Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertžk (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna it. 35 lir
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 360
TRST, ČETRTEK 20. JUUJA 1961, GORICA
LET. X.
SOCIALNA OKROŽNICA „ MATER ET MAGISTRA
K
skupnost narodov na temeuu enakosti m BLAGINJO VSEH
Socialni nauk Cerkve od Leona XIII. do Pija XII. - Zasebna lastnina, odnos med zasebno in javno pobudo, delavske plače - Kriza kmetijstva, pomoč zaostalim deželam - Sožitje med narodi
»Mati in učiteljica narodov je bila vesoljna Cerkev ustanovljena od Jezusa Kri-.stusa, da bi vsi skozi stoletja •— s priho dom v njeno naročje in objem — našli por-nost višjega življenja in jamstvo rešitve«.
Tako se začenja socialna poslanica, katero je papež Janez XXIII. naslovil na sodobni svet za 70. obletnico okrožnice Leona XIII. »Rerum novarum« (15. maj 1891 — 15. maj 1961). Leon XIII. je govoril v stoletju industrijske revolucije, »v letih korenitih sprememb, vročih sporov in ostrih uporov«. Okrožnica Janeza XXIII. prihaja »v času obsežnih novosti na znanstvenem, socialnem in političnem področju, v času vzpona demokracije z naraščajočim sodelovanjem ljudskih množic v javnem življenju, v času zloma kolonializma, odkritja atomske sile ter začetkov zavojevanja vesolja«, lo jc v stoletju tehnične revolucije.
Zasebna lastnina naravna pravica s socialno vlogo
Janez XXIII. je v luči sodobnosti spopol-nil nauk o zasebni lastnini ter o udeležbi delavcev pri upravi in dobičku podjetij. Proizvedeno bogastvo je treba razdeliti po načelih pravičnosti, ne pa po samovoljnosti ali koristih močnejših in končno prav tako ne deterministično po tako imenovanem Zakonu povpraševanja in ponudbe. — Gospodarski sistemi morajo imeti takšen u-stroj ter morajo tako delovati, da ne škodujejo telesnemu zdravju in moralni celovitosti ljudi, ki so v njih zaposleni. V zaposlenih je treba videti osebe in ne sredstva; ni dovoljeno ovirati, ampak je celo treba Vzpodbujati izvajanje odgovornosti ter uveljavljanje osebnosti tudi s pomočjo gospodarske dejavnosti.
Vrhunec konkretnosti, stvarnosti in strokovnosti okrožnica doseže v obravnavanju m reševanju dveh najnovejših vprašanj nase dobe: krize kmetijstva ter podpor gospodarsko zaostalim deželam. Janez XXIII. je tako z dejanjem izpričal zagotovilo diplomatskemu zboru z dne 29. decembra lani, Po katerem »se Cerkev skrbno zanima ne Samo za to ali ono vprašanje socialnega reda, ampak tudi za njegovo celoto — kot Zahteva čas, v katerem živimo«.
»Zasebna lastnina, tudi proizvajalnih sredstev — je zapisal že Leon XIII. — je naivna pravica, katere država ne more vzeti. ■*a pravica pa ima socialno vlogo ter jo je treba uporabljati v lastno korist in v bla-S°r drugih.
»Država, ki obstaja za uresničevanje skupne blaginje v posvetnem redu, ne more biti odsotna v gospodarskem svetu. Mora biti navzoča, da skrbi za proizvodnjo zadostne količine gmotnih dobrin ter da ščiti pravice vseh državljanov, zlasti najšibkejših, kot so delavci, ženske in otroci. Prav tako ima neodklonljivo nalogo, da dejavno prispeva k izboljšanju življenjskih razmer delavstva«.
»Pravica do zasebne lastnine tudi proizvajalnih sredstev — poudarja Janez XXIII. v okrožnici »Mater et magistra« — ima trajno veljavo, ker je naravna pravica, ki temelji na ontološki in namenski prednosti posameznih človeških bitij pred družbo. Prazno bi bilo poudarjati svobodno zasebno pobudo na gospodarskem področju, če ta pobuda ne bi smela svobodno razpolagati s sredstvi, ki so nujno potrebna za njeno u-veljavljanje. Poleg tega zgodovina in izkušnja pričata, da so v političnih režimih — ki ne priznavajo pravice do zasebne lastnine tudi proizvajalnih sredstev — osnovni izrazi svobode potlačeni ali zadušeni. Iz tega je mogoče upravičeno izvajati, da svoboda najde v omenjeni pravici jamstvo in spodbudo.
»Urejeno in plodno sožitje ni možno brez istočasnega prispevka na gospodarskem področju tako posameznih državljanov kot javnih oblasti. Izkušnja potrjuje, da vlada politična tiranija, kjer manjka osebna pobuda posameznikov; nastane tudi zastoj v gospodarskih panogah, ki bi morale proizvajati potrošne dobrine in usluge.
»Kjer pa manjka a'i je pomanjkljivo delo države, vlada neozdravljiv nered ter šibke izkoriščajo brezvestni mogočniki, ki se zakoreninijo v vsaki zemlji in v vsakem času, kot ljuljka v žitu«.
Delavske plače po pravičnosti in potrebah
»Delavci in delodajalci — pravi Leon XIII. v ,Rerum novarum’ — morajo urejati medsebojne odnose po načelih človeške vzajemnosti in krščanskega bratstva; tako konkurenca v liberalnem smislu kot razredni boj v marksističnem smislu namreč nasprotujeta naravi ter krščanskemu pojmovanju življenja«.
»Delovne pogodbe — je priporočil že Pij XI. v ,Quadragesimo anno’ — velja spopot-niti z določbami družabniških pogodb, tako da so delavci bodisi soudeleženi v lasti ali upravi podjetja bodisi deležni določenega dela dobička«.
Janez XXIII. v okrožnici ,Mater et magistra’ dodaja, da je treba delavcem dati besedo pri učinkovitem obratovanju in razvoju podjetja. V podjetju morajo vladati človečanski odnosi. Papež globoko obžaluje in obsoja bedni položaj delavcev v nerazvitih deželah ter nesorazmerje med raznimi plačami v industrializiranih državah. Nato nadaljuje:
»Delavske plače ne smejo biti predvsem prepuščene zakonom tržišča. Prav tako jih ni dovoljeno določati samovoljno. Odmeriti jih je treba v skladu s pravičnostjo. Delavcem je treba dati plačilo, ki jim omogoča 1 resnici človeško življenje ter dostojno izpolnjevanje družinskh obveznosti. Seveda je treba pri odmeri plačila upoštevati tudi delavčev doprinos k proizvodnji in h gospodarskemu položaju podjetja, nadalje posledice za zaposlitev vse delovne sile v državi in končno vesoljno blaginjo mednarodne skupnosti«.
Kmetom nlzkoobrestna posojila in olajšanje davkov
Tretji del okrožnice »Mater et magistra« v začetku obravnava kmetijsko krizo v sve-lu, beg v mesta ter stvarna sredstva za rešitev kmetov iz položaja, ki je slabši od življenjskih razmer delavcev v industriji in pri uslugah.
»Zlasti oblasti — zahteva Janez XXIII. — naj na kmetijskih področjih poskrbijo za tazvoj bistvenih uslug, kot so voznost cest, prevozništvo, komunikacije, pitna voda, stanovanja, zdravstvena oskrba, osnovna in poklicna izobrazba, primerni pogoji za versko življenje ter sredstva za razvedrilo. Na razpolago morajo biti tudi proizvodi, ki so potrebni za moderno opremo in poslovanje kmečke hiše.
»Gospodarski razvoj v političnih skupnostih je treba uresničevati postopno, v skladnem sorazmerju med vsemi gospodarskimi panogami. V kmetijstvu je potrebno uvesti nove proizvajalne tehnike, izbiro kultur ter obratni ustroj, kakršnega celotni gospodarski sistem omogoča ali spodbuja; vse to čimbolj v dolžnem sorazmerju z industrijo in uslugami.
»Za gospodarski razvoj v skladnem so-lazmerju vseh proizvajalnih panog je v kmetijstvu potrebna modra gospodarska politika glede davkov, posojil, socialnega zavarovanja, zaščite cen, postavljanja dopol-(Nadaljevanj« na 2, strani)
Skupnost narodov na temelju enakosti za blaginjo vseli
(Nadaljevanje s 1. strani)
nilnih industrij ter prilagoditve Obratnih ustrojev.
»Osnovno načelo pravičnega davčnega sistema je to, da so bremena sorazmerna z dajatveno zmogljivostjo državljanov. Nadalje je zahteva skupne blaginje, da se pri odmerjanju davkov upošteva, kako v kmetijstvu dohodki nastajajo počasneje ter so ob 'zbiranju izpostavljeni večjim tveganjem. Končno je teže dobiti kapitale za povečanje kmetijskih dohodkov. Zaradi tega je treba v korist skupne blaginje voditi za pomoč kmetijstvu posebno kreditno politiko, ki bo nudila kmetom kapitale po ugodnih obrestih«.
