji. Ob tej Pril° dstavili brošuro »Športna zveza Ljutomer - naših 40 sekretar Športne zveze Ljutomer Branko Žnidarič. (F- 17 _____ Strelstvo - svetovno prvenstvo Namizni tenis aamiiMn _________________ Ropoša, Ocepek, Roudi in Fridrih na EP V Moskvi ie bilo končano | ga prvenstva. Roudi je dosegel I nikov in dvojic Sobočani niso do- gu. ---------------------------- n . c in dvniica I segli vidnejših rezultatov, saj so nar V Moskvi je bilo končano evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. V slovenskih reprezentancah, ki sta dosegli bolj ali manj pričakovane uvrstitve, so igrali kar štirje igralci Moravskih Toplic Sobote. Reprezen-hnca mladincev, za katero sta igra-la Bojan Ropoša in Tomi Ocepek, je zasedla devetnajsto mesto med osemintridesetimi državami, kar je zadve mesti boljše od lanskega evropskega prvenstva. Dosegli so Pet zmag in dvakrat izgubili. Odloči-lenie bil poraz z Belorusijo, saj je odločal o uvrstitvi v prvo kategorijo :'3). Ropoša je dosegel v ekip-ne,a delu tekmovanja rezultat 6 : 5, : ®oepek pa 5 : 4. Reprezentanca i Udetov, za katero sta igrala Lomaž Roudi in Tim Fridrih, je zasede sedemindvajseto mesto med tridesetimi državami, kar je za dve "'osti slabše od lanskega evropske- ya p. .-------- rezultat 5 : 6, Fridrih 3 : 5 in dvojica Roudi - Fridrih 4 : 3. V igri posamez- segli vidnejših rezultatov, saj so izpadli že v prvem ali drugem kro- gu. Pokazalo se je, da slovenski namizni tenis še precej zaostaja za najboljšimi v Evropi. (M. U.) Robi Markoja postavil dva rekorda V Lahtiju na Finskem je bilo končano svetovno strelsko prvenstvo. V slovenski reprezentanci je med pomurskimi strelci poleg Izidorja Hreščaka (SD Janko Jurkovič, Videm), Dušana Ziška (SD Kolo-man Flisar, Tišina) in Franca Vidonje (SD Štefana Kovača - trap, Murska Sobota) sodeloval tudi Robi Markoja (SD Štefana Kovača, Turnišče), ki je nastopil kar osemkrat in tekmoval v petih različnih disciplinah, hkrati pa bil naš drugi najboljši tekmovalec za svetovnim prvakom Rajmondom Debevcem. Sicer pa je začel Robi Markoja letošnjo tekmovalno sezono odlično. V prvem krogu prve državne strelske lige z zračno puško je zasedel s 594 krogi prvo mesto, zmagal pa je tudi v prvem krogu lige treh dežel s 591 krogi. V nadaljevanju glavne sezone sicer ni nadaljeval po načrtih, k čemur so pripomogle neprimerne razmere na enem od kontrolnih tekmovanj za sestavo slovenske reprezentance v Ljubljani, kjer je bila prenizka temperatura. Znano je namreč, da spada Robi Markoja med tiste strelce, ki težje prenašajo prenizke temperature na streliščih, zato je moral spremeniti nastavitve sprožilnega mehanizma na puški, ki pa je zelo obču- E« , Tratnjek; čepita: Fijavž in Senčar. toZ7d leve: Puhan, Sklizovič, Tkalec, R ša Tim Fridrih Tomi Ocepek in Tomaž Roudi. Fotografija; Jure j ^•.<******** ^tomerčani v vrhu tretjeligašev Namizni tenis ima v Prlekiji dol- I Metno tradicijo. Bolj kot v Ljutome-rus° ga pred desetletji aktivno igrali ^Grlavi, Branoslavcih, Kamen-aku in Cvenu. V sedemdesetih in ^desetih letih pa je zaživel tudi Ljutomerčani, ki se lahko poh-z nastopom v takratni tretji L0Venski ligi vzhod. Po daljšem za-I1 1 Pa ljutomerska vrsta NTK Parti-a za drugo sezono uspešno na-Pa v enotni 3. SNTL. Po sicer °mnem tretjeligaškem »ognjen-Lrstu« z 9. mestom je bilo bistve-balje v minuli tekmovalni sezoni, ’e bi' pristanek tik pod vrhom -3- mestu. Med najbolj zaslužnimi beganje solidnih rezultatov je aotovo Darko Fijavž, idejni vo- Mre°er jn po potrebi tudi igralec. ’'b°liše rezultate je dosegel So-tan Pavel Puhan, peti igralec Slo-aiie v konkurenci mladincev do t.?'’ sta mu asistirala Bel- Ekipa NTK Partizan Ljutomer. Stojijo Tomi Tratnjek in Viktor Tka- Starci- . . - - . Ima ' C'Starosta ekipe - 48-letni Ivo Sklizovič -pa je mnogokrat odločilno vplival na končni razplet srečanja. Namiznoteniška sekcija TVD Partizana, ki ima 35 članov, bo namenjala , ^Mmet. pripravah na novo pr- j i ta5'''0 SQ odigrali nogometni ligaši 1 1to .piskih tekem. Rezultati: Čar-I 2:2 (Kerec in Zrim iz 11 1 •Nah10 Slaven Belupo I | )^a 7' Gaberje Gumi center. I A K 2 ■ 0, Beltinci: Paloma 5:2, I 1 '.Hev'z 1 '• 0 (Gerenčer), ’ C?!' ®rabkorn 2 : 0 (Kutoš, Ci-1 Be"’nci '■ Križevci 0 :1 (Ch 1 Panoniia •Nafta 0 •6 (B ' 1 Gostan, P: Gerenčer, D. I j.pMčar), Črenšovci: Renkovci i ^ai?$'ap Makoter: Čakovec 1 : I Sin: Slatina 3 '■2’ Odranci: T ^taaa 2’ Serdica: Kerna 4:3, I Hij , ma 3 : 5, Makoter Se-I '■ Rakičan 0:0, Tišina: I ■ 3 1' Veržej: Hotiza 3:0. I Svo T'Bakovci 0 '•1' Odranci: I i Hobza ■ Dokležovje 1 ^7'^ 2'3’ (F’B"F'H ’ ‘ Po izpadu iz tretje lige 'azPad'o- Na pobudo J’ s'arejših nekdanjih igral-ba so spet oživili delo v tekmovali v novi %sezoni 2002/2003 v 2. ^dava. (p. b.) Rokoborba - Mihaela Čirič, članica I RK Mlekoprometa iz Ljutomera, je izgubila na kadetskem evropskem prvenstvu v Bolgariji vsa tri srečanja. Premagale so jo predstavnice Bolgarije (11 : 7), Turčije (9 : 2) j in Poljske (tuš). Kot najmlajša tekmovalka je kljub temu z 9 osvojenimi točkami zadovoljila. (N. Š.) I Odbojka - V avstrijski Radgoni je bil mednarodni odbojkarski turnir. Med 36 mešanimi ekipami (3 moški, 3 ženske) sta sodelovali tudi ekipi Kerne iz Puconec in Sonimexa iz Radenec. Lep uspeh je dosegla mešana ekipa Kerne iz Puconec (Mihaela Potočnik, Katja Rogan, Andreja Horvat, Mateja Mencigar, Mirjana Zorkovič, Primož Horvat in Marjan Cehtl), saj je zasedla prvo I mesto. (M. C.) Odbojka na mivki - V Beltincih je bilo tekmovanje v odbojki na mivki. Med petimi ekipami sta zmagala brez poraza Gregor Horvat in Primož Horvat, ki sta v finalu premagala ekipo, ki sta jo sestavljala Stanko Gobec in Uroš Gumilar. Tretja sta bila Tomas Čeh in Marko Janža. (F. M.) v prihodnje posebno skrb vzgoji mladih igralcev. Vključeni bodo v ligaško tekmovanje, pomembno vlogo pri tem pa bosta imela priznana namiznoteniška delavca NTK Moravske Toplice Sobota Miran Močan in Mitja Županek. Skupaj z ljutomerskima zanesenjakoma Darkom Fija-vžem in Feliksom Pihlarjem bosta delala po skupinah, kar utegne dolgoročno ugodno vplivati na razvoj namiznega tenisa v Prlekiji. Razveseljivo je, da se daje v zadnjem času vedno več poudarka rekreativnemu igranju namiznega tenisa, saj je pet ljutomerskih ekip vključenih v vse tri I občinske lige, že tri leta zapored pa organizirajo tudi odprti turnir mesta Ljutomer. Sicer pa je delo z mladimi prednostna naloga namiznoteniške sekcije TVD Partizan Ljutomer, s ' člansko ekipo pa v tretji ligi računajo na drugo mesto. Za uspešen razvoj in delovanje namiznega tenisa v Prlekiji gre zahvala Športni zvezi Ljutomer ter največjima pokroviteljema -podjetju Kapital Broker in Demark pa tudi Zavarovalnici Triglav in drugim za finančno pomoč. Niko Šoštariči tljiv (60 g), žal pa se mu je takrat dodobra porušila tehnika proženja. Kljub vsemu mu je v streljanju z zračno puško proti koncu sezone uspelo stopnjevati formo, tako da je zasedel na državnem prvenstvu v Postojni aprila s 588 (finale 102,7) krogi četrto mesto. Tudi z ekipo SD Štefana Kovača Turnišče je zasedel četrto mesto, in za las zgrešil tretje mesto. Sicer pa nam je o svojem nastopu na svetovnem prvenstvu v Lahtiju povedal: »Na svetovno strelsko prvenstvo, ki je drugo največje tekmovanje v strelskem športu, takoj za olimpijskimi igrami, in je vsaka štiri leta, sem se začel pripravljati z malokalibrsko puško že februarja in na začetku marca nastopil na prvem tekmovanju v I Dortmundu v Nemčiji. Najboljšo formo sem dosegel v drugi polovici maja. Tako sem dosegel v Novem Sadu z MK-puško 60 leže 596 krogov in postavil osebni rekord, na tekmovanju za svetovni pokal v Milanu sem zadel z MK-puško 3 x 40 1157 krogov, v Thunu v Švici sem zasedel z MK-puško 60 leže s 595 krogi četrto mesto, na drugem kontrolnem tekmovanju v Ljubljani pa sem s 594 krogi zmagal. Kljub številnim in zahtevnim tekmovanjem sem obdržal odlično formo, saj sem osvojil na državnem prvenstvu v Ljubljani dva državna naslova in postavil osebna rekorda (60 leže 589 in 3 x 40 1164 krogov)/ Če ocenjujem sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Lahtiju, moram povedati, da sem zasedel na svojem prvem nastopu z MK-puško 60 leže v svoji kvalifikacijski skupini v zelo težkih razmerah (veter, dež, mraz) osmo mesto in da je zasedla slovenska reprezentanca med 38 ekipami s 1758 krogi osmo mesto. Izpolnil sem enega od glavnih ciljev - to je podaljšanje statusa mednarodnega športnika - in postavil s puško VK na 300 m v disciplini 3 x 40 in 3 x 20 dva osebna rekorda. S tem sem zadovoljen, vseeno pa nisem povsem zadovoljen s svetovnim prvenstvom. Zaradi odlične forme sem upravičeno več pričakoval v streljanju z MK puško 3 x 40. Na žalost pa so bile razmere na montažnem strelišču, ki je bilo postavljeno na nogometnem stadionu, na trenutke nemogoče (veter, dež, mraz) in kaže, da bi za takšne razmere potreboval še kakšno izkušnjo več,« nam je povedal po vrnitvi s svetovnega prvenstva drugi najboljši slovenski strelec Robi Markoja. Po napornem tekmovanju si bo privoščil nekaj dni počitka na morju, nato pa ga čakajo intenzivne priprave za evropsko prvenstvo s samostrelom, ki bo septembra v Franciji in kjer računa na eno od medalj. Za novo sezono v streljanju z zračno puško si želi dober začetek kot lani in boljše nadaljevanje, boljšo uvrstitev pa pričakuje tudi od SD Štefana Kovača Turnišče, ki ima v svojih vrstah nekaj mladih in zelo nadarjenih strelcev. Feri Maučec ■ 0b letošnjem občinskem prazniku je pripravil Atletski klub Pomurje iz MursKe Sobote atletski miting, na katerem je sodelovalo okrog 120 atletov in atletinj iz 12 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Udeležba gostiteljev je bila številčna in tudi z nekaj odmevnimi rezultati. Najuspešnejša je bila Karmen Grnjak, ki je zasedla v skoku v višino s 163 cm prvo mesto. Na drugih mestih so pristali: Jernej Fe-enčak v teku na 300 m (37,03), Polonca Horvat v teku na 800 m (2:24,39), Robi Kreft v skoku v daljino (575 cm), Davorin Čeleš v skoku v višino (195 cm) • Mitja Režonja v metu krogle (11.55 m). Tretja mesta so zasedli: Marko Ružič in . ok(J v daljino (531 cm), Miha Žalig v skoku v višino (195 cm) in Radovan S ")v skoku s palico (440 cm). Na četrta mesta so se uvrstili: Tadej Šiftar 1 " t ku na 100 m (11,56), Tomaž Raudi v teku na 300 m (37,97) in Igor Arvaj bilaaiuvv..,- mbJ ^^.PetisoKTinaJurešvtekunatOOmlH^ ivetovnem prven „n„ke \ v teku na 400 m (1.03,72) in Davorin Celeš v skoku s palico (320 cm), slov Ze o go zasedli: Jernej Ferenčak v teku na 100 m (11,66), Tjaša Hujs v Ses 40q m (1.03,48), Miodrag Korčulanin v teku na 800 m (2:02,88) in te Un čeleš v skoku v višino (170 cm). (F. M., fotografija: J. Z.) uvrstitev z prvenstvu v Lahtiju na Finskem so tekmova., . ? švioa s i 7^Sk0 pušk0 na 300 metrov' V ekipni k°nkU' jVkanovK ^e/^iki iKd°s,aj naii ko je bila Slovenija s 1726 krogi I , nq ^agai ^°iša uvrsMev na svetovna., p—Med 56<1 kr 0 hi °a s° dos ?ar Marcel ®dr9e s 589 krogi, člani slov - °9°v (6es,°), Rob, f' nas,ednJe število krogov: Rajmond Debevec ^'Otridpc ark°Ja 565 (trideseto mesto) in Dušan Ziško se,° mesto). (F. M ) .kiTiovali Državni prvaki v akrobatskem letenju. Stojijo od leve: Peter Podlunšek (advan-ced), Marjan Gujt (intermediate) in Emil Šeruga (sportsman). Vsi so člani Aerokluba Murska Sobota. Peter Podlunšek in Marjan Gujt bosta sodelovala na svetovnem prvenstvu v akrobatskem letenju v razredu advanced, ki bo od 2. do 11. avgusta na letališču v Rakičanu. 18 AKCIJE 25. julij 2002 VE)|IW Glasovnica 1 Glasujem za družino: Glasovanje za Naj... domačijo 2002 Vaš glas za domačijo Pod številko: Moj naslov: Glasovnice pošljite do 7. avgusta na naš naslov: Vestnik, ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Tri, ki jih bomo izžrebali na prireditvi, bodo dobili lepo nagrado. etos smo si ogledali 24 domačij, ki so bile prijavljeni za izbor Naj... domačije 2002. Vsaka od prijavljenih je zanimiva in odlična ter po svoje izstopa. Komisija, ki jo sestavljajo univ. dipl. inž. kmet. Melita V. Lemut, univ. dipl. inž. kmet. Žita Flisar Novak, univ. dipl. inž. kmet. Damjan Jerič, univ. dipl, etnolog Boštjan Rous ter univ. dipl, arhitekt Goran Dominko, pa je izbrala dvanajst finalistov. Eni od teh bomo podelili naziv naj... domačija, poleg tega pa še nekaj strokovnih nagrad ter priznanj. Tudi Vestnikovi bralci lahko prispevate svoj glas za najboljšo. Tista, ki bo prejela največ glasov, bo dobila posebno priznanje bralcev Vestnika, glasove pa bo komisija upoštevala tudi pri izbiri naj... domačije. Glasovnice bomo objavili dakrat zaporedoma. Izbirate lahko med domačijami z levega in desnega brega Mure, ki so zapisane po abecednem vrstnem redu. A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. I L TONDACH^ SLOVENIJA proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d. ljubljanska banka Nova Ljubljantka banka d.d„ Ljubljana Divizija Pomurje Lanskoletni zmagovalci - družina Ščap, R®®1* ulica 1, Turnišče 1. Celec, Krajina 64 Urejena kmetija, ki se ukvarja z rejo krav, pitanjem govedi, rejo plemenskih svinj in pitanjem prašičev. Imajo urejen zelenjavni vrt, kjer si s posebnimi izumi povečujejo pridelek - topla greda v avtu, dežnik proti ptičjim vsiljivcem. Okrog njih je vedno veliko prijaznih ljudi. 2. Hajsinger, Spodnji Ivanjci 31 Sorazmerno velika kmetija, ukvarja se z govedorejo, poljedelstvom in vinogradništvom. Nagrade za vrhunska vina in uspešna prodajo vin dokazujejo, da se vedno bolj usmerjajo v vinogradništvo. Flajsingerjevi so zelo družabni, zato se nič ne zgodi brez njih. 3. Jaušovec, Kupetinci 19 Intenzivna živinorejska kmetija, usmerjena v rejo krav in vzrejo telic. Kmetija zelo uspešno izkorišča njivske in travniške površine v svoji okolici. Živijo v majhni in odmaknjeni vasi, kjer se bolj malo dogaja, zato prav oni poskrbijo za druženje ljudi. 5. Sarjaš, Trnje 120 Po domače Andrašovi imajo tipično staro tradicionalno domačijo z urejeno okolico. Kmetija se ujema s kulturno krajino, saj so ohranili veliko elementov tradicionalnega kmetovanja, ki je povezano z zahtevami sodobnosti. Osemčlanska družina, kjer vedno sije sonce. 6. Slivnjek, Bokrači 14 Za Goričke razmere intenzivna kmetija, usmerjena v govedorejo in perutninarstvo, kljub delno farmski reji ohranja elemente kulturne krajine in tradicionalna kmečka opravila, ki jih obvladajo tudi otroci. Posebnost kmetije Balerovihje, dajo vodi ženska, čeprav delajo vsi. 7. Smodiš, Kuštanovci 65 Velika poljedelsko-živinorejsko-vinogradniška kmetija, vključena v SKOP, ki je računalniško vodena. Značilni so sodobni trendi živalim prijazne reje, k njim pridejo na oglede celo z avtobusi. Vodijo tudi knjigovodstvo. Kljub oblici dela Piitarvovi vedno najdejo čas za ljudi. 9. Varga, Gradišče 7 jK Specializirani so za vzrejo plemenskih svinj, pujskov in prašičev p kjer dosegajo zelo dobre rezultate. So ena tistih družin, ki imajo ve in sodelujejo pri vseh dogodkih na vasi. Slovijo po odlični kuhinji poznajo njihove tikvine idinjače. 10. Vučak, Beznovci 49 .eI^ Kmetija se ukvarja z rejo plemenskih svinj, kooperacijskim P1 ^^jji da in poljedelsko proizvodnjo. Kot dopolnilni dejavnosti na > stiskanje olja in strojne storitve. So aktivni na vasi in z optimi2 prihodnost. 11 . Zver, Lipa 116 Manjša kmetija v strnjenem naselju, ki ohranja identiteto km povezuje naravo s kulturo. Franc sam vodi knjigovodstvo na mače Šemenkuvi so člani različnih društev na vasi in pi0Itl . značilni krompir ali krumple. 4. Lejko, Križna 13, Tropovci 8. Osterc, Bunčani 17 Živinorejska kmetija, kjer redijo krave, goveje pitance, plemenske svinje in prašiče pitance. V oskrbi imajo pet konj. Po domače jim pravijo Lamber-garjevi in so znani kot izredno prijazni in odprti ljudje, ki so nepogrešljivi Poleg farmske reje prašičev in plemenskih svinj se ukvarjajo na 4,5 hektarja površin še s tržno pridelavo vrtnin na prostem in v tunelih, s predelavo vrtnin ter kisanjem zelja in repe. Pri delu jim radi pomagajo prijatelji, sorodniki 12 Žnidarič, Črešnjevci 115 Uspešna prašičerejska kmetija, ki ima zaokroženo skih svinj in pitanja prašičev. Kot dopolnilna skih konjev, Ohranjajo kmečka opravila, ki so mar golovih je vedno veliko ljudi. 