RECENZIJA
Irska
PeterKumer, Jerneja Milost
2014, Ljubljana, Založba ZRC, 188 strani
Vsakdo, ki se je že kdaj v lastni režiji odpravil na kakšno potovanje v oddaljene kraje ve, da je nepogrešljiv del prtljage dober vodnik. Ob tem se nemalokrat oziramo po vodnikih tujih založniških hiš, v katerih so številni podatki o nastanitvah, prevoznih sredstvih, takšna in drugačna priporočila in nasveti, skromneje pa so zastopane vsebine o značilnostih določene države in njenih turističnih znamenitostih. Neradi posežemo po tovrstni domači produkciji, ki jo vendarle lahko označimo za zelo bogato. Zanjo je v precejšni meri zaslužno Ljubljansko geografsko društvo, največje stanovsko društvo v državi, ki za izdajanje vodnikov skrbi že od leta 1997, ko je kot prvi izšel prav vodnik Irska, ki so ga ob tradicionalni prvomajski ekskurziji Ljubljanskega geografskega društva napisali irski profesor Colin Thomas ter Matej Gabrovec in Veronika Rot Gabrovec.
Doslej je izšlo 20 vodnikov, 11 od teh jih pokriva evropske destinacije, 2 afriške, 6 azijske, eden pa severnoameriške. O bogati publicistični dejavnosti LGD-ja se zainteresiran bralec lahko poduči v članku Roka Cigliča v predzadnjem zvezku 61-tega letnika Geografskega obzornika. To pot se posvečamo zadnjemu, po zaporedju 21-temu vodniku Irska, ki sta ga napisala Peter Kumer in Jerneja Milost. Geografa, ki sta del svojih študijskih obveznosti opravila na Irskem in ob tem imela priložnost to otoško drža-
vo dodobra spoznati. Že omenjeni vodnik iz leta 1997 jima je bil seveda dobrodošla oporna točka, nekakšno ogrodje, v katerega sta vpletla številna lastna opažanja in novejša spoznanja.
Vodnik je sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov. V prvem so predstavljene splošne značilnosti Irske. Preglednemu zemljevidu z glavnimi znamenitostmi sledi uvodno poglavje s temeljnimi podatki o otoku, imenu in simbolih obeh političnih entitet na otoku, Republike Irske in Severne Irske kot dela Združenega kraljestva. Sledijo poglavja o regionalni razdelitvi, naravnih značilnostih, zgodovini, prebivalstvu, kulturi in gospodarstvu. Bogato in izčrpno besedilo dopolnjujejo raznovrstne grafične priloge (zemljevidi, grafikoni, fotografije).
V drugem sklopu vodnika so predstavljene priporočene poti. Za razliko od večine tujih vodnikov so znamenitosti, ki jih popotnik lahko obišče na teh priporočenih poteh, zelo poglobljeno opisane. Prva izmed predstavljenih poti je namenjena ogledu prestolnice Republike Irske Dublinu.
GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2015 | 35
RECENZIJA, POROČILO
Predvideni čas za ogled njegovih glavnih znamenitosti je dva dni. Avtorja sta besedilu poleg fotografij dodala tudi zemljevid mestnega središča, ki uporabnikom močno olajša orientacijo po mestu. Za drugo priporočeno pot, speljano po severnem delu otoka, potrebujemo štiri dni. Prvi dan namenimo prestolnici Severne Irske Belfastu, drugi dan se odpravimo proti zahodu do Londonnderryja in zatem do Coleraineja, tretji dan pa se odpravimo nazaj proti Belfastu, pri čemer nas pot vodi mimo najbolj obiskane turistične točke na Severnem Irskem, imenovane Velikanove stopinje ali Velikanov pločnik.