Odgovornost vseh za položaj stradajočih ljudstev
»Morda so največje vprašanje sodobnosti — nadaljuje Janez XXIII. v okrožnici — odnosi med gospodarsko razvitimi političnimi skupnostmi ter političnimi skupnostmi, ki se gospodarsko šele razvijajo: prve imajo seveda visoko življenjsko raven in druge bedo ali celo veliko bedo.
»Vzajemnost, ki veže vsa človeška bitja ter jih napravlja za člane ene same družine, nalaga političnim skupnostim z obilnimi življenjskimi sredstvi dolžnost, da ne ostanejo brezbrižne do političnih skupnosti, katerih člani se borijo s težavami pomanjkanja, revščine in lakote ter ne uživajo o-snovnih človeških pravic. To tembolj, ker zaradi vedno večje medsebojne odvisnosti med narodi ni možno, da bi med njimi vladal trajen in ploden mir, če je prevelika razlika med njihovim gospodarsko-social-nim stanjem.
»Zavedajoč se svojega vesoljnega očetovstva — je dejal papež — smatramo za svo-
jo dolžnost, da ponovno slovesno poudarimo: vsi smo vzajemno odgovorni za podhranjena prebivalstva. Zaradi tega je treba vzgajati vest k čutu odgovornosti, katera je na ramenih vseh in vsakogar, zlasti najbolj favoriziranih.
»Podpore v prvi sili sicer ustrezajo dolž nos ti človečnosti in pravičnosti, vendar ne zadoščajo za odstranitev in niti ne za zmanjšanje vzrokov, ki ustvarjajo v znatnem številu političnih skupnosti stalno pomanjkanje ali revščino ali lakoto. Te vzroke je treba predvsem iskati v primitivnosti ali zaostalosti gospodarskih sistemov. Zaradi tega jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati samo z vsakovrstnim sodelovanjem, katero naj nudi državljanom poklicno, znanstveno in tehnično izobrazbo ter kapitale, ki so potrebni za začetek in pospeševanje gospodarskega razvoja s sodobnim postopkom.
»Modrost zahteva, da politične skupnosti — ki so v začetnem obdobju svojega gospodarskega razvoja — upoštevajo izkušnje političnih skupnosti, ki so se gospodarsko že razvile. Proizvedeno bogastvo je treba pravično razdeliti med vse državljane in gospodarski razvoj mora korakati s socialnim napredkom z ramo ob rami.
»Gospodarsko razvite politične skupnosti morajo ob podeljevanju podpor spoštovati individualnost političnih skupnosti, ki so še v gospodarskem razvoju. Največja skušnjava, v katero utegnejo pasti gospodarsko razvite politične skupnosti, je ta, da bi iz koristile tehnično - finančno sodelovanje za pritisk na politični položaj skupnosti v gospodarskem razvoju z namenom, da b: izpeljale svoje načrte za nadvlado.
»Če se to zgodi, je treba izrecno poudariti, da gre za novo obliko kolonializma. Čeprav je ta spretno zakrinkan, ni nič manj
nazadnjaški od tistega, katerega so se v zadnjih letih številni narodi otresli.
»Novi kolonializem bi negativno vplival na mednarodne odnose ter bi pomenil grožnjo in nevarnost proti svetovnemu miru«.
S podporami brez političnih pogojev pa se prispeva k »ustvaritvi svetovne skupnosti v kateri sc bodo vsi člani zavedali svojih dolžnosti in pravic ter bodo na temelju enakosti delali za skupno vesoljno blaginjo«.
Za sožitje nujno medsebojno spoštovanje
»človek ločen od Boga — ugotavlja Janez XXIII. v 4. delu okrožnice — postane nečloveški s samim seboj ter z bližnjimi, ker urejen odnos sožitja predpostavlja urejen odnos osebne vesti z Bogom, ki je vir resnice. pravice in ljubezni.
»V številnih deželah, tudi s starodavno krščansko omiko, že desetletja divja preganjanje naših bratov in sinov, ki so nam zaradi tega še posebno dragi. To preganjanje vedno bolj jasno kaže dostojanstveno superiornost preganjanih ter rafinirano barbarstvo preganjalcev. Omenjeno dejstvo sicer še ne prinaša vidnih znakov kesanja, vendar že spravlja mnoge k razmišljanju«.
Pri praktičnem izvajanju socialnih smernic utegne priti tudi med katoličani samimi do nesoglasij. »Če se to že zgodi — opozarja Sveti Oče — kljub temu ne smejo nikoli prenehati medsebojno upoštevanje, vzajemno spoštovanje ter pripravljenost za iskanje stičnih točk za pravočasno in učinkovito delo«.
Tn za zaključek:	»Krščanski socialni
nauk — poudarja okrožnica »Mater et magistra« — je sestavni del krščanskega pojmovanja življenja. Za socialni nauk pa ne zadošča objava, marveč ga je treba tudi izvesti v stvarnosti«.
E. V.
ŠOLSKA OBVESTILA
Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da so v poletnem roku z uspehom opravili nižji tečajni izpit sledeči kandidati: čok Majda, Čopič Ondina, Danev Nadja, Furlan Ana Marija, Lavrenčič Vojka, Lorenzi Vesna, Majcen Marta, Versič Ivanka, Golob Marij, Grilanc Boris, Nadlišek Pavel, Samec Rado, Žerjal Boris.
Popravne izpite ima 15 kandidatov, odklonjenih je bilo 7 kandidatov.
Od učencev, ki so obiskovali III. oddeljeni razred tega zavoda na Proseku, so napravili z uspehom nižji tečajni izpit: Cuk Magda, Kocman Neva, Luksa Neda, Lukša Maja, Riolino Marijan.
Popravne izpite ima 5 dijakov, odklonjen jc bil en dijak.
Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vpisovanje, za prihodnje šolsko leto vrši vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v I. razred jc čas samo do 25. julija, medtem ko je za vpis v II. in III. razred čas do 15. seplembra. Ob vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli. Vse ostale listine, učenec lahko predloži do 30. septembra.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. julija, nedelja: 9. pobinkoštna, Apolinarij
24. julija, ponedeljek: Kristina, Viktor
25. julija, torek: Jakob, Krištof
26. julija, sreda: Ana
27. julija, četrtek: Sergij, Natalija
28. julija, petek: Viktor, Nazarij
29. julija^sobota: Marta-
Nevaren spor med
Tunizijski ministrski predsednik Habib Burgiba je v začetku tedna iznenada sporočil parlamentu, da je od Francije zahteval, naj takoj umakne svoje vojaške edinice s pomorskega pristanišča Bizcrte. Ob tej priliki je tudi napovedal, da se Tunizija ne bo odpovedala delu Sahare, ki ji pripada. Resnost svojih zahtev je Burgiba podkrepil s tem, da je odredil, naj se Bizerta obkoli z oddelki tunizijske vojske in s prostovoljci, tako da se prekinejo vse zveze med mestom in zaledjem.
Prva posledica tega ukrepa jc bila, da se je v sredo že slišalo streljanje iz strojnic in topov. Tunizijci so hoteli preprečiti pri-
FANF4NI V MOSKVO
Ministrskega predsednika Fanfanija j“ Hruščev že pred časom povabil na obisk v Moskvi. Zaradi sestanka v Bonnu se pa ta obisk ni mogel izvršiti. Moskovska vlada je povabilo ponovila za začetek prihodnjega meseca. Fanfani se bo poprej še posvetoval z zavezniki, preden se bo odločil za dokončni dan obiska. Sovjetska vlada si zelo želi, da bi pridobila Italijo proti Nemčiji zlasti zdaj, ko se zaradi južnotirolskega vprašanja ohlaja prijateljstvo med obema državama.
Tunizijo in Francijo
stanok nekaterih francoskih letal v Bizerti, ta pa so odgovorila z orožjem.
Zakaj je Burgiba prav v lem trenutku in tako iznenada sklenil oživiti spor s Francijo? Vzrok še ni prav jasen, vendar se zdi, da so pri vsej zadevi važnejše Burgibove zahteve o Sahari, kjer so v zadnjih letih odkrili bogata petrolejska ležišča, kot vprašanje Bizerte. Ne glede na to pa je že danes jasno, da gre za nevaren spor, ki ima lahko hude posledice za ves svetovni mir, če sc pravočasno ne uredi.