19 * 25. julij 2002 Tradicionalno nočno tekmovanje gasilcev v Korovcih Zmaga gre v Ro poco ki so prišle kot vedno iz različ- , ei osmega mesta, ki so bila tudi na- "“1 no najbolje organiziranih gasilskih DOttdi- grajena, pa so jim sledile se dese- I deželi vedno znova priredijo v Korovcih, J aics5n. Ptnhi PGD So- li tudi nekateri gostje na tekmovanju in i o is krnetne strani njihovega prostovoljnega gasi s g Tokrat že peto nočno gasilsko tekmovanje za po 1)6 je kot vedno potekalo po »nogometnem‘S1®e ’ boto tekmovalcem kot tudi gledalcem, ki se jih je u nu. ^jub hladnemu in deževnemu vremenu zbralo v več tekmovalne napetosti. tine PGD Sela pri Ptuju, PGD Sotina, PGD Dolnji Slaveči, PGD Šratovci, PGD Žižki, PGD Gerlin- ci in PGDVučjavas. Najprej so se gasilske deseti-®evvaji z motorno brizgalno j ™ia izvedba) pomerile v skupi-' nih> iz katerih je nato šestnajst । najboljših ekip napredovalo v si-I Kozerija kronika stem tekmovanja po izpadanju. Pri tovrstnem tekmovanju drugačne vrste so se najbolj znašli člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ropoča. Vse do Tekmovale pa so tudi tri ženske desetine, ki so se pomerile med. sabo in si razdelile mesta po naslednjem vrstnem redu: PGD Rogašovci, PGD Vadarci in PGD Dolnji Slaveči. Skupaj je tako na tekmovanju sodelovalo osemindvajset gasilskih desetin, nih krajev Slovenije. Da je bilo tekmovanje res dobro organizirano, še dejstvo, da pri PGD Korovci vsako leto poskrbijo za novost. Potem ko so lansko leto začeli s predvajanjem sprotnih rezultatov na velikem ekranu na tekmovališču, so letos poskrbeli še za to, da so lahko tudi tisti gledalci, ki niso stali v prvih vrstah ob tekmovalnem poligonu, na tem istem ekranu j spremljali boje v živo. Prometna (ne)znanka \otok (orfc) ljubt’2'11 Morda za začetek, da se bomo bolje razumeli, razčistimo, N ljubezen? “0 tempa bi se dalo razpravljati,« slišim, da brundate. . ni- a ^Pravljajmo! Za uvod ponujam dve trditvi o Ijubez-' °čno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola in no čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za ^vo korist, dobro opravite, bo šlo? a boni odkril, kaj me je pravzaprav spodbudilo k temu PU: Poimenovanje kotička pomurske zemlje pri Muri v aovcih- Otok ljubezni. Ijub^^' tišini t0 lme’ se m’utrne misel, na kakšno neki i li eZen so m^lUl Ižakovčani in kakšna je dejanska oblika * u ezm, ki s(m)o ji tam priča. L “P tem bi se dalo razpravljati,« slišim, da spet premlevate. II “definiciji«, torej o čustveni naklonjenosti I črtati s^ola' Takoj zahtevam popravek: nujno Je treba I Saj smo ja prosvetljeni in toleriramo ljubezen I istospolnih partnerjev. Spomnimo se evrovi- da Pester. Nič zgražanja, ker imajo menda »bate«, samo sn čintbolje uvrstile in prispevale k večji prepoznavno- Ižak Sl°Venje' ljubem °Vski Otok ljubezni je potem lahko tudi kotiček za ZdiSeen ^seks) za vse, kise lahko imajo radi. Neki svetnik, kar htff Gustije menda zapisal: Ljubi in delaj, ,es' mi, ki smo krščansko vzgojeni, pa seveda Md ^rava ljubezen (seks) med fantom in dekletom, ■ >laibri<)Zem ‘n ženo, prešuštvo (skakanje iz zakona) pa ^eks) ni ljubezen, čustvo, ampak le telesna »ljubezen« ^razpravljajmo naprej! naklonjenosti do | , ai’rsti je ljubezen kot tnmno <- ,^r0 I združeno s skrbjo za njegovo , ’ * poreče kdo, n I , “bakovski Otok ljubezni nam liudie božji pod zgoraj I nuprej misu samo naseks. Ampak IjuJ* ^ma, ampak I noran°alinejo ne mislimo na igr-0 Jelovško, ma^ | h Jubezen do staršev, bratovsko, ses živali - i0^ I S()S °> otroška ljubezen. Tudi na J11 c takega, kot se I na katerih se ne ^r^st ižakovčanom in njihovemu Otoki J. sk()l I I ^ružt^^^družuje; bopa treba vem ho(jijotja, I 1 (liuhimo), saj prav vsi IjudjG lrllgod),a0 ^radi ljubezni (P0^^ mm da bi videlb s kom je kdo mkaj b^°čne. Opravljivci pač, ki ostaj J | I Postali še sami voljni. hladni, na' Nad* telefonirali na policijo in stekel je postopek. Še več: ena od naključnih strank v trgovini je Dejana in Santano odpeljala s svojim avtom nazaj h gramoznici. S tem pojasnilom se prizadetim tudi opravičujemo. Š. S. ■ Zgodilo se je... Kako inštuktorji razlagajo prometni znak na fotografiji? Kar trije so pred železniško progo pri Markišavcih? - Foto: F. L. Zaradi določenih navedb i v članku Pušča zavita v črnino, objavljenem v 29. številki Vestnika, so se nam oglasili iz kupšinske trgovine in povedali, da ne drži, da ne bi vedeli, katera je policijska j številka, saj vsakdo ve, da je 113, ampak je potekla minutka dve, preden sta se pretre- | šeni osebi, ki sta vstopili, uspeli zbrati in so ju lahko razumeli, kaj se je zgodilo. Potem so takoj Med 15. in 21. julijem (prejšnji teden) se je zgodilo v Sloveniji 117 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 186 oseb, sedem pa jih je umrlo. Letos je na slovenskih cestah izdihnilo že 143 oseb, lani do 21. julija pa 151. V času med 17. in 22. junijem je bilo v Pomurju 53 prometnih nesreč in v skoraj vseh je nastala tudi materialna škoda. Zelo spodbudno pa je, da večina nesreč ni terjala posebno hudih telesnih poškodb: pet ljudi se je lažje poškodovalo, eden pa huje. Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo se je zgodila 17. junija ob 19-50 na lokalni cesti v Kobilščaku, kjer je 25-letni voznik osebnega avta zavijal v levo na dvorišče stanovanjske hiše in s tem vzel prednost 40-letnemu vozniku motornega kolesa, zato je trčil v bočno stran njegovega vozila. Voznik motornega kolesa je padel in se hudo telesno poškodoval, zlasti po nogi. Prav tako 17. julija se je zgodila delovna nesreča v podjetju na območju Ljutomera. Dva delavca sta nameravala sneti dvižni cilinder z nevoznega tovornega avtomobila - prekucnika. Cilinder je bil seveda pod kesonom. Z dvigalom drugega tovornega avta sta dvignila prednji del kesona, eden pa je nameraval postaviti železni drog pod keson, da bi bil tako preprečen njegov nenadzorovani spust. Žal pa nesreča ne počiva in keson je zdrsnil in padel na svoje ležišče in delavcu zmečkal dlan desne roke. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. V preteklih dneh je, dasiravno je vmes deževalo, večkrat zagorelo. Najmanj enkrat tudi zaradi malomarnosti. Le kako drugače lahko pojasnimo požar 17. julija, ko je občan sam zažgal strnišče na svoji požeti njivi, ki je v bližini stanovanjske hiše. Zaradi vetra, ki je čez čas zapihal, se je ogenj razširil na živo mejo in sadno drevje; zaradi vročine so se začele taliti rolete na oknih in smoditi se je začel leseni opaž na kapnem delu strešne konstrukcije. Gasilci in sosedje so pravočasno posredovali, kljub temu pa je škode za 500.000 tolarjev. 21. julija okrog 20.30 je izbruhnil požar na kombajnu, ki je žel rž v bližini Kuštanovec. Domnevni vzrok požara je napaka na električni napeljavi. Lastnik kombajna in lastnik njive sta skušala ogenj pogasiti, a mu nista bila kos, pač pa so rdečega petelina povsem ukrotili oziroma onemogočili šele gasilci iz Kuštanovec, Moščanec, Križevec in Bodonec. Škode je za 1,7 milijona tolarjev. V Petišovcih pa je kombajn pretrgal telekomunikacijski kabel. Imamo pa tudi odgovor na vprašanje: ali je bil kombajn »previsok« ali kabel prenizko. Naš vir poroča, da je bil kabel nameščen prenizko, zato poškodbe na dolžini sto metrov, zravnati pa bo treba tudi tri nosilne drogove. Med 17. in 22. julijem so pomurski policisti posredovali 44-krat. Največ kršitev (25) je bilo v zasebnih prostorih, nato (19) pa na javnih mestih. Glede na to, da se po prihodu policije le eden »ni mogel« pomiriti in so ga morali odpeljati v treznilnico, lahko sklepamo, da učinkuje prihod uniformirancev - pomirjajoče. Je pa tudi res, da nekaj stane, kar kršilec občuti, ko se čez nekaj tednov sreča s sodnikom za prekrške. Z njim bo imel opravka tudi voznik osebnega avta, ki je sedel za krmilom v družbi z alkoholom. Policisti, ki so ga odkrili, so mu nadaljnjo vožnjo seveda prepovedali, a se za zapoved ni menil; potem pa hajd z njim v prostor, iz katerega prideš sicer trezen, a z mačkom. Za konec našega kramljanja pa še malo poglejmo, kako so se »odrezali« vlomilci in tatiči! V Murski Soboti je nekdo ukradel yugeca in se z njim odpeljal v bližino čistilne naprave in se z njim prevrnil v Leda-vo. Vozilo, na katerem je škode za 200.000 tolarjev, so vrnili lastniku, tatiča pa še iščejo. - Prav tako v Murski Soboti je izginilo kolo z motorjem znamke Tomos, registrska številka MS F1 649- Nimamo informacije, da bi ga že našli. - Na Hodošu pa je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in se vrnil domov s 150.000 tujimi tisočaki. To