Zadnji dan se iz Belfasta odpravimo v Dublin. Tretja priporočena pot je speljana po južnem delu otoka. Prvi dan šestdnevne ture je namenjen znamenitostim na poti iz Dublina do Burrena, vrhunec drugega dne je ogled mogočnih Moherskih pečin, ene najbolj prepoznavnih znamenitosti Republike Irske. Tretji dan potujemo med Li-merickom in Killarneyjem, četrti dan do Iveragha, peti dan namenimo ogledoma Corka in Waterforda, zadnji dan pa se odpravimo nazaj proti Du-blinu. Poglavje o priporočenih poteh se zaključi z zemljevidoma vseh treh opisanih poti. Besedilu v poglavju o priporočenih poteh so dodane številne fotografije, ki bralca že pred odhodom na pot dodatno spodbudijo k odkrivanju Zelenega otoka, vzdevka, ki se je sčasoma oprijel Irske. Časovni načrti priporočenih poti so, z izjemo prve, dvodnevne po prestolnici, narejeni ob predpostavki uporabe lastnega vozila ali organiziranega avtobusnega prevoza, kar je v primerjavi s podob-
nimi vodniki lahko pomanjkljivost. Številni posamezniki, ki se na potovanje odpravijo v lastni režiji, namreč uporabljajo javni potniški promet.
Vodnik, ki je izšel pri Založbi ZRC, je uredil Drago Kladnik, z recenzent-skimi nasveti sta ga oplemenitila Blaž Repe in Naja Marot. Prepričan sem, da vam bo ob obisku Irske dobrodošel sopotnik in hkrati vodič.
Matjaž Geršič
Praktični trening za študente geografije
Ljubljana, Oddelek za geografijo Univerze v Ljubljani, 9. 1. 2015
Podjetje ZaVita d. o. o. (http://www. zavita.si/) in Oddelek za geografijo Univerze v Ljubljani sta 9. 1. 2015 na Oddelku za geografijo organizirala celodnevni »praktični trening za študente geografije«, ki se ga je udeležilo 32 udeležencev. Ciljna skupina so bili študenti drugostopenjskega magistrskega študijskega programa, ki so z eno nogo še na fakulteti, z drugo že vstopajo na trg delovne sile. Namen treninga je bil pokazati uporabno vrednost študija geografije, pri čemer so bili s svojim aktivnim sodelovanjem soudeleženi predvsem sami udeleženci, študenti.
V prvem delu treninga so udeleženci prek predstavitve nekaterih konkretnih projektov podjetja ZaVita
d. o. o., v katerem je večina zaposlenih ravno geografov, dobili vpogled v aplikativno vrednost geografskega znanja. Zaposleni v podjetju (Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik in Aleksandra Krajnc) so udeležencem pokazali, kako z izvirnimi idejami ter z njihovo izvedbo prispevati v dobro skupnosti in od sadov tega dela tudi (pre)živeti. Predstavitev projektov je bila zasnovana na način, da so bili udeležencem uvodoma predstavljeni območje in strateški cilji projekta. Predavatelji so nato udeležence prek vodene diskusije v obliki sproščenega in odprtega dialoga spodbudili k podajanju lastnih idej za iskanje konkretnih rešitev za vsako izmed predstavljenih območij. Med diskusijo se je prek nekaterih zelo dobrih, drznih in inovativnih rešitev, ki so jih predlagali udeleženci sami, še enkrat več pokazalo, da sta tako kritična in neobremenjena misel mladih študentov geografije ob zaključku njihovega izobraževanja kot tudi njihovo poznavanje širokega spektra najrazličnejših geografskih vsebin, zelo dobri popotnici za nadaljnje ustvarjalno delo.
Drugi del treninga je bil izrazito praktično zasnovan in je potekal v obliki »igre vlog«. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine, ki so imele nalogo, da na namišljenem območju reda velikosti slovenske občine, zasnovati in v prostor umestiti konkretne idejne rešitve. Pri tem so bili zavezani z v naprej podanimi strateškimi usmeritvami, kot na primer: spodbujanje razvoja turizma na planini, razvoj gospodarstva v dolini, rešitev vprašanja odlaganja odpadkov, zagotovitev trajnostne rabe naravnih virov ter omogočenje kako-
36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2015