Častitljiv jubilej
Dne 14. t. m. jc obhajal 60-letnico mašni šiva prelat in apostolski protonotar msgr. dr. Jakob Ukmar. Dan prej, to je 13. t. m., pa je praznoval 83-letnico življenja. Uglednemu slovenskemu tržaškemu teologu in priznanemu verskemu pisatelju ob tema častitljivima obletnicama iskreno čestitamo in želimo, da bi mu Vsemogočni poklonil še mnogo trdnega zdravja, da bi lahko nadaljeval svoje delo v čast božjo in v korist našega l judstva.
Tem čestitkam in željam se z vsem srceni pridružuje uredništvo Novega lista,
Kakšen naj bi bil zakon o državljanstvu
Komisiji za notranje zadeve in pravosodje, ki delujeta v okviru poslanske zbornice, sta pred dnevi razpravljali o zakonskem osnutku, kateri na novo urejuje vprašanje državljanstva in ki ga je že odobril senat. Predmet razprave je bil zlasti 5. člen zakonskega osnutka, ki bi se po predlogu vlade in de-mokristjanskih poslancev moral med drugim takole glasiti;
»Odlok o podelitvi državljanstva se lahko prekliče, če prizadeta oseba razvija dejavnosti, ki niso v skladu z dolžnostjo, da je zvesta republiki in njenim ustanovam. Državljanstvo zgubi, kdor ga je dobil ali ponovno pridobil na osnovi posebnih zakonov, če razvija dejavnosti, omenjene v prejšnjem odstavku. Preklic odloka in izguba državljanstva sc proglasita z odlokom predsednika republike, na predlog notranjega ministra in potem ko je izrekel svoje mnenje državni svet.«
Za pravilno razumevanje tega člena so potrebna nekatera pojasnila. Najprej je treba omeniti, da ta člen pobliže zadeva predvsem južnotirolsko manjšino v Italiji. Leta 1939 sta Mussolini in Hitler nameravala lo manjšinsko vprašanje rešiti z izselitvijo Južnih Tirolcev v Nemčijo. Fašizem ni manjšini odvzel le političnih svoboščin, temveč je vodil do tamkajšnjega nemško govorečega prebivalstva korenito in nasilno raznarodovalno politiko. Pod pritiskom močne hitlerjevske propagande je kakih 80 odstotkov Južnih Tirolcev optiralo za Nemčijo. Vzrok, da se je tolikšen odstotek prebivalstva odločil za za korak, je tudi v tem, da so fašisti javno grozili, da bodo izselili v notranjost države tiste Južne Tirolce, ki ne bodo optirali, a hoteli kljub temu ostati zvesti svojemu jeziku in izročilom. Posledica tega je bila, da se je precejšen del optantov izselil v Nemčijo in dobil nemško državljanstvo, del pa se ni izselil, čeprav je optiral za Nemčijo.
Na osnovi Gruber - De Gasperijevega sporazuma iz leta 1946 je večina optantov spet dobila italijansko državljanstvo in se tudi vrnila v rodne kraje.
Po 15 letih se pa vlada sedaj poteguje, da bi parlament izglasoval zakon, po katerem
Msgr. Nikola Moscatello umrl
Iz Rima je dospela vest, da je v četrtek, 13. julija, po krajši, a neozdravljivi bolezni Umrl msgr. dr. Nikola Moscatello, bivši dolgoletni svetnik jugoslovanskega poslaništva Pri Sv. Stolici. Pokojnik se je rodil pred 72 leti na Hvaru v Dalmaciji in je bil več let profesor bogoslovja v Zadru. Leta 1924 ga je tedanji jugoslovanski ministrski predsednik Pašič sprejel v diplomatsko službo ter poslal v Rim, kjer je ostal do konca svojega življenja. Med zadnjo vojno pa je celo opravljal posle poslanika.
Msgr. Moscatello je bil mož kremenitega značaja in piijatelj naše manjšine. Njegove telesne ostanke so položili k večnemu počitku v grobnico Zavoda sv. Hieronima v Rimu. Pri tem je treba omeniti, da je prav pokojnikova glavna zasluga, če je ta zavod ostal Po prvi svetovni vojni na razpolago hrvaškim bogoslovcem.
Naj pokojnik v miru počiva. Sorodnikom 'zrekamo globoko občuteno sožalje.
bi se z navadnim upravnim aktom lahko juž-notirolskim optantom kratkomalo odvzele državljanske pravice, če se izkaže, da optanti »razvijajo dejavnosti, ki niso v skladu z dolžnostjo« vsakega državljana, da je »zvest republiki in njenim ustanovam.«
Južnotirolski senator dr. Tinzl je v tej zvezi v parlamentu izjavil, da predstavlja takšen zakon »diskriminacijo na škodo južno-lirolske manjšine.« »Fašisti — je dejal dr. Tinzl — so trajno zahtevali, naj se nemško govorečim prebivalcem odvzame državljanstvo, če bi po njihovem s preveliko vnemo branili pravico, da ohranijo svojo nemško govorico in kulturo. Danes smo priča, kako je tudi večina (senata, op. ur.) naravnost z ganljivo vnemo osvojila zahteve fašistov.«
Ker razprava še ni zaključena, se bomo k vprašanju, ki se tiče tudi nekaterih Slovencev, vrnili.
Evropska konferenca
V torek zjutraj so se zbrali voditelji še-sterih držav evropske* skupnosti na zasedanje v Godesbcrgu pri Bonnu. Na »mali evropski vrhunec« so prišli zastopniki Francije, to je sam predsednik De Gaulle, Adenauer za Nemčijo, Fanfani s Segnijem za Italijo in ministrski predsedniki Holandske, Belgije ter Luksemburga. Osrednjo točko razprav predstavlja vprašanje tesnejšega političnega sodelovanja med omenjenimi državami. Drugo težavno vprašanje je pa še vedno Berlin. Navzočnost De Gaulla kaže r.a željo, da bi Francija dobila trdnejšo vlogo v politiki zapadno-evropskih držav. Tudi pri tej težnji je Berlin preizkusni kamen. Združene države Amerike so sc po izjavah senatorja Humphreya odločile za politiko trde roke. »Prišel je čas«, je izjavil | na nekem zborovanju, »da javimo Sov. zvezi namen, poslužiti se tudi jedrskega orožja, če bo prišel Hruščev v Berlin. Mi si ne bomo podpisali smrtne obsodbe, če Vkorakajo Sovjeti v Berlin«. Odločni nastop A-merike je po pisanju dopisnikov iz Moskve baje izzval tudi v Sovjetski zvezi nerazpo-
! ioženje proti Hruščevu, ki preveč napenja strune. Preprosto ljudstvo se že kar boji vojne in si na skrivaj pripravlja zaloge živeža.
Položaj na Južnem Tirolskem
Vladni podkomisar za deželo Trident-Juž-ni Tirol dr. Puglisi je na tiskovni konferenci poročal o uspehih varnostnih organov v zvezi z atentatorji v bocenski pokrajini. O-rožniki so našli na različnih krajih osem stotov dinamita, varno zakopanega v nepremočljivih vrečah, 31 peklenskih strojev, deset pušk in poldrugi stot streliva. Priprli so 70 oseb. Hišno preiskavo so naredili tudi na stanovanju glavnega tajnika južnotirol-ske ljudske stranke dr. Hansa Staneka. V njegovi knjižnici so baje našli 250 letakov podobne vsebine, kot so jih trosili ob napadu na železniške proge. Staneka so pod obtožbo vodstva pri atentatih priprli in odpeljali v briksenške zapore.
Ta dogodek je zbudil v pokrajini in v inozemstvu veliko pozornost. V ponedeljek se je strankin izvršni odbor sestal na sejo, na kateri je ugotovil, da niso dovolili preiskovalni organi, da bi bil dr. Stanek navzoč pri hišni preiskavi. Odbor je tudi izrazil prepričanje, da ni njegov tajnik zagrešil ničesar protipostavnega ter da ga bodo morali kmalu spustiti na svobodo. Dunajska »Presse« piše celo, da so bili najdeni letaki podtaknjeni.
Južnotirolska zadeva se kljub policijskim čistkam vedno bolj politično zaostruje. Minister Krcisky je ponovno izjavil, da zahteva Avstrija za bocensko pokrajino popolno samoupravo in da se bo obrnila na Združene narode, ker pogajanja z Italijo ne privedejo do zaključka.
Pomenljive so tudi izjave, katere je dal dr. Magnago, predsednik Južnotirolske ljudske stranke, avstrijskemu dopisnemu uradu Apa. Dejal je, da manjka čut odgovornosti tistemu, ki vodi nasilno politiko. »Če pa se bo Italija še branila sprejeti upravičene zahteve po samoupravi«, je nadaljeval Magnago, »se bo radikalizem razširil med ljudstvom in bo potisnil zmerne kroge v
ozadje«.