pa seveda ni lepo! Š. S. ■ popravek Spoštovana gospa Peček! V zadnji številki Vestnika sem z zanimanjem prebral članek o delovanju mag. Vidoviča, zelo pa sem bil presenečen, ko sem v članku zasledil, da je gospod Vidovič leta 1991 ustanovil podjetje Poding. To podjetje je namreč ustanovila Območna gospodarska zbornica za Pomurje, sam pa sem bil prvi direktor tega podjetja ter sem zanj tudi prispeval naziv Poding. Prosim, da v naslednji številki Vestnika napako ; popravite. Lep pozdrav Andrej Janc ■ Čeprav je nekdo napis s tele table v okolici Murske Sobote »ukradel« že okrog prvega aprila, nepridiprava (še) niso izsledili. Doklej bo poškodovana tabla kazilo podobo kraja? - Foto: F. L. 20 25. julij 2002 «si Prispevki za nabavo opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico 1. Družina Malok, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Horvata iz Veščice - 5.000,00 2. Janka Palanscai Šiftar, prispevek za ambulanto dojk - 10.000,00 Saubermacher storitve pri varstvu, namesto venca za Franc Škafarja - 15.000,00 3. Sindikat podjetja Komunala Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očima Branka Boharja iz Kupšinec - 10.000.00 SIT 4. Sindikat podjetja Agroservisa Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Darka Obida -15.000,00 SIT 5. Andrej Virag, Beltinci, namesto cvetja za pokojno Alojzijo Zorko - 5.000,00 6. Letnik Saubermacher d.o.o., namesto cvetja za Franc Škafarja - 15.000 Družina Kovač Madjar Murska Sobota namesto cvetja za pokojno Evo Kavaš -10.000,00 7. Družina Kovač, Dolga vas, namesto cvetja za Evo Kavaš - 5.000,00 8. Saubermacher Puconci d.o.o. namesto cvetja za Franc Škafarja - 10.000,00 9. Zdenka Škrilec, Černelavci, prispevek za opremo bolnišnice - 5.000,00 10. Ljubljanska banka divizija Pomurje, sodelavci, namesto cvetja za pokojnega očima Marike Varga -10.000,00 SIT 11. Gizela Les Horvath Ontario v spomin na pokojno Evo Kavaš, Dolga vas - 15.000,00 12. Sindikat podjetja Mlinopek Murska Sobota, namesto venca za pokojno mamo Štefana Kousa 13. Matuš, Trstenjakova 33, prispevek za porodnišnico - 2.000,00 14. Sindikat Integral, namesto cvetja za Jože Rakuša, Radenci, Cvetlična 8 - 10.000,00 SIT 15. Leonida Puklavec, Radenci, Prešernova 10, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Rakuša, Radenci, Cvetlična 8 - 3.000,00 16. Nada Frangež, Radenci, namesto cvetja za Jožeta Rakuša, Cvetlična 8, Radenci 17. Marjana Kaučič, Milošičeva 4, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Rakuša, Radenci -3.000,00 18. Družina Breznik, Naselje Ljudske pravice 35, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Hermana Šticla -■ 7.000,00 19. Policija carina Kompas Hodoš, namesto cvetja za Hermana Šticla - 14.400,00 SIT 20. Tanja in Štefan Smodiš, Mele 20, v spomin Jožetu Rakuša, Cvetlična 8, Radenci - 8.000,00 21. Štefan Veren, Puconci 90, namesto cvetja za Antona Pozveka, Bodonci 63 - 3.000,00 22. Družina Jožeta Želodca iz Radenec, namesto cvetja za pokojno Marijo Kosi iz Šalinec - 6.000,00 23. Inšpekcijske službe Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojno Emo Grah - 16.000,00 24. Konrad Vučak, Puconci 153, namesto cvetja za Hermana Šticla - 5.000,00 25. Družina Mate iz Dobrovnika, namesto cvetja za Hermana Šticla 26. Sodelavci Šolskega dispanzerja zdravstvenega doma Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Simone Zrim - 15.000,00 27. Družina Maroša Časar iz Lipovec namesto cvetja za Hedviko Novak iz Bratonec - 3.000,00 28. Nada Mladenovič iz Tišine namesto cvetja za Hermana Šticla - 10.000,00 29. Sosedje iz Cvetlične ulice Radenci namesto cvetja za pokojnega Jožeta Rakuša - 10.000,00 30. Sodelavci ICT I Prosenjakovci, namesto cvetja za Karla Kozoleja iz Prosenjakovec - 11.000,00 31. Franc Jud, Kuzma 93, namesto cvetja za Mihaelo Grečl - 4.000,00 32. Alojz Jud, Kuzma 94, namesto cvetja za Mihaelo Grečl - 4.000,00 33. Cvetka Jud Šek, Kuzma 95 a, namesto cvetja za Mihaelo Grečl - 4.000,00 34. Mihaela Fartek, Kuzma 2, namesto cvetja za Mihaelo Grečl - 5.000,00 35. Evgen Fartek, Gornji slaveči 43, namesto cvetja za Mihaelo Grečl - 5.000,00 36. Sindikat podjetja Agroservis Murska Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Štefana Laslo - 15.000,00 37. Helena Tamaško z družino 37 a namesto cvetja za Stanislavo Koltaj, Prosenjakovci - 7.000,00 38. sindikat Kompas MTS Ljubljana PE Gornja Radgona, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Rakuša, Radenci - 10.000,00 39. Milan Kreslin, Beltinci, namesto cvetja za Hermana Šticla - 5.000,00 40. Štefan Šiftar, Puževci, namesto cvetja za Ido Šiftar - 5.000,00 41. Zdravstveni dom Lendava, namesto cvetja za pokojno mamo dr. Franca Boharja - 10.000,00 42. Klub malega nogometa, černelavci, namesto cvetja za Luvika Bohar - 5.000,00 43. Sosedje iz Radenec namesto cvetja za pokojnega očeta Sonje Antolič iz Radenec - 9.000,00 44. Ginekološki oddelek prispevek od Laktovita -20.350,00 45. dijaki četrtih in tretjih letnikov Medicinske šole, prostovoljni prispevek - 19.600,00 46. Družina Bošnak, Moravske Toplice, namesto cvetja za pokojno Elzo Krpič iz Slaveč - 8.000,00 47. Sošolci iz Gimnazije M. Sobota namesto cvetja za pokojno Zlatko Bojnec iz Filovec - 12.000,00 48. Kolektiv farme Jezera, Rakičan, namesto cvetja za za pokojno mamo Andreja Smodiča - 15.000,00 50. Delavci EO Rakičan, namesto cvetja za pokojno mamo - Andreja Smodiča iz Černelavec 51. sorodniki in Radenec, Boračeve, Lendave in Oko-slavec, namesto cvetja za pokojno Milko Žiher Žlebe 1 b, Medvode - 70.000,00 52. Prijatelji namesto cvetja za pokojno mamo Alberta Smodiča - 24.000,00 53. Družina Gomboc iz Gradišča in Veščice, namesto cvetja za Emo Grah iz Beznovec - 5.000,00 54. Družina Špilak - Sijarto, Puconci, namesto cvetja za Marijo Berke iz Vaneče - 10.000,00 55. Družini Podlesek iz Lemerja in Radenec, namesto cvetja za Slavo Čelak iz Lemerja - 15.000,00 56. Ernest Andrejč, Tišina, namesto cvetja za Jožefa Šavla - 10.00,00 57. Saubermacher Avstrija, namesto cvetja za Franc Škafar - 24.616,56 58. Mali maturanti 1962 Osnovne šole Beltinci, prostovoljni prispevek - 19.000,00 59. Družina Novak, Zenkovci, namesto cvetja za Slavico Čelak - 10.000,00 60. Čelak Viktor, Lemerje, namesto sedmine ob smrti žene Slavice čelak 120.000,00 61. Elektro Murska Sobota, sodelavci namesto venca za pokojnega Jožeta Šavla, Bogojina - 15.000 62. Družina Franca Maučeca, Martjanci 32, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Šavla, Bogojina -10.000,00 63. Družina Vilija Šiftarja, Bodonci, namesto cvetja za Marijo Godvajs, Rakičan, Kotna 15 - 6.000,00 64. Družina Kumin, Kous, Kupšinci 20, namesto cvetja za Marijo Horvat, Tišina 72 - 5.000,00 65. Kulturno društvo Ferdo Godina, namesto cvetja za Anico Copot - 10.000,00 66. Brodarsko društvo Bistrica, namesto cvetja za Anico Copot - 10.000,00 67. Tovarna Mura 219, brigada Tovarna moških oblačil, namesto cvetja za Anico Copot - 20.000,00 68. Klub Pomurski Akademski center Murska Sobota, donacija za opremo porodnišnice - 70.000,00 69. Darja Stanko Ambruž, Bodonci, namesto cvetja za Slavico Čelak -'5.000,00 70. Perš Janez, Staneta Rozmana 10, Murska Sobota, namesto venca za pokojnega Jožeta Šavla iz Bogojine -10.000,00 71. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, namesto venca za pokojno Godvaj Marijo iz Rakičana, Kotna ulica 15-15.000,00 72. Grah Jani, Tišina,, namesto cvetja za pokojnega strica Franca Graha - 5.000,00 73. Družine Benko, Buček, Krenos, Rogan, namesto venca za pokojno Marijo Kranjc iz Nuskove 53 -10.000,00 74. Fran Jošar, Gornji Petrovci 35, namesto cvetja na grob Aleksandra Kerčmarja iz Križevec 6 - 5.000,00 75. Gomboc Emilija Murska Sobota, Slomškova 66, namesto venca za pokojnega Franc Graha - 5.000,00 76. Družina Liponec, Cezanjevci 40, namesto cvetja za pokojno mamo Majde Poštrak iz Cezanjevec 3.500,00 77. Družina Emila Graha, namesto cvetja za pokojnega Franc Graha - 5.000,00 78. Sodelavci Farme Nemščak, namesto venca za Frančiško Smodič, iz Rakičana - 32.000,00 79. Sosedje Lojzeta iz Radenec, namesto cvetja pokojni sestri Anki Topolnik - 10.000,00 80. Družina Lipič - Pasero, Tešanovci, namesto cvetja za Jožeta Šavla iz Bogojine - 10.000,00 81. Družina Jožeta Graja iz Srednje Bistrice 50 c, namesto cvetja Anici Cipot iz Srednje Bistrice 27 - 8.000,00 82. Družina Jamobor iz Murske Sobote, namesto cvetja za pokojnega Ernesta Harija iz Križevec - 10.000,00 83. Aleksandra Zver, Krožna 18, Beltinci, namesto cvetja za Štefana Gaborja iz Rakičana - 3.000,00 84. Alojz Ivanič, Čentiba 447 c, namesto cvetja za Franc Graha iz Murske Sobote - 15.000,00 85. Družina Kovač, Šulinci 55, namesto cvetja za Irmo Kranjec iz Stanjevec - 5.000,00 86. Družina Marte Pevec, Martjanci, namesto cvetja materi soseda Štefana Kranjca - 5.000,00 87. Ob smrti Anice Cipot iz Srednje Bistrice: 88. Družina Copot, Sr. Bistrica 27 - 15.000,00 89. Družina Štefana Poredoša, Bratonci 72 - 3.000,00 90. družina Uršule Poredoš, Bratonci 72 - 3.000,00 91. družina Štefana Recka, Bratonci 174 - 15.000,00 92. družina Žohar, Dol. Bistrica 6 - 5.000,00 93. Kreslin - Petkovič, Srednja Bistrica 50 a - 2.000,00 94. Andreja Jerebic z družino, Ižakovci - 2.000,00 95. družina Kolenko, Sr. Bistrica 58 - 5.000,00 96. družina Horvat, Sr. Bistrica 54 - 5.000,00 97. družina Sreš, Sr. Bistrica 28 a - 3.000,00 98. družina Donko, Sr. Bistrica - 5.000,00 99. družina Štefana Recka, Žižki 94 a - 3.000,00 100. Simon Slavič, Ivankovci, Strezetina 4 - 5.000,00 101. Peter Kosi, Vrtna 7, Ljutomer - 5.000,00 102. Mirko Recek, Žižki 31 - 5.000,00 103. družina Ignaca Graja, Sr. Bistrica 39 b - 3.000,00 104. Ivanovi sodelavci iz Elektro materiala Lendava -31.100,00 Denarna sredstva lahko nakažete na št. 01100-60302 78282, ki je odprt pri Upravi motorna vozila SKUTER PEUGEOT, letnik 1999, prodam. Tel.: 549 13 37, 041 339 474. m 13626 PEUGEOT 306, letnik 1995, registriran do julija 2003, lepo ohranjen, prodajo. Tel.: 031 867 427. ml3629 MOTORNO KOLO BMW R 65, malo voženo, prodam. Tel: 031 211 003. ml3638 DAEWOO NEXIO 1,5,16 V, 1.1996, 3-vratno, kovinsko rdeče barve, reg. do 6/2003, prodam. Tel.: 545 15 51. ml3656 SKUTER HONDA VISION, letnik 1998, na novo registriran, prodam. Tel.:O31416412.ml3659 živali NESNICE, mlade, hisex, rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml34O3 NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 1401.ml3521 ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, rodovniške, stare 5 tednov, čistokrvne, prodam. Tel.: 02 525 10 76. ml36O8 KRAVO, staro 5 let, brejo 6 mesecev, prodam. Tel.: 551 14 28. ml3618 PUJSKE prodam. Veščica 55. Tel.: 525 11 38. m 13634 TELICO, brejo 7 mesecev, A-kontro-le, prodam. Tel.: 551 15 26. ml3635 MLADIČE, koker španjele, čistokrvne, z odličnim rodovnikom, prodam. Tel.: 02 557 13 49. m!3639 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE, CEPLJENE, STARE 13 TEDNOV, prodam, 550 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m 13648 PURANE IN PURE ZA NADALJNJO REJO TER BELE PIŠČANCE lahko naročite po telefonu 584 80 73. ml3660 ČEBELE na 5 satov, letošnje matice, prodam. Tel.: 572 15 20. m 13661 TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontro-le, prodam ali zamenjam za teleta. Tel.: 548 15 93, Noršinci 35. m 13662 posesti V CENTRU MURSKE SOBOTE ZELO UGODNO ODDAMO dve pisarniški enoti. Možnost najema tudi posamično. Tel.: 041 684 887. ml3614 V M. SOBOTI prodam hišo z delavnico in vrtom. Telefon 041 793 221. ml3451 HIŠO, 9 x 8m, 3. gr. faza, parcela 17 arov, v Bukovnici, 2 km od zdravilnih točk, prodam. Tel.: 031 864 605. m13607 OBDELOVALNO ZEMIJO v Pužev-cih, 3 ha, in 1 ha gozda, prodam. Tel.: 523 11 51, po 20 uri, ali Šiftar, Aškerčeva 5, M. Sobota, m 13615 NA MIRNI LOKACIJI NA GORIČKEM kupim gradbeno parcelo. Tel:: 522 12 16. ml3625 HIŠO V DOMANJŠEVCIH prodamo. Informacije v Domanjševcih 95. m13627 VINOGRAD v Lendavskih Goricah, pri Sv. trojici, 6 arov, s kletjo, prodam. Tel.: 576 13 29. ml3640 V PORTOROŽU, 400 m od morja, oddamo 3-, 4-, 5-posteljne apartmaje. Tel.: 05 674 51 22. m 13643 OKREPČEVALNICO, skupaj s stanovanjsko hišo v Turnišču, Št. Kovača 82, prodam. Tel.: 02 572 10 90, 041 741 226. m!3644 10 KM IZ MURSKE SOBOTE - NOVA HIŠA, 4. gr. faza, 200 m2, z 1 ha zemljišča, ograjeno, cena 35.000 eu-rov, prodam. Tel.: 041 804 776. ml 3650 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 HIŠO, takoj vseljivo, delno opremljeno, pri Sv. Juriju na Goričkem, prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 041 611 327. ml3652 kmetijska mehanizacija TRAKTOR SAME, 130 KS, in zgra-bljalnik za seno prodam. Tel.: 031 416412. ml3659 CISTERNO 22001, Creina, prodam. Tel.:54714 52.ml3610 TRAKTOR ZETOR 49 11 in traktor Steyr 545, plug, obračalnik Vogelnot, prodam. Tel.: 041 551 273. ml3623 OBRAČALNIK SIP eksakt 3 prodam. Tel.: 564 15 07. m 13628 STISKALNICO ZA GROZDJE, 350 1, malo rabljeno, prodam. Tel.: 588 16 89. m 13633 NAKLADALEC ZA GNOJ, hidravlični, Tehnostroj, in traktor Steyr, 28 KS, Schnel, prodam. Tel.: 580 11 14. m13636 VRTAVKASTO BRANO, Amazoni, 2,5 m, s polnim valjem in vrtavkasti zgrabljalnik Deutz Fahr, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 041 269 174. m 13641 TRAKTOR ŠTORE 504 ali 404 kupim. Tel.: 041 494 647. ml 3653 kmetijski pridelki 240 litrov šmarnice v Dobrovniku (100 sit) prodam. Tel.: 579 14 69. ml3637 razno HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ TeL: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Dravinjska c. 62, Poljčane. ml3377 Preklicujem veljavnost HK št. 25573/7, HKS PANONKA, na ime Miran Cvetko, Ižakovci 163a, Beltinci, m13605 DRVA, TRDA, MEŠANA, večjo količino, prodam. TeL: 545 10 79. m 13632 Preklicujem veljavnost HK 217232, HKS PANONKA,»’• slav Markoja, Melinci 132d, H®®111 ml3613 ZORILNICO ZA SUŠENJE SUH® IZDELKOV (salame, klobase),P merno za kmečki turizem ali ® mesarje, prodam. Tel.: 041 ml362O 2 CEPILNA STROJA ZA eden je rabljen, in štedilnik1” goriva prodam. Tel.: 0415 ml3657 Z mamo iščeva mlajšo ko, ki bi živela z nama v s« gospodinjstvu. Tel.: 523 ml3658 delo NUDIMO INFORMACIJE 0 dd^l domu. Material dostavimo, b' I COMMERCE, Šercerjeva 20 VM Danica Malešev, tel.: 0411 ml3437 TIG VARILCE zaposlimo. 1^1 o- o., Gorička 150 Černelavci,^T 525 21 25. m 13646 PODJETJE REMOPLAST, Proizvodnja PVC-okcn, vratin^ Samostanska ulica 3, 2360 I Dravi, išče poslovnega partiji trženje in vgradnjo svojih izdelki” I območju Prekmurja ter prevzel I stavno-prodajnega salona v M I Soboti. Na oglas se lahko lefonu 02 888 04 43, Jože Ir ml3651 I DEKLE, natakaricozad^ v STREŽBI IŠČEJO. Tel.: 565 L ~ Gostilna Nada Zemljič., s. p, 6, 9252 Radenci. ml3655 V DELOVNO RAZMERJE spr‘^ mo pripravnico natakarico ali 1” ‘ rico. Lahko ima tudi drugo izo^j če ima veselje za strežbo pij^' BAR, Kristina Dresler, Podgorl J 9253 Apače, tel.: 02 563 U40’" 563 12 76. m 13663 I srečanja ŽENITVENA.POSREDO ic VITA v Lendavi zelo zb”ZU Ijene ljudi. Pokličite in se P | GSM 031 438 496. m KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKU IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p., VEŠČICAJ. TEL.) 102) 1 4U 01.11, IAX: IO2) 52 I 17(1, '101)0 MLUtSM. KOMPLETNE POGREBNE STOR>^ UREJANJE POKOPALIŠČ IN Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačn' Pre do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti- Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a . Te|.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Kogar imaš rad, nikoli ne umre -ledae V SPOMIN 26. julija bo minilo pet od takrat, ko nas je zapust* Alojz Barbarič iZROPOČ' Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigam Vsi njegovi Tam kjer si bil, ljubil si življenje, ljubil siSfjr a odšel si brez slovesa v l'e V SPOMIN .. 26. julija 2001 smo se poslovili od dragega dedka, brata in sof° Jožefa Balažekd iz Male Polane Hvala vsem, ki se ga še spominjate in v srcu d Vsi tvoji, ki smo te imeli radi mm 25. julij 2002 21 V SPOMIN 27. julija bo minilo osem let od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Terezija Koles iz Stare ulice 12 v Murski Soboti Jutri bo zate nova zarja vzšla... Hvala vsem, ki se je spominjate! Tvoji najdražji V naša srca si se vpisal, tudi čas Te ne bo izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 27. julija bo minilo žalostnih 11 let, ko nas je brez slovesa za vedno zapustil naš sin, mož in ati Andrej Hren iz Veržeja Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu. Hvala Ti, Andrej - vsi tvoji Romanu! ... danes pa ni poti, ni razpotja, je le konec. Danes ne vidim barv, mavrica ne deli neba, Je le tema. Danes ni sonca, je le senca, le spomin, da sreča je bila. Tudi prijateljstvo ima svoje meje - nebo. Prijateljice in prijatelji iz Mačkovec Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica Matilda Cigan iz Dolnje Bistrice 47 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, s°sedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše in v dobre namene, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu Pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala patru Marjanu Maučecu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Romanu Vučku za poslovilne besede in Pogrebništvu erenčak. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Ljutomer. Žalujoči vsi njeni Ko vedela bi, kako boli, kako solza po licu spolzi, koliko lučk na tvojem grobu gori, toliko spominov na tebe oživi. V SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 27. julij 1994, ko smo te za vedno izgubili Lilijana Krpic iz Gornjih Slaveč as ne more izbrisati bolečin, solza ne skriti a os , i, mislih nate še vedno v naših src' ' tje an a a vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji Pn • Prižigate svečko na-njenem poslednje Vsi tvoji najdražji Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Ljubila si ta svet, ljubila vse nas, a prišel je čas, ko morala si od nas. Kako nam je hudo, tudi besede ne povedo. ZAHVALA Malija n as ic mnogo prezgodaj v 69. letu za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra barija iz Stare ulice 6 v Bakovcih ^hvuClZrnerni bolečini ob tragični m sodpi ’etn° vsem sorodnikom, prijatelj > ^ovali venCe ,Vcetn’ ki so jo pospremili na zadnji j. sOžalje. sveče in za svete maše, nam p odpete ^alosp $uPniku za pogrebni obred, pev enjku za govornici za besede slovesa, godben 8rano Tišino in pogrebništvu Banfi ter družin Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo Jo imeli r ad Zvečer je pel kot slavček lepo, a jutranjega sonca več videl ne bo. ZAHVALA 15. junija nas je v 75. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi Franc Lenarčič mlinar iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za gradnjo porodnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala osebju ambulante od Grada, pljučnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, g. župniku in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi g. županu Škaliču za besede slovesa in pogrebništvu Maje ter za odigrano Tišino. Žalujoči: Vsi njegovi DRAGI DEDI - pogrešajo te tvoji vnuki in vnukinje: Maja, Tadej, Peter, Marko in Primož Sedaj te nič več ne boli, sedaj nič več ne trpiš, sedaj pri svoji ljubi ženi, naši dragi mami mimo spiš. A brez tebe dom tako je prazen, tih, zakaj nehote smo morali narazen. Ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, ker tebe, dragi oče, več med nami ni. ZAHVALA V somraku večera je prenehalo biti zlato srce našega dragega očeta, ljubega dedija in dobrega tasta Ludvika Banfija iz Veščice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našega dragega očeta pospremili na zadnji poti, darovali za cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala dr. Vidovičevi in kardiološkemu oddelku soboške bolnišnice za pomoč v času bolezni, g. duhovniku Leonu Novaku za lepe besede slovesa in tolažbo, Daničinim in Brigitinim sodelavcem ter pogrebništvu Banfi iz Veščice. Ne bomo več deležni tvoje ljubezni, dobrote, skrbi za nas, a vedno boš v naših srcih. Tvoji hčerki Danica z Jožetom in Brigita z Robijem ter tvoja ljuba vnuka Nina in Jan N SPOMIN V prvem mraku v večerni tišini stojimo nemo ob tvojem grobu in ne moremo dojeti, da bo v teh dneh minilo že pet let od takrat, ko te ni med nami, draga mama, tašča in ljuba babica Marija Banfi iz Veščice Hvala vsem, ki se je spomnite, prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Z ljubeznijo in hvaležnostjo vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat iskrena hvala ti. ZAHVALA V 78. letu nas je po krajši bolezni zapustila draga mama, babica in prababica Matilda Grah iz Tešanovec 12a Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, Stanku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi, posebno pravnuka Miha in Sara Dotrpela si, a vendar boš z nami ostala z vsem, kar nam v življenju si dobrega dala. Za vse ti, mama, še enkrat hvala. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča Rozalija Kisilak iz Kruplivnika 56 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše in mrliško vežico, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Dervariču za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ni te na pragu več, ni te V hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, Jzato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža,očeta, dedka in pradedka Martina Pamiča iz Pince-Marofa 19 1921-2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kulčarju, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, godbi na pihala in pogrebništvu Vršič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Žhlujoči vsi, ki smoga imeli radi 22 OGLASI 25. julij 2002 IBB Mercator 3 ROJSTNI DAN 27. julija 2002, od 9. do 13. ure cn I 10 www.sonchtk.com I ^SONČEK . M. SOBOTA. Slw.n4« 52.0232141 tli1 HOVI d.o.o ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. A faks: (02) 548 14 26, ---------------mn OdH IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: 1. zavarovalne zastopnike za tržen je vseh vrst zavarovani 2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejžih poslovnih zavaf-O^^ Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju. K točki 1: • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) • vozniški izpit B-kategorije I Pogojk K točki 2: • najmanj srednješolska izobrazb (V. stopnja) a • najmanj 2 leti delovnih izkušenj področju zavarovalništva • računalniška pismenost • vozniški izpit B-kategorije Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredoval Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev. Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim oP's° dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človeškimi viri, osebno za gospo Majo Glavar, Cankarjeva 3, 2507 Maribor. 9 2^’ Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni11 razgovorih in sprejemu končne odločitve. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. IK NA INTERNETU: ) www.p-inf.si ih Newka 13, M. Stotom ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI lahko naročite po telefonu št. 531 p vsak delavnik od 7.00 do 15.0^ Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Soh018 m 25juiij 2qo2 NAPOVEDNIK 23 kino • k i n Delimo vstopnice za kino koncert GORNJA RADGONA -Vsoboto, 27. julija, ob 21.30 bo na dvorišču Kom-P®sa koncert skupine Belfast Food. soboto, 27. julija, ob 20. uri bo v Kulturnem domu projekt In The FamUy Garden avtorja, igralca in skladatelja Bratka Bibiča. 8M RADKERSBURG 'v Četrtek, 25. julija, ob 18. uri bo na glavnem trgu nastop skupine Dobrek Bistro. Ob 22. uri bo skupina nastopila še v gostišču Ttirkenloch. 'Vpetek, 26. julija, ob 18. uri bosta na glavnem trgu Vstopila Gerd Bessler in Clementinc Gasser. 'Vsoboto, 27. julija, ob 18. uri bo na glavnem trgu »oncert skupine Belfast Food. murska sobota y Petek, 26. julija, zvečer bo v pivnici Zvezda nasto-Pd DJ Tomaž. J soboto, 27. julija, zvečer bo v pivnici nastopila skupina Gnila jajca. DOGODEK RADKERSBURG nedeljo, 28. julija, ob 11. uri bo na odru na glav-^trgu predstavitev dela otroške delavnice »Nekoč n ilo...«. Ob 19. uri bo sklepna slovesnost s pevko Dor's Audetat. pREDAVANJE RADKERSBURG v?rtck' 25. julija, in v petek, 26. julija, ob 10. uri bo p0 ""Urhofu Johannes Aquilla simpozij Pozabiti! mniti in pozabiti! V okviru simpozija bo nastopila lsfta Clementinc Gasser s Suito za Petra Lossla. IITebatura bi.- SOBOTA b|^tek’26- julija, ob 19.30 bo v salonu Murske repu-ev restavraciji Zvezda predstavitev knjige Violina zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA ^Roji za zasedbo /OPRAVILO VRTNIN; do-^JANF?111657 d0 25.07.02; K0-|2,KRi5;’UN| PRODUKT, DOBRA-Best-iq 1 PRI LJUTOMERU; št. F opažev I RAZOPAŽANJE. !Si; 31 d ' KONSTR...; določen čas i2kušeni; do 26. 