-----   280   -----
Šolske stvari.
Šolska sporočila.
14.  Jahresbericht der k. k. Uaupt- und Unterrealschule und Lehrerbildungsanstalt in Marburg.
Ta „Jahresbericht" se začenja s sestavkom: ,;Der erziehliche Unterricht im engeren Verbande der Scbule und des Elternhauses", ki ga je spisal ravnatelj gosp. Jane žic. Kakor se prečudno meša logika na mnozih mestih v tem sestavku, tako čuden je tudi nemški njegov jezik, ki govori od „schriftliche Hausarbeitun-gen", „Sach- und Sprachfach", „durch ihre Versaum-niss" itd. itd. Prebravši ta članek smo si mislili: „si tacuisses, philosophus mansisses et magister linguae ger-manicae!" Tako pa —žalostna majka Germanija! Se žalostneja pa majka Slovenija, ko vidi, da sinovi njeni se sučejo na polji ptujem, namesti da bi obdelavali domače, na kterem bi utegnili srečneji biti. — Kar se tiče ostalega obsežka tega „Jahresberichta", se mu očitno na obrazu bere silna potreba, da bi zastran šol po vsem Slovenskem obveljal predlog odbora deželnega zbora kranjskega: revica slovenščina je na teden povsod z dvema košči-cama, i. e. urama odpravljena; ne en predmet se ni učil po slovensko, še kršanski nauk ne; iz vsega gleda imperativ pokojnega nemškega bunda! Ni čuda, da je po takem stroji tudi pisava slovenskih osebnih in kraj-nih imen taka; gospod ravnatelj sam si vsega svojega imena ne upa pisati slovenski, kakoršno je ; kakor g. Lesjak v Idrii, iznašel je tudi on svojo lastno pisavo pol nemško pol pa slovensko ter se piše: ^ranj 3>anežic. — Iz šolskih naznanil se kaže, da je imela mariborska glavna, nižerealna in pripravniška šola 12 učiteljev in 474 učencev. — Za učitelje na glavnih šolah sta bila sposobna spoznana dva, za začetne šole pa 8.   Za de-
kliške   začetne   šole   ste sprejeli  spričalo   sposobnosti gospodičina Skribe Vilelmina in Eliz. Harnisch.
15.  Program celjske vise gimnazije.
Ta program ima dva vvodna sestavka; prvi (latinski) obravnava učeno tvarino o Ciceronu, prvaku latinskih pisateljev, drugi (slovenski) pa na kratko, a lepo jasno razpravlja slovenski glagol ozir debla, ktero se ne pregiblje, temveč djanje ali stanje sploh razodeva, in ozir obrazila, po kterem se znani oseba, čas in naklon. Oba sestavka je spisal gosp. M. Žolgar, su-plent. — Iz šolskih naznanil pozvedamo, da se je slovenščina na tej gimnaziji učila v 1. in 2. razredu po 3, v ostalih po dve uri; profesorjev je bilo 12 pa 2 su-plenta; učencev iz začetka leta 338, konec leta le 305, med temi 230 Slovencev, 72 (?) Nemcev, 1 Oger in 2 Hrvata. Kterim izmed teh da so prišteti Nemško-Slo-venci, ktere sta podučevala g. Premru, ravnatelj, in g. M. Zolgar, tega ni moč razvideti iz programa. Naj se v prihodnjem programu tudi to število naznani, ob enem pa tudi pove, kje da bivajo ti bastardi Nem-ško-Slovenci, da saj vemo, kje iskati tega novega naroda, kterega še ni omenil ne Safafik, ne Kandler, pa tudi Kozler ne. Važno bi bilo, ako se pomnoži et-nografija svetd!
16.   Classification der  Unterreal-Haupt-  und Mddchen-
schule in Cilli.
O tem suhoparnem imeniku povemo le to, da jo njegova pisava sicer boljša od ljubljanske normalke, a prava mešanica je pa vendar-le in nekoliko diši po lesjačici. To nam kažejo priimki: Sima, Globotsch-nig, Wrišer, Senitza, Weršec. — Niža realka z 2 razredoma je štela 58 učencev, deška glavnica v 4. razr. 358, dekliška pa 241. Nekaj posebnega nam kažeta klasifikacija, in to je, da s celjsko glavno šolo je sklenjena tudi „Turnschule" (telovadna učilnica), v kteri je bilo z darili obdarovanih 22 učencev. Darila je dal „Turnverein" celjski.