Ankaran: »Adria« konvent z naseljem letoviških Ilišic
T'izctbltvcjct
Za samoupravno deželo
V središče pozornosti tukajšnje javnosti je ponovno stopila zahteva, da se ustanovi samoupravna dežela s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina. Nekatere politične stranke, sindikati in upravitelji mnogih občin iz videmske in goriške pokrajine ter s Tržaškega ozemlja prirejajo zborovanja in sestanke, s katerih pošiljajo pristojnim oblastvom v Rimu resolucije s pozivom, naj poskrbijo, da bo parlament čimprej izglasoval zakon, s katerim se bo ustanovila nova samoupravna edinica.
Posebno živahno akcijo za avtonomno deželo so sprožili levičarski občinski svetovalci, včlanjeni v »Združenju demokratičnih občin«. Ti so napovedali, da bodo zahtevali, naj o tem vprašanju razpravljajo občinski sveti na izrednih sejah, s čimer hočejo dokazati, da je večina ljudstva za deželno avtonomijo. Živahno dejavnost razvija tudi levičarski sindikat CGIL, ki je pred dnevi proglasil stavko na vsem področju ob desnem bregu Tilmenta v videmski pokrajini, kjer je zahteva po avtonomiji posebno občutena.
Omeniti je nadalje treba zanimanje, ki ga za to vprašanje v zadnjem času kažejo demokristjani. V nedeljo je bilo v Gorici zborovanje, ki so se ga udeležili župani iz Trsta, Vidma in Gorice, predsedniki vseh treh pokrajinskih svetov, nekateri demokristjan-ski poslanci in senatorji ter mnogi pokrajinski svetovalci, izvoljeni na listah Kršč. demokracije.
Zborovalci so soglasno odobrili resolucijo, ki med drugim poudarja, da predstavlja ustanovitev samoupravne dežele bistveno točko političnega in upravnega programa občin in pokrajin, ki jih vodijo demokristjan-ski svetovalci. »Dolžnost parlamenta je«, zaključuje resolucija, »da končno ustanovi samoupravno deželo in da z glasovanjem odobri njen posebni statut.«
Ustanovitev avtonomne dežele zelo zanima tudi našo manjšino, saj bo ta nova upravna edinica prav zaradi manjšine imela posebni statut. Če se ne motimo, sta bila pristojnim oblastvom v Rimu doslej predložena dva osnutka statuta: prvega je sestavil in odobril tržaški pokrajinski svet, drugega pa demokristjani iz Vidma. Podčrtati je treba, da noben teh osnutkov ne ustreza našim splošnim potrebam. Priznati pa tudi moramo, da doslej Slovenci še niso dali podrobne in natančne oblike svojim zahtevam. Zato sodimo, da ni dovolj, če danes le postavljamo splošno zahtevo, naj se ustanovi samoupravna dežela, temveč da bi morali predstavniki manjšine predvsem sestaviti natančne in enotne predloge, ki naj se vnesejo v zakon, s katerim bo priklicana k življenju nova avtonomna edinica.
Repen:
ZA IZBOLJŠANJE PROMETA
Ker so v zadnjih letih v naši vasi in na bližnjem Poklonu odprli nekaj zares lepih in sodobno urejenih restavracij, se je znatno povečal promet po vseh cestah, ki vodijo v repentaborsko občino. Prebivalci iz Repna se seveda najbolj zanimajo za cesto, ki
jih neposredno povezuje z Opčinami in s Trstom. Pri tem soglasno ugotavljajo, da bi na kraju, kjer ta cesta prečka železniško progo, bilo nujno potrebno čimprej zgraditi podvoz, in sicer takšnega, kakršnega gradijo pri Briščikih.
Tu se morajo namreč vsa vozila in avtobusi ustavljati in potrpežljivo čakati, da odpelje mimo vlak in se dvignejo zapornice. Sodimo, da bi se za to vprašanje morala zanimati tudi občinska uprava, ki bi lahko posredovala pri ravnateljstvu državnih železnic, da to vprašanje reši. Morda je sedaj pravi čas, saj vemo, da so ne progi Opčine -Nabrežina - Trst večja dela.
Briščiki:
DVA NOVA PODVOZA
Na železniški progi, ki gre mimo naše vasi, so v teku precejšnja dela, od katerih bo imel korist tudi cestni promet. Ta dela so v zvezi s preureditvijo celotnega železniškega omrežja na Opčinah, kjer bo namesto dosedanjih dveh postaj ena sama, a sodobno urejena postaja. Na poti, ki se odcepi od ceste Prosek - Opčine in pelje v Briščike, pa bodo zgradili podvoz, tako da vozilom ne bo treba včasih tudi dolgo čakati pred zapornicami, da gre mimo vlak. Enak podvoz pa bodo baje zgradili tudi na poti, ki iz naše vasi vodi po zasilnem letališču na proseško cesto. Ta dela bodo gotovo koristila ne samo našemu naselju, ki je znano predvsem zaradi svoje lepe kraške jame, temveč tudi vsemu prometu v zgoniški in repentabor-ski občini.
Trst:
SPET SMRT NA CESTI
Huda prometna nesreča, ki se je zgodila v soboto pri Sežani, je spet terjala smrt mladega Tržačana in pahnila njegovo družino v neizmerno žalost. Komaj 1 Metni trgovski pomočnik Ferdi Metlika iz ul. Catul-lo v Trstu je v bližini bencinske črpalke treščil z motorjem Guzzi 250 v neki nemški avto in se pri tem tako hudo ranil, da je v ponedeljek v bolnišnici izdihnil svojo mlado dušo.
Pokojni mladenič je obisikoval slovensko osnovno šolo v ul. Sv. Frančiška in dovršil nižjo trgovsko šolo pri Sv. Ivanu. Na nje govi zadnji poti ga je v torek spremila ve lika množica prijateljev, sošolcev in znancev, ki so se na ta način poklonili spominu prerano umrlega mladeniča.
Naj mu sveti večna luč. Staršem, sestri in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Pri tem se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje, kdaj bo po cestah nehala teči kri tolikih naših mladeničev. Vpraša nje je resno, ker so prometne nesreče doslej povzročile odločno preveč smrti med našo mladino.
ZBOR CIVILNE POLICIJE RAZPUŠČEN
V torek je bil dokončno razpuščen zbor civilne policije, ki so ga leta 1945 ustanovili zavezniki. Ta dan je namreč zapadel rok, do katerega so se pripadniki zbora lahko odločili, da stopijo v oddelke italijanske policije ali da sprejmejo civilno službo. Zbor civilne policije je štel 2116 mož. Od teh jih
je 661 prešlo v vrste policije, ostali pa so se raje odločili za drugo izbiro. Za nadaljnjo policijsko službo so se odločili predvsem častniki in podčastniki.
Razpuščeni so prav tako bili tudi zbori upravne policije, finančnih stražnikov in paznikov v koronejskih zaporih, ki so skupno šteli 865 mož. Ti zbori in zbor civilne policije so skupno imeli 3081 pripadnikov, od 'katerih je 2048 sedaj sprejelo civilno službo.
Doslej še ni znano, kakšno delo bodo te osebe pravzaprav opravljale. Zato vlada med njimi precejšnje pričakovanje, kako bodo oblastva to vprašanje rešila. Zadeva ni tako enostavna, kajti v državno civilno službo je poleg omenjenih bivših pripadnikov raznih du na železniške proge. Staneka so pod ob-vilnih uslužbencev bivše zavezniške uprave.
ŠOLSKO OBVESTILO
Na slovenski realni in klasični gimnaziji v Trstu se vpisovanje za šolsko leto 1961/62 vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazza-retto Vecchio 9, neprekinjeno do 25. septembra 1961.
Navodila za vpisovanje so razvidna na zavodovi oglasni deski.
lfjenoSha tfiavenila
OSOJANE
Trdo je življenje po vaseh naše odročne Rezijanske doline. Tegobe življenja so raz gnale naše ljudi po svetu. Tisti, ki so še ostali doma, pa morajo prenašati desetere križe in težave. Posebno stari ljudje in celo žensike se morajo z oprtniki truditi v laze in bregove z gnojem ali za Sope trave. Marsikateri omaga pod takimi napori ne samo telesno, ampaik tudi živčno. Tako se je pred nedavnim zgodilo tudi Mariji Letičevi. Ime-mela je komaj 48 let in ni več mogla prenašati težkega življenja, šla je in se je obesila. Zapustila je tri otroke. Bog ji bodi milostljiv sodnik.
OBLICA
Prejšnjo soboto so iz Vidma pripeljali v našo vas nove zvonove. Prihodnjo nedeljo bo senjan — farni praznik — in upamo, da bomo takrat prvič slišali njih glas in da bo vsem ugajal. Novi zvonovi so precej večji od prejšnjih in prihajajo iz odlične videmske livarne De Poli. Farani so hvaležni svojemu neutrudljivemu župniku, ki je kljub velikim težavam izvršil zares veliko delo za našo cerkev. Lani je namreč strela udariia
v zvonik in ga porušila. G. župnik se te nesreče ni ustrašil, temveč je takoj šel k ob lastnikom in mnogo je prehodil po Vidmu, dokler ni našel pomoči. Samo leto dni je poteklo, a že imamo nov, še večji zvonik in nove ter večje zvonove.