07. h. ŠTfe Radbeni inženiring, P°MoeNIK K)d°l°Cen Cas 3 MACUN SLAVKO, S. % ^STROČJA VAS 20, LJU- mes.; 1 I. delo- Pisn'o- Vn ' S'°Venski iezik - 9°' h °'°?.O2- koTr' 'ZPh ka,e0Oriie: It J *°°BA fRANJO, S. P.. L ^VCi LNjA BISTRICA 72, '«!l| določen čas M2' R|HTpr\,' *ezik' govorno; do ^SSNA- frizerski ' CREŠNJEVCI 51, GOR- , .M m OMETNIANJE ■ Las 6 mes.; drug' pogojV. ZIDAR ZA ZIDANJE IN Ml' Vadbenih tehnik; spre-S? PROŠNJE NA ZG0R- do 07 08.02; SOKRAT SLOVENSKA 43, MUR-\C^MtdeLmesV.2 DELA, do-M-V,?6®-''drugi pogoji; ORNO' Ni? FP’ POMOŽNI DELAVEC ZNANJEM; do 30.07.021 S. P„ STROJNI N0-‘Vnanji ometi, lešane '* del. mest. 5 Slta5 RAZNE IIZIDA-aQ'Qten tas 3 mes.; 3 L Co 26.07.02; G0M-Sh^"nženiring,d.o.o.. Sv k AtA 2A, BELTINCI; št-H MEHANIZACIJE Vadbene mehani- 11 ^^OPAt); določen čas vozniški V-A\|\S'10 26.07.02; PUHAR SOVOZNIK. MLINSKA ŠVEDI m?8-’ ^"Cv. nemški PtiSn^w reP'l kategorij: DRUG' P°’ ^^Tm^ZBE-dotO. i QNr,O q o hegeduva avtorja Jožeka Horvata Muca. Predstavitev bo spremljal violinist Mario Horvat - Palko. GLEDALIŠČE BAD RADKERSBURG V četrtek, 25. julija, ob 19-30 bo na odru na glavnem trgu predstava Arlecchino & Co. na pobudo Pavlove . hiše. GORNJA RADGONA V petek, 26. julija, ob 20. uri bo v Kulturnem domu predstava The Maidens I.eap v izvedbi gledališča Žekaem iz Zagreba. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Slike avtorja Roberta Černelča. - V klubu PAC je do 15. avgusta na ogled priložnostna razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe - Kološa, Razstavo posreduje Pokrajinski muzej Murska Sobota. - V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. - V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Matjaža Krivica. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 4. avgusta na ogled razstava Orožje od 15. do 18. stoletja. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši si lahko do 26. julija ogledate razstavo You Are Not Alone. BAD RADKERSBURG V Kulturhofu Johannes Aquilla je na ogled fotografska razstava Friedla Kubelke Portreti skozi leta, Dorothejc Wimmer Spomin telesa in Borisa Jaušovca 10-dnevna vojna v Gornji Radgoni. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 14 24 5 0 2 45 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK KIPERJA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij; C, E; drugi pogoji; KANDIDAT IMA LAHKO KATEROKOLI DRUGO POKLICNO IZOBRAZBO IV.STOPNJE; do 26.07.02; PUHAR FRANC - AVTOPREVOZNIK, MLINSKA CESTA 13, VERŽEJ PRODAJALEC TRGOVEC V TRGOVINI Z REZERVNIMI DELI ZA TRAKTORJE IN DRUGO OPREMO; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KOMERCIALNI TEHNIK ALI DRUGA POKLICNA OZ. TEHNIČNA IZOBRAZBA; ZAŽELJEN MOŠKI SPOL; do 30.07.02; ZADRAVEC MARJAN, S.P., SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE, VUČJA VAS 29A, LJU- TOMER KUHAR KUHARICA; določen čas 12 mes.; 11. delovnih izkušeni; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC; KUHAR-NATAKAR; NADOMEŠČANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA; do 03.08.02; OLAJ MARTA, S. P., GOSTILNA, GANČANI1C, BELTINCI KUHAR ZA PEKO PIC; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 03.08.02; KOREN ALOJZ, S. P., PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 6 mes.; drugi, pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE S KATERIM K0LIM DRUGIM POKLICEM; do 07.08.02; ŠAVEL JOŽEFA -GOSTILNA. SEBEBORCI 38. MARTJANCI, NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA; VESTNOST, UREJENOST, PRIJAZNOST; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOL. ČAS; do 26. 07. 02; KRAU-THAKER IN PARTNER, D. N. 0., NA KAMNI 009, BELTINCI NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PRODAJALKA: MOŽNOST NADALJNE ZAPOSLITVE; do 30.07.02; MAUČEC MAJDA, S. P- TRGOVINA IN KAVA BAR, STOGOVCI 23, APAČE NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; do 30. 07. 02; FILIPIČ MARKO, S. P- POSREDOVANJE S PREVOZI FILIPIČ MARKO ■ DNEVNI BAR, PREŠERNOVA ULICA 25, LJUTOMER ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK mamtažer OLJNIH IN J PLINSKIH GORILNIKOV TER AVT0MA-TIK; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 26.07.02; KOVAČ, D. 0. 0„ OGREVALNI SISTEMI, MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE TRGOVINSKI POSLOVODJA PRODAJALEC V KIOSKU IN DELNO NA TRŽNICI V M. SOBOTI; določen čas 6 mes.; do 14. 08. 02; TAMARA HORVAT & CO:', K. D., PUŠČA 13, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji; DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZ NA SMER; POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 10.08.02; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 UPRAVNI TEHNIK ADMINISTRATIVNI SODELAVEC - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij; urejevalnik besedil ■ osnovno; do 26.07.02; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA MAGISTER FARMACIJE STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do 27.07.02; PAVLINJEK BRIGITA, MAG. FARMACIJE, CANKOVA 65A, CANKOVA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 30.07.02; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA, KRANJČEVA UL. 44. LENDAVA - LEN- DVA VESTNIK na Murska Sobota Četrtek, 25. julija: ob 20.00 ameriški akcijski film Blade 2 Petek, 26. julija: ob 19.00 ameriška komedija Načrtovalka porok, ob 21.00 Blade 2 Sobota, 27. julija: ob 19.00 Blade 2, ob 21.00 Načrtovalka porok Nedelja, 28. julija: ob 19.00 Blade 2, ob 21.00 Načrtovalka porok Ljutomer Sobota, 27. julija: ob 20.00 ameriška mladinska komedija Sestre Nedelja, 28. julija: ob 20.00 ameriška drama Druga najlepša stvar Gornja Radgona Petek, 26. julija: ob 21.00 ameriška drama Moje ime je Sam Nedelja, 28. julija: ob 18.00 in 20.00 Moje ime je Sam Zanimivo je, da vas polovica meni, da je Johnny Depp Anglež, polovica pa, da je Američan. Slednji imate prav, saj ^e je Johnny rodil v mestu Owensboro v ameriški zvezni državi Kentucky. Našo nagrado pa prejme Simona Far-tek, Motovilci 39,9264 Grad. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje se glasi: Napišite priimek pevke in igralke Jennifer! Odgovor:............................................. Odgovore pošljite do 30. julija na naš naslov: Vest-Kupon st. 30 nik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali __________________________ PO elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. BORZ Z N A N Jj je informacij- sko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje matematike za SŠ in fakultete. -Ponuja se znanje oblikovanja spletnih strani. - Ponuja se znanje nemškega in angleškega jezika. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Poroke: NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MURSKA SOROTA SO SE POROČILI: Bojan Lutar, kmetijski tehnik, in Sonja Marič, kuharica, oba iz Rakičana; Robert Kreft, oblikova- , I lec kovin, in Klaudija I Bokan, vrtnarska tehni-ca, oba s Krajne; Peter Gobar, priučeni zidar, iz Rankovec in Suzana Rogač, ekonomsko komercialna tehni-ca, iz Sodišinec; Tomas Horvat, mizar, in Natali Baranja, frizerka, oba iz Zenkovec; Albin Škalič, inž. lesarstva, iz Ljutomera in Blanka Škraban, prof, biologije in kemije, iz Dokležovja; Krunoslav Habuš, negovalec, iz Gornjih Petro-vec in Klaudia Kučan, študentka, iz Križevec; Franc Krančič, policist, in Monika Lang, prof, nemščine in geografije, oba iz Puževec; Franc Debelak, elektrikar, in Sonja Šavel, prof, razrednega pouka, oba iz Bogojine. Vestnika vam čestita! NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NEVER TEAR US APART - Joe Cocker 2. SEI SOLO TU - Nek & Laura Pausini 3. BOOM - Anastacia 4. POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor 5. SLOW BURN - David Bowie 6. STP CRYING YOU HERT OUT - Oasis 7. KAVANNA - Neno Belan PREDLOGI: LITTLE BY LITTLE - Supertramp TORERO - Chayanne OBJECTION (TANGO) - Shakira LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH l.NE DAM-Make Up 2 2. MOJE SONCE - Bepop 3. HOTEL MODRO NEBO - Kingstoh 4. VSE ALI NIČ - Anja Rupe 5. KO BIL SN ŠE MALI PIZDUN - MI2 6. FONTANA ŽELJA-Pax 7. PESEK V OČI - Nuša Derenda PREDLOGI: OCEAN Tabu MOJA ZEMLJA - Regina VROČE MI JE Anika Horvat LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ZVON ŽELJA - Ans. Toneta Rusa fantje 2. POLETNO HREPENENJE - Slovenskogoriški kvintet 3. ZA TVOJ PRAZNIK - Špik KAJ MI MAR - Beneški 4. ŽALOSTNA DEKLICA - Hišni ansambel Jožovc 5. SONCE, POLJUB MI DAJ - Navihanke 6. ŽIVLJENJE JE ROMAN - Zreška pomlad 7. RADOVNA - Alpski kvintet PREDLOGI; NAZDRAVIMO PRIJATELJI - Štrk KO STOPIMO ČEZ DOMAČI PRAG - Ranci Rajgi & Kvartet Trs LE SPI, PUNČKA MOJA - Ans. Tonija Sotoška LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE; DOMAČA PLOŠČA 1. V VETRU MORJA - Jože Kovač Uri 2. BABA MALO ME NJAJ (ROCK VERZIJA) - D’Kwaschen Retashy 3. ŽIVLJENJE JE KARNEVAL - Halicanum 4. Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band 5. KURA IN KOKOT - Drago Jošar 6. DVE ZVEZDI - Blanka Keršič 7. NAMESTO KOGA ROŽA CVETI - Dorina & Dejan PBEDLOGI: TEBE SI ŽELIM - Nikola ZA ENO NOČ LJUBEZNI - Marina Huber ROŽA PORTOROŽA - Duo Andrej & Matej Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 1. avgusta 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 30 - glasujem za skladbo NSTSNMV:...................... j.......'...1... 7 VELIČASTNIH:....................... ;........... GLASBA NAŠEGA SRCA:....................................... LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«............................. Ime in priimek ter naslov:....... POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse Informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 24 ZADNJA STRAN 25. julij 2002 BIH Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 24. julija 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 226,1909 226,8715 227,5521 Hrvaška HRK 191 1 30,6575 30,7497 30,8419 Madž. HUF 348 1 0,9262 0,9290 0,9318 Švica CHF 756 1 155,5325 156,0005 156,4685 V. Brit. GBP 826 1 357,3880 358,4634 359,5388 ZDA USD 840 1 228,3834 229,0706 229,7578 n unc on umni 25. julij, četrtek, JAKOB 26. julij, petek, ANA 27. julij, sobota, GORAZD 28. julij, nedelja, ZMAGO 29. julij, ponedeljek, MARTA 30. julij, torek, PETER 31. julij, sreda, IGNAC 26. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 37 minut, zašlo pa ob 20. uri in 39. Dan bo tako dolg 15 ur in 2 minuti, kar je za deset minut manj kot pred petimi dnevi. 24. julija ob 11. uri in 8 minut je na nebu nastopi! ščip. V dvoje je lepše nu in tam se kdo pošali, češ da bi moral biti naslov te rubrike V troje je lepše, saj da objavljamo predvsem poročence, ki niso sami. Hkrati pa ta isti bralec doda, da je lepo, ker imajo pari otroke, saj je s tem zveza osmišljena. Tudi današnja mladoporočenca nista sama in dobro je, da je tako! Ženin je 28-letni Aleksander Bedoke iz Lončarovec, zaposlen na cestnem podjetju pri vzdrževanju cest. Nevesta pa je 25-letna kuharica Danijela Grah iz Otovec, ki je po poroki prevzela možev priimek. Po novem je torej mlada gospa Bedoke. Zaposlena je na domači izletniški kmetiji. Pa hčerkica? Ime ji je Katja, stara je tri leta in pol in je bila zelo vesela, ko je zvedela, da se bosta očka in mamica poročila. Pri pripravah na poroko in gostijo se je posebej angažirala in opozarjala, da ja ne bi koga pozabili povabiti. Marsikateri fant spozna izbranko srca pred oziroma za šan- kom. Tako tudi Aleksander, ki pa ga vsi kličejo Sandi. Bilo je pred petimi leti v nekem gostišču, kjer je bila Aleksandra kuharica. Sandi, ki se je naslanjal na točilno mizo, ni opazoval le kelnarce, ampak tudi mlado kuharico, ki je tu in tam, pozneje pa vedno večkrat, pokukala iz kuhinje. Iskrica je preskočila in postala sta par. Potem se je nadaljevalo, kot je to že običaj: življenje v zunajzakonski skupnosti oziroma na koruzi. Vmes se je rodila hčerkica, ki je zvezo še obogatila in utrdila. Letos 25. maja, natančno na dan, ko je Aleksander praznoval rojstni dan, pa sta se poročila v grajski poročni dvorani pri Gradu, pozneje pa sta njun zakon blagoslovila še evangeličanski in katoliški duhovnik. Torej ekumenska poroka. Danijelina poročna priča je bila Anica Gjergjek od Grada, ženin pa je za pričo zaprosil Karla Lutharja iz Križevec v Prekmurju, ki je čast tudi z veseljem sprejel. Gostija za 160 svatov je bila v restavraciji Eurest v Murski Soboti, špilal pa je ansambel Blue Planet. Danijela se je poročila domov. Aleksander se je odlično vključil v življenje na novem domu pri Grahovih, kjer živi ob starših oziroma tastu in tašči še nevestin brat. Sicer pa so vsi zelo angažirani z delom, saj med drugim obdelujejo vinograde s skupaj štiri tisoč trsi; dobro pa je treba poprijeti, ko pripelje na kmetijo avtobus, poln žejnih in lačnih izletnikov. - Š. S. Na Hodošu soP^O/j bilo praznovanje « pokalo tud-; svetnikov.Ta se J s0 urnim °dlo0°m’ Liko porabili Pribhzn anj^^ ponovno zavez ^0»* grali prvi uradni turnir. H uradni dokum ,336**! Odpustek, ki m „ravi^ je bil lenkostmm pos^ Društvo Prekmurcev na Koroškem Srečevali se bodo, »giičali«... M igracijska pot je vodila nekoč ljudi iz Prekmurja, ki so iskali delo, tudi na Koroško. Tam so lahko dobili službo v železarni, rudniku, gradbeništvu, kmetijski zadrugi, pri obrtnikih ali kje drugje. Nekateri med njimi so že dalj časa izražali željo po ustanovitvi prekmurskega društva, da bi se lahko srečevali, »giičali« pa domače, ohranjali svojo tradicijo ... In pred kratkim se je to res zgodilo. Iniciativni odbor za ustanovitev Društva Prekmurcev na Koroškem je vodil Anton Vrtič, ki so ga na ustanovni skupščini izvolili tudi za predsednika društva. »Ko smo zbirali podatke o Prekmurcih na Koroškem, smo bili presenečeni, saj smo ugotovili, da jih je res veliko. Še bolj pa smo bili veseli, ko smo prejeli okrog 130 prijav za včlanitev v društvo. Naš osnovni namen je srečevanje, ohranjanje kulturne dediščine in običajev Prekmurja, organiziranje športnih iger ter prirejanje izletov, predvsem v naše Prekmurje, in navezava stikov z občinami v Prekmurju, iz katerih izhajajo člani društva, ter sodelovanje z njimi na kulturnem in družabnem področju. Prav tako bomo ob nesreči našega člana priskočili na pomoč,« nam je povedal Anton Vrtič. Društvo Prekmurcev na Koroškem ima sedež v Dravogradu, v sedemčlanskem izvršnem odboru pa so poleg A. Vrtiča še dr. Franc Kozar, Anica Niki, Ludvik Gomboc, Jožef Režonja, Jožef Grah in Zinka Polanšek. J. G. Matina Bokan iz Otovec, po poklicu živilska tehtnica, zaposlena pa v enem od gostišč v Murski Soboti, je velika ljubiteljica rož. Še posebej pri srcu so ji sur-finije, ki zahtevajo precej nege in zalivanja, toda trud nagradijo s tisočerimi cvetovi. Mladi mamici pomagata šestletni sin Patrik in sedem leta stara hčerka Patricija; če pa le ima čas, je*zraven tudi mož oziroma očka Jože, po poklicu sicer rtv-mehanik, zaposlen v Gornji Radgoni. Bokanovi imajo lepo urejeno tudi okolico hiše. Ta je ob »glavni« cesti, zato se veliko ljudi, ki se vozijo tam naokrog, zazre v domačijo, čeprav je res, da vselej ne vidijo Marine, ampak le njene rože. Potem pa se sprašujejo, le kdo neki je tako pridna gospodinja, ki ob delu v službi, gospodinjstvu ... uspe najti tudi čas za tolikoooo rož. Zdaj veste! - S. S„ foto: V. Juhnov i. i. Da saum KUPON ZA SODELOVANJE V NAGRADNEM ŽREBANJU 1. NAGRADA 5-DNEVNO POTOVANJE V LONDON ZA 2. OSEBI Ime in priimek Naslov Izžrebanec se mora udeležiti žrebanja, kupone oddajte na poletnem kopališču v Lendavi 2. 8. 20021 NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) & Ime in priimek: Ulica: Pošta: Podpis: Datum naročila: VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota Vsi, ki boste naročili VESTNIK do 31. julija 2002 in se boste obvezali VESTNIK prejemati najmanj eno leto, boste časopis prejemali do 30. septembra 2002 BREZPLAČNO) okolice. ****,. za^ Črenšovski traso za ozko'ir icOi Uh Črenšovci m 9 *. GoZdJ tega ne ^^povrn^ dopustu. Sele P namreč >*te™^ lil njihovo odstra .roV ovira za polaga **** J Na umivanje naj bi se\L vod«* j radgonski zup ,e|i sPratis, volitvami si tak otez odloča tudi Ste« he s ki bo izpual s °J copek0' po vodi pred^ mlina. ** KOH V javnosti je P°a°a jop1* ^peS0^ stavil vsos^Lijubit^ denski mladi cent?f'| posivil < namera'®^ delitvijo certific **** J Škoda, ne9amrLrevitai^^ energetska re |l pravo terap V| j mnogih S|ove t|itv* dicamrkainosv Primadonama) mokracije puconskeg Drise^yL vca,najkan listi LDS-Ta’JePnfiSjjt/ čeprav mu1 kandidatu P ■ doto1' V Murski s° ki5e// čele pr°ce ' 5X1/^ pana Ant°n aktivno s in s nostizad* didira- .S J. V Murski SJi/M bile namefl tavljalo-