TRBIŽ
Od Trbiža do Pontebe se pozna obmejna zapora. Odkar morajo imeti avstrijski državljani potni list in vizum za prihod v Italijo, niso marsikatere gostilne in trgovine v naši dolini iztržile niti enega šilinga I nekaj podobnega se ni zgodilo od konca vojne dalje. Trgovski krogi so že videli vse črno okrog sebe.
V soboto se je pa malo zjasnilo. Pojavih so se prve avstrijske izletniške družbe 11 ^ malih avtobusih. Turisti so bili opremljen1 s potrebnimi konzularnimi vizumi. Toda so šele prve poletne lastavice, ki ne zag°"
IZVOLILI SO NOVEGA ŽUPANA
V petek proti polnoči so novi občinski svetovalci izvolili novega goriškega župana. Kakor se je že predvidevalo, je bil izvoljen s 23 glasovi demokristjanskih in sooialno demokratskih svetovalcev dr. Luigi Poter-zio.
Pred glasovanjem je občinski svet sprejel ostavko misovskega svetovalca Crocet-tiija in socialno demokratskega svetovalca Devetaga. Na njuni mesti sta prišla Ottavio Rosdlni in Agostino Candussi.
Pred volitvami so zastopniki posameznih skupin podali načelne izjave. Prvi je govoril dr. Tripani, voditelj krščansko demokratske skupine. Hvalil je delo prejšnjega odbora in mestnega sveta. Nakazal je nadalje glavne smernice za bodoče delo.
Dr. Battello je v imenu komunistov izjavil, da bo glasoval proti krščansko demokratskemu kandidatu, ker večina ne daje jamstva za uresničitev potreb v občini. Liberalni svetovalec Majo pa je ostro napadel nevidno in zahrbtno oblast v mestnem svetu. Dr. Sfiligoj je v imenu slovenskih
- Hunulbhn dolina
tavljajo še bogatega poletja. Videmska ustanova za tujski promet je poslala v Rim posebno odposlanstvo s prošnjo, naj bi se konzularna dovoljenja za avstrijske turiste ali podajšala ali vsaj pospešila. Podtajnik Folchi je dal trdna zagotovila ter je v nekaterih primerih tudi sam že posredoval. Na ministrstvo za tujski promet so se s podobno prošnjo obrnili tudi lastniki gostinskih obratov vzdolž jadranske obale.
Vidi se, da je ukrep rimske vlade zadel bolj italijanske trgovce in hotelirje kot pa turiste same.
TRUšNJE
Po našem časopisju beremo venomer o dveh poglavitnih vprašanjih, ki tarejo že leta in leta naše uboge vasice. To je vprašanje prometnih zvez in vodovodov. Ne rečemo, da ni tudi drugih potreb na pretek, a te dve pomanjkljivosti sta za naše stoletje prava sramota; pa ne za nas, ampak za tiste, ki so poklicani za to skrbeti. Trušnje, Laze in še druge vasice so še vedno brez vode. Imeli so načrte, da jo bodo zajeli iz studencev onkraj meje. Ti načrti so ostali pokopani. Zdaj imamo upanje na drugi načrt, in sicer, cJa bodo napeljali vodo iz doline navzgor. Stroškov bo precej milijonov. Nadejamo se, da bo priskočila država na pomoč, da bomo ljudje in živina imeli vsaj dovolj vode, če že ne drugega.
žabnice
v soboto in nedeljo zjutraj je divjalo pravo neurje po Benečiji in v Kanalski dolini. Strela je udarila tudi v električni vod na Piogi proti Trbižu. Zato so morali jutranji vlaki stati več kot eno uro na progi!
Še hujša nesreča bi se bila kmalu pripe-lila na odseku med Trbižem in Zabnicami. Tovorni vlak, naložen z lesom, se je kar pretrgal na dvoje, ker so počili vezni kavlji med dvema vozoma. En tovorni voz, poln tovora 1/ Češke, se je iztiril, šele po treh urah so ga dvignili in raztovorili na žabniški postaji- Tudi ta nezgoda je povzročila velike zamude.
svetovalcev najprej spregovoril v slovenščini. To pot ni nobena vroča glava skočila pokonci. V italijanščini je nato izjavil, da se bo njegova skupina pri volitvah župana vzdržala glasovanja, kar pa še ne pomeni, da bo vodila odločno in vsestransko opozicijo. Proti večinskim kandidatom so se izjavili še misovci, socialisti in Miladin Černe, ki je bil izvoljen na komunistični listi. Med njegovim govorom so misovski svetovalci zapustili sejno dvorano.
Končno je bil za županovega namestnika izvoljen s 27 glasovi dr. Gallaroti in ostali odborniki, ki vsi pripadajo obema večinskima strankama.
PREDSEDNIK POKRAJINE
V soboto zvečer, je goriška pokrajina dobila novega predsednika v osebi demokri stjanskega kandidata dr. Chientarollija. Izvoljen je bil s 13 glasovi od 24. Zanj so glasovali krščanski demokrati in socialni demokrati. Bele glasovnice so oddali liberalci, misovci in na Slovenski listi izvoljeni dr. Makuc. Za podpredsednika je bil izvoljen socialni demokrat dr. Devetag.
Liberalec Renzi je ostro napadel večino, ker se vlada ni pobrigala za vedno slabši gospodarski položaj v Tržiču. Komunist Bcrgomas je pa večini očital, da se še vedno brani uresničiti samoupravno deželo Furlanijo-Julijsko krajino in da je primanjkljaj v pokrajini strahovito narastek K besedi sta se oglasila tudi slovenska svetovalca Makuc in Marinčič, ki sta spregovorila v slovenščini. Tudi v tej dvorani to pot slo venska beseda ni preveč zbodla italijanskih svetovalcev, kar moramo za sedaj zabeležiti kot uspeh.
OPOZORILO
Ponovno opominjamo vse starše, da poteče rok za vpisovanje na nižje, srednje šole dne 25. julija. Za vpis zadostuje le spričevalo osnovne šole in ni več potreben sprejemni izpit.
DOBERDOB
V petek se je začelo tudi v naši občini cepljenje proti otroški paralizi. Okrajni zdravnik je opravil preventivno cepljenje pri 80 otrocih v starosti od 4 mesecev do 15 let. Cepljenje je brezplačno. Mnogi starši so poskrbeli za to nujno potrebno obrambo proti hudi morilki. Vendar so še nekateri, ki sc ne morejo odločiti, da bi dali otroke cepiti. V torek je zdravnik obiskal tudi Dol in Jamlje. Staršem ponovno priporočamo, naj pohitijo, da ne bo prepozno in da se ne bodo kesali.
VRH
Prometne nesreče se ne dogajajo samo po velkih asfaltiranih cestah, marveč tudi po stranskih in vaških poteh. Nekaj takega se je zgodilo na cesti od Marlcotinov proti Doberdobu v soboto popoldne, ko sta trčili s kolesi 25-letna Marija Černič, poročena Devetak, in 39-lctna Ljudmila Coteč. Obe sta doma z Vrha. Pri padcu sta sc obe poškodovali po obrazu, rokah in nogah. Zdraviti se bosta morali v bolnišnici kaikih deset dni.
GORIŠKI MATURANTI
Prejšnji teden je bil objavljen izid učiteljskih zrelostnih izpitov, katere so polagali kandidati iz Gorice pred izpitno komisijo v Trstu. K maturi se je priglasilo šest kandidatov, med temi en privatist. Dva sta izpite prav dobro prestala, in sicer Poldo Devetak z Vrha in Marijan Terpin z Bukovja pod števerjanom. štirje kandidati bodo morali v jeseni popravljati iz nekaterih predmetov. Zavrnjen ni bil nihče. Novima učiteljema iskreno čestitamo. Ostalim pa želimo, da bi srečno položili izpite v jesenskem roku.
ŠTEVERJAN
Na našem griču, to je na trgu pred cerkvijo in v okolici ni bilo še nikdar toiiko avtomobilov, kot v nedeljo, 16. julija, ko je bila pri nas sv. birma. Goriški nadškof je birmal okoli 80 otrok, od katerih jih je največ bilo iz naše fare, nekaj tudi iz Pevme-Oslavja, kakih 10 pa od drugod. Vreme je bilo kar primerno: ni bilo ne sončne pripeke ne dežja. Nadškofa je lepo pozdravila deklica, seveda v slovenščini, ki je pa nad-postir žal ne razume. Ob 10. uri je prevzvi-šeni daroval sv. mašo, pri kateri so prav lepo peli otroci. Nadškof je imel pridigo v italijanščini, ki jo je v domačem jeziku raztolmačil msgr. Klinec. Sledilo je birmova-nje, ob 11.30 pa je bil cerkven obred že za-kjučen. Za dobro pripravo in tudi za otroško petje gre vsa pohvala domačemu kaplanu in gospe Adi.
Naš župnik Ciril Sedej je stopil v zaslu-ženi pokoj in sc trenutno zdravi v Brikse-nu (Južni Tirol). Želimo mu, da bi čimprej popolnoma ozdravel.
KRMIN
Danes teden je umrl v svoji palači v Kr-minu baron Pirro Locatelli-Hagenauer. Njegova rodbina izhaja iz Salcburškega; od tam se je preselila v Trst, kjer se.je pokoj nik rodil leta 1890. Pokojnik se je vse živ lejnje bavil zlasti s kmetijstvom. Bil je predsednik mnogoterih kmetijskih družb m korzorcija za izboljšavo Prevala. Med vojno se je trudil, da je marsikatero žrtev iztrgal iz rok nemške policije. Od leta 1949 do 1960 je opravljal posle predsednika na goriškem Montu. Pogreb je bil v potek popoldne.
ČLOVEKOLJUBNA USTANOVA
Ena najbolj delavnih ustanov v Gorici, ki tudi zasluži vso podporo javnosti, je prav Zeleni križ. Vsakih šest mesecev izda poročilo o svojem delovanju. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je njenih šest avtoam-bulant opravilo 3479 prevozov. Na sedežu ustanove so nudili hitro zdravniško pomoč v 3000 primerih. Službo opravlja 48 bolničarjev. Goriški Zeleni križ je v vseh treh Be-nečijah tudi edina ustanova, ki ima posebne priprave za hitro pomoč pri zdravljenju otroške paralize in za druge nujne primere.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Posebni tečaji za italijanske šolnike in dijake v Kopru
Pred dnevi so uradno sporočili, da so se v Ljubljani zaključila pogajanja med prosvetno - šolskimi odposlanci iz Trsta in Slovenije. V listu smo o teh pogajanjih pisali že pred štirinajstimi dnevi. Iz Trsta sta se jih udeležila prof. Angioletti, svetnik pri tržaškem uradu za šolstvo, in odvetnik Gerin.
Odposlanci so se sporazumeli, da bodo s prihodnjih šolskim letom, in sicer s februarjem, odprli v Kopru dva tečaja za izpopolnjevanje znanja italijanskega jezika in slovstva in za poznavanje italijanske kulture. Prvi tečaj je namenjen profesorjem in učiteljem na italijanskih šolah v Istri, drugega pa bodo obiskovali italijanski dijaki. Udeležba bo obvezna. Po teh dogovorih bo na tečajih predavalo dvanajst vseučiliških docentov iz Italije. Oba tečaja bosta razdeljena na deset dni po 40 ur za vsak predmet. Poleg teh ur pa bodo imeli študentje, pripadniki italijanske manjšine, še večerne tečaje.
Odkrito piznavamo, da nas tak dogovor le veseli, ker je pravilno, da se v italijanskih šolah v Istri goji tudi italijanski narodni duh, ker so pač Italijani v Jugoslaviji iz istega debla kot Italijani tostran meje.
Ob tem pa si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili, da isto pravilo za Slovence v Italiji ne velja. Italijanske šolarje v Jugoslaviji pojdejo učit profesorji iz Italije. Prav! Pomislite pa, kakšen krik bi zagnali italijan-
Slovenski tabor na Repentabru
Slovenska prosveta v Trstu je priredila v nedeljo na Repentabru svoj dvanajsti Slovenski tabor. Tudi letos se je zbralo precej ljudi iz okolice., pa tudi iz Trsta na to lepo prireditev, ki velja po tradiciji za najbolj reprezentativno kulturno manifestacijo slovenskih katoličanov na Tržaškem in v Italiji sploh. Posebno razveseljivo je bilo, da je, med gledalci prevladovala mladina. Zastopani so bili po svoji mladini tudi goriški in koroški Slovenci. Za te se je občinstvo še posebno ogrelo, ko sta se pojavila na odru njihova mlada predstavnika pesnika in izrazila svojo trdno zaupanje v novo pomlad slovenstva na Koroškem.
Na sporedu je bila Jalnova igra »Dom«, prikrojena primorskim razmeram. Igrali so mladi člani Slovenskega odra v režiji prof. Jožeta Peterlina. Ljudje so igro resnično uživali. Predstavo so dopolnile še razne druge točke, med katerimi sta najbolj ugajala, kot že omenjeno, nastop dveh mladih koroških pesnikov in pa ples novo ustanovljene folklorne skupine. Želeli bi, da se ta zdaj po taboru ne bi razšla, ampak da bi nadaljevala z vajami in se še povečala, tako da bi se počasi razvila v dobro in reprezentativno slovensko folklorno skupino v Trstu.
Prirediteljem tabora je treba dati vse priznanje za njihov trud in ljubezen, s katerima so pripravili manifestacijo, ki vsako leto potrdi v nas vero v slovenstvo in njegovo življenjsko in kulturno silo.
SLIKARSKA RAZSTAVA
V baru »Moncenisio« v ulici Carducci, razstavlja svoja dela mladi slovenski tržaški slikar Klavdij Palčič. Razstavo je priredil univerzitetni umetnostni krožek CUSA.
ČESTITAMO!
Prejšnjo soboto je na tržaški univerzi z uspehom diplomiral iz farmacevtike Emil Cibic s Proseka.
Novemu doktorju čestitajo prijatelji in kolegi z univerze.
s ki šovinisti, če bi Icomu padlo na kraj misli, naj bi na primer prišel predavat na katero izmed naših srednjih šol kak profesor z ljubljanske univerze!
Kako je pa glede slovenskih šol samih, čeprav so sedaj na papirju lepo uzakonjene? Večina »prijateljev« slovenskih šol se drži kot klop svojega bistrega mnenja, da morajo biti naše šole od osnovnih do liceja le prevod italijanskih ustreznih razredov. Ne gre v glavo takim prijateljem, da je slovenska šola v Italiji nekaj posebnega in ne samo »con lingua d’istruzione slovena«. Pravilno je, da je treba za italijanske šole v Jugoslaviji zamašiti luknjo, kjer manjka potrebna dopolnitev v miselnosti, v učnih programih in v italijanski kulturi. Kar pa je pravica in pravilo za Italijane v Kopru, bocli tudi za Slovence v Trstu ,Gorici in Beneški Sloveniji.
—0—
Novi ravnatelj ljubljanske Drame
Gledališki svet Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je izbral in imenoval za novega ravnatelja Drame pisatelja Bojana Stiha, dosedanjega umetniškega ravnatelja Triglav-filma. Novi ravnatelj ljubljanske Drame bo prevzel službo 1. avgusta.
Dosedanji ravnatelj Drame prof. Slavko Jan je bil na lastno prošnjo razrešen službe in je bil izvoljen za rektorja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Kot znano, sc je zapletel zadnji čas v ostro polemiko z raznimi kritiki svojega dela v Drami.
Nagrade za cerkveno umetnost
Razsodišče prve mednarodne razstave cerkvene umetnosti v Trstu je podelilo nagrade. Veliko zlato medaljo je podelilo japonskemu slikarju Leonardu Foujiti. Italijan Sironi je dobil prvo nagrado za slikarstvo. Prvo nagrado za kiparstvo pa je prejel Francoz Zadkine. Mednarodno nagrado Novarc so podelili Američanu Congdonu. Drugo nagrado za slikarstvo je dobil Američan Reinhardt, drugo nagrado za kiparstvo pa Italijan Bianchini. Denarne nagrade so dobili tudi Romeo Danco, Oreste De Quel, Edoardo Dcvetta, Aliče Maovaz, Giuseppe Ro-manelli in Gianni Russian.
Zlato medaljo poslanske zbornice jc dobil švicarski kipar Rossi. Zlato medaljo senata pa so prisodili Brazilijancu Cavaleantiju. Zlato medaljo tr-
žaške občine je prejel Nemec Fallcr. Odkupne nagrade, katere je dal na razpolago tržaški avtonomni turistični urad, se veseli Carlo Wostri. Odkupili so namreč njegovo »Križanje«. Italijanski in tuji umetniki so bili deležni še številnih drugih priznanj.
KULTURNE VESTI
• V palači Grassi v Benetkah je odprla razstava »Umetnost in kontemplacija«. Njen namen je prikazati najbolj lirični izraz upodabljajoče umetnosti. Razmišljujoče opazovanje ne škoduje umetniškemu navdihu, ampak ga dozori.
• Italijanski pevec popevk Domenico Modugno se je vrnil s 40-dnevne turneje po Južni Ameriki, kjer je nastopal v nočnih lokalih od Rio de Janeira do Santiaga. V Belo Horizonte so mu celo podelili častno meščanstvo.
• V Genovi so podelili nagrade časnikarjem, ki poročajo o dogodkih življenja s čutom za dostojnost in poštenje, ne pa samo z željo, da bi vzbujali »škandal« in senzacijo. Pri podelitvi nagrad je bil navzoč minister Andreotti.
• Na zahtevo javnega tožilstva v Milanu so zaplenili v Italiji roman »L’amoralista«, ki ga je napisal Massimo Pini. Ukrep je utemeljen s tem, da vsebuje. roman odstavke, ki žalijo sramežljivost in javno moralo.
• Baletna šola milanske Scale jc priredila te dni javen nastop v Scali za zaključek šolskega leta. Med avtorji, po katerih glasbi so plesale mlade plesalke in plesalci, je bil tudi Gotovac.
• Na festivalu Dveh svetov v Spoletu je letos ponovno doživela velik uspeh ameriška Robbinsova baletna skupina. Kritiki so jo označili za »magne-tično«.
i
• V Torinu se jc zaključilo te dni zborovanje Evropske skupnosti pisateljev, z udeležbo pisateljev z evropskega vzhoda in zahoda. Debat so i se izogibali.
• Mednarodno gledališko nagrado »Olimpo«, v katere razsodišču so med drugimi V. Gassman, J. L. Barrault, Anna Magnani, Arthur Miller, Laurence
Olivier in Luchino Visconti, so podelili v Rimu ravnatelju milanskega Malega gledališča Giorglu Strehlerju.
• Film »Kleopatra« z Liz Taylor v glavni vlogi bodo snemali septembra v Rimu in Egiptu, seveda pod pogojem, da Lizika ne bo spet — bolna.
• V Miinchenu bo izšla te dni nova Hitlerjeva knjiga, nadaljevanje zloglasne »Mein Kampf«. Hitler je napisal nadaljevanje že leta 1925, a se ni odločil za objavo. Knjiga bo štela v zgoščeni obliki 228 strani.
. Roger Vadim bo začel snemati septembra film »Vojščakov počitek«. V filmu bo igrala tudi Brigitte Bardot, kar pomeni, da ubogi vojščak ne bo imel mnogo počitka.
• Julijska številka ljubljanske revije- »Naša sodobnost« je prinesla nekaj pesmi Edvarda Kocbeka. S tem se jc Kocbck po daljšem času spet pojavil v slovenskem revialnem tisku.
Prizor (iz filma »Vcselica«, ki ga je po sccnarlju Bena Zupančiča posnel puljski nagrajenec za režijo
Jože Babič
GOSPODARSTVO
Poglobiti kmetijsko izobrazbo
Skrb za njive in posevke, reja živine, vz gajanje in vzdrževanje vinogradov in sadov njakov, vodstvo traktorjev in izrabljanji drugih strojnih kmetijskih naprav, shranje vanje in predelovanje kmetijskih pridelkov itd., vse to smatra kak nevednež za lahka in sama po sebi umljiva opravila, medtem ko v resnici zahtevajo veliko telesno in umsko usposobljenost in mnogokrat tudi iznajdljivost posameznega kmetovalca. Že danes so ta opravila mnogo težja, kot so bila nekdaj, jutri pa bodo še težja. Zato je nujno potrebna izobrazba.
Ljudje se izobražujejo v šolah, ki navad no usposabljajo učence za posebne poklice, pospešujejo napredek in kažejo pravo pot. Pri današnjem kmetijskem šolstvu pa ni tako, kor zaostaja za življenjem, in sicer zlasti zato, ker imajo kmetijske šole zastarele programe. To velja za vse šole, od najnižje do najvišje, do vseučilišča. Če se nekdo, ki je bil pred 10 leti res kmetijski strokovnjak, ni v tem času brigal za novosti glede na gnojenje in gnojila, krmljenje in rejo živine, vzgajanje trt in njih zaščito, glede na zaščito sadnega drevja in povrtnine, meha-rizacijo in glede na mnoge druge kmetijske
Proizvodnja jajc in uvoz v Italijo
Perutninarstvo se razvija in izpopolnjuje v vseh državah. To velja tako za meso kot jajca, kar predstavlja tudi važen predmet trgovine. V proizvodnji jajc zavzema v Evropi prvo mesto Anglija. Njena lanska proizvodnja znaša 710.000 ton jajc. Posamezno jajce tehta 50 do 60 gramov, povprečno torej 55 gramov, tako da jih na eno tono pride okoli 18.000. Jajca so seveda znatno lažja, a tudi znatno težja od 55 gramov. Naslednje številke povedo, kakšna je bila proizvodnja jajc leta 1960 v nekaterih evropskih državah. Kot enoto jemljemo 1.000 ton jajc:
Anglija 710, Francija 500, Zap. Nemčija 460, Holandska 337, Italija 330, Poljska 305
Tom državam sledijo Belgija s 174 tisoč tonami, Danska s 142, Ogrska s 104, Švedska 7. 99, Jugoslavija s 84, Avstrija z 62, Bolgarija s 55, Finska s 45 in Švica z 31 tisoč tonami jajc.
Italija je uvozila lani 1 milijardo in 313 milijonov jajc za 23 milijard lir, in sicer največ ali za 5.677 mili jonov lir iz Holandske, kateri sledijo Poijska, Tzrael, Bolgarija in Jugoslavija, ki je prodala Italiji za 1.655 milijonov lir jajc. Jajca pa prihajajo v Italijo tudi iz Ogrske, Belgije, Danske, Romunije, Južne Afrike in še od drugod. Vsako uvoženo jajce stanc povprečno 18 lir, najdražja (po 26 lir) so jajca iz Holandske, najcenejša (po 14) pa so bila iz Ogrske in Jugoslavije (po 15 lir).
Poleg jajc v lupinah pa uvaža Italija tudi jajca brez lupin in tudi same rumenjake, večinoma v prahu. Uvoz tega blaga je stal nekaj nad 4.5 milijarde lir. Skupno je torej Italija uvozila lansko leto skoraj za 28 milijard lir jajc.
dejavnosti, se ne more ali se bo težko vživel v novo stvarnost. V kmetijstvu so vsak dan novosti in mnoge so celo zelo važne.
V marsikateri državi — in tudi v Italiji — danes proučujejo možnost, da se spremenijo učni programi na vseh kmetijskih šolah in da se šole skušajo prilagoditi potrebam praktičnega življenja. Zelo posrečen bo baje program nižjih kmetijskih šol v Franciji. Te imajo navadno internat za u-cence iz bolj oddaljenih krajev, učence, ki stanujejo v bližnjih krajih, pa vozijo zvečer domov, če je slabo vreme, imajo le teo retični pouk, če pa vreme dovoljuje, obiskujejo bližnja posestva, kjer sodelujejo pri vseh opravilih v hlevu, vinogradu in sn dovnjaku, v vrtu in na njivah, s stroji in ročno. Na ta način učenci marsikaj vidijo in se marsičemu priučijo.
Takšna bi približno morala biti tudi slo venska kmetjska šola, katero bi morali u stanovi ti ali v Zgoniku pri Trstu ali k je na Goriškem.
TEDENSKA SADNA RAZSTAVA V VERONI
Sadjarski preizkuševalni zavod v Veroni pripravlja redno sadno razstavo, ki bo obnovljena vsak ponedeljek. Namen razstave je pokazati vsem, ki se za to zanimajo, sorte gojenega sadja. Teh sort pa je mnogo, in sicer 262 sort breskev, 120 sort hrušk, 66 vrst jabolk in 35 vrst češenj.
KAM GREDO DOHODKI
V Vicenzi se je zbralo 150 zastopnikov trgovinskih zbornic na »prvi vsedržavni se stanek za vprašanje potrošnje«. Tu so med drugim ugotovili da, srednja italijanska družina porabi 47% dohodkov za prehrano, medtem ko znaša ta odstotek v Angliji 32 in v ZDA pa celo samo 23. V ZDA izda vsaka družina 11% dohodkov za ureditev in olep-šanje stanovanj, v Italiji pa 6%.
KAKO OBVARUJEMO MESO V VROČIH DNEH
Vsaka gospodinja ni tako srečna, da bi imela hladilnik. V poletnih dneh je meso najbolj občutljivo živilo. Vsaka gospodinja bi ga rada obdržala vsaj nekaj dni svežega. Zato vam damo nekaj nasvetov, kako to dosežemo.
Meso spustimo za nekaj minut v vrelo vodo, da zunanja stran zakrkne. Voda ne sme vsebovati ne soli ne dišav. Meso na hitro opečemo in takoj položimo na krožnik. Zrezke stlačimo v porcelanasto skledo, tako da ni zraku vmes, nalijemo nezavre-to mleko, ki naj za centimeter prekrije meso. Skledo položimo v hladen in temen prostor. Tako pripravljeno meso zdrži tudi tri dni.
Z mesom pa lahko tudi takole ravnamo: Čisto izprano krpo namočimo v kis in vanjo zavijemo meso ter postavimo na hladno. Kislina ubrani dohod bakterijam in varuje meso pred razpadom.
Ce nam ni do tega, da bi varčevali z vodo, napravimo takole: meso tesno zavežemo v nylonsko vrečico, da ni zraku vmes. Privežemo jo na rob sklede in pustimo teči preko nje vodo.
Ce pa hočemo z vodo varčevati, sc poslužimo sledečega navodila: meso denemo v majhno kozi-
RAOiO TRST A
m NEDELJA, 23. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Abrakadabra«, pravljica (Dragotin Horkič - Marijo Tomazin), igrajo člani "RO; 12.15 Vera in naš čas;
14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Sestanek z »Veselimi planšarji«; 17.00 Tvornica sanj, obzornik Ulmskega sveta; 18.00 Turistični razgledi; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Kje je moj mili dom« (Marij Maver);
21.30 Dvorak: Kvintet v G-duru, op. 77 za godala s kontrabasom; 22.05 Nedelja v športu.
• PONEDE/UEK, 24. julija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Violinist Rok Klopčič; 19.10 Baletna glasba — Stra\vinski: »Ognjeni ptič«, baletna suita; 19.30 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Sodobni insekticidi«; 20.00 Športna tribuna; 21.00 Riccardo Zandonai: »Zlati ptiček«, glasbena pravljica v 3 dej. Približno ob 22.00 »Nove knjige in izdaje«.
• TOREK, 25. junija, ob: 18.30 Bravničar: Kralj Matjaž; Logar: Arija; Beran: Legende. Orkester RTV iz Ljubljane vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino (Gojmir Demšar); 19.30 Življenja in usode: »Heinrich Krone, nemški politik«; 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne — Saša Martelanc: »Montecassino«; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev — Franc Je* za: »Indokitajska in indonezijska poezija«.
• SREDA, 26. julija, ob: 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — Drago Renar: »Ulica San Sebastiano, Trg Pozzo del Mare in Trg Sque-ro Vecchio«; 21.00 »Kri na snegu«, drama v 3 dej. (Gastone Tanzi - Franc Jeza), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 27. julija, ob: 19.00 Krekovi samospevi; 19.30 »Na vakancel«, beležka študentom na počitnicah; 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije. Približno ob 21.25 Književnost: »Raf-faele La Capria in njegov roman Fcrito a morte«, ocena Josip Tavčar. Približno ob 22.00 Umetnost — Ruda Jurčec: »Kulturno pismo iz Buenos Airesa«.
• PETEK, 28. julija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Bela Bartok: Glasba za godala, tolkala in čelesto. Simfonični orkester RAI-TV iz Rima vodi Fernando Previtali; 19.30 Obletnica, tedna —■ Rado Bednarik: »Od versajskega miru do rojstva tretje francoske republike pred 90 leti«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji: »Giuseppe Cesare Abba« (J. Seražin); 22.30 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Najmlajša generacija: Samo Vremšak, Marko Žigon in Pavle Kalan«.
• SOBOTA, 29. julija, ob: 14.45 Dana Filiplič in Fr. Koren z Avsenikovim kvintetom; 15.30 Tržaški obiski: »Skedenj«; 18.30 Iz del slovenskih skladateljev — Lipovšek: Dve miniaturi za klavir; Trije samospevi in Suita št. 2 za orkester; 19.10 Operne uverture in medigre; 19.30 Zena in dom; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Zadnje otroško poletje«, radijska igra (John Rceves - Lojzka Lombar), igra-
je meso. Slednjo pokrijemo s krpo, tako da segajo ogli krpe v vodo. Na la način kroži vlaga in vzdrži meso sveže.
DROBNI NASVETI
• Duh po sveži barvi odstranimo iz sobe, ki je na novo popleskana, če postavimo vanjo v plitvi posodi svežo, žgano kavo ali pivnik, ki ga namočimo v lerpentinu.
• Zamazane ovratnike na plaščih ali suknjičih očistimo z raztopino špirita in salmiaka v vodi. Na cn liter vode vzamemo žlico salmiaka in žlico špirita in s tem dobro zdrgnemo zamaščen ovratnik ali manšete.
• škripanje čevljev odstranimo, če podplate namažemo s toplim lanenim oljem.
• Mastne krtače, posebno krtače za parket, osnaži-mo, če jih namočimo v terpentinu, nesnago pa odstranimo s trsko. Krtače za česanje ali za čevlje lepo osnažimo, če jih operetno v vodi, kateri je primešan salmiak.
ZENA IN BOM
co, ki jo pokrijemo in postavimo v večjo posodo, v kateri je toliko vode, da ne uhaja v kozico, kjer
33.
Priredil R. B.
STRTA SRCA.
Položila je roke na ramena jokajoče deklice. Nežni pritisk je kazal globoko sočutje, zmagoslavni njen pogled pa je izdajal veselje nad posrečeno nesramno lažjo.
»Ne bodite žalostni, gospodična Ferjano-va ... vaše povsem razumljivo razočaranje bo minilo. Prenesli ga boste in ljubeznivi gospod Bog vam bo naklonil drugo srečo.«
Brez usmiljenja se je obrnila in šla k avtu. Preden se je odpeljala, je vrgla še sovraštva poln pogled na jokajočo se deklico. Pregnala jo je iz Raliovega življenja. Poglavitna dedinja velikega posestva in denarja v bankah ji zdaj prav gotovo ne bo več nevarna. Kako prav se ji je namerilo, da ji je Rali' odkril svoje načrte, če bi se bila poroka uresničila, ha, potem bi pa prišlo na dan, kdo je ta Deliča Ferjanova. Kakšne hude posledice bi nastale ...
Kar nasmejala sc je gospa Matilda. Preden bo pa zdaj prišlo do kakih posledic, bo še dosti vode steklo!
Gospodinja pri Zitkovih je jokala. Njeno ječanje, ki je tiho odmevalo po sobi, je rezalo možu v srce.
»Jera, ne jemlji si tako hudo k srcu,« je rekel proseče. »Morda se bo zadeva kako uredila...« Obmolknil je in pritisnil pesti na sence. Ne, ne sme tako govoriti, saj sam ve, da ne bo mogel ničesar ukreniti. Kako naj premaga težave? Nikoli ne bo mogel spraviti skupaj tolikšne vsote.
Jokajoč je dvignila glavo in pogledala moža. »Da, prav imaš, morda se bo uredilo, moramo poiskati kako pot.«
»Poiskati pot,« se je bridko zasmejal. »Pravkar sem sam to rekel, a ... je brez smisla. Vsota je prevelika. Ne zmorem toliko.«
»Jutri pojdem v banko, Franc.«
»V banko? Meniš, da nam bodo posodili?«
»Naše posestvo je vendar nekaj vredno.«
»Da, a ne toliko! Mi moramo vse plačati in takoj ...«
»Potem bom pa šla h gospe Matildi. Vendar bo tako uvidevna in bo počakala.«
»Ta, počakala? Niti sanja se ji ne.«
»Nikar tako ne govori, Franc, pusti naj poskusim; potem bomo videli...« Glas se ji je prelomil. Strah ji je stisnil grlo. »Gospod Bog nas vendar ne bo zapustil, Franc, takrat nam je pomagal, zdaj nam bo tudi. Saj nismo tako hudo grešili, vedno sva bila poštena ...«
»Poštena ... ha, po tem ne vpraša usoda.«
»Nikar se ne pregreši, Franc! Kadar je največja sila, je božja roka najbolj mila ...«
»Ne ... ne ... jaz vem za svojo krivdo ...«
»Prosim te, Franc, pusti take besede,« ga je prekinila in je hlastno dostavila. »Tiho, mislim, da prihaja Deliča. Ne sme zvedeti ... ne še...« Umolknila je in strmela proti vratom, ki so se počasi odprla.
»Dekle, za božjo voljo, kaj ti pa je?« je s strahom gledala Delico, ki je smitno bleda stala na vratih in gledala skozi objokane oči.
»Samo eno vprašanje, mama ... tam tisto veleposestvo ... so me prinesli od tam k vam ... kot otroka?«
»Deliča!« je obupano vzkliknila mati Jera. Flotela je skočiti k dekletu, ki je stalo brez moči, toda obsedela je trda kot kamen.
»Torej, vendar ...« je prišlo iz dekletovih ust.
»Da, tako je, otrok ... toda kaj je pri vsem tem, kaj naj pomenijo tvoje besede? Midva sva bila vedno dobra do tebe.« Jera je utihnila in je strmela v Delico, ki se je z muko obrnila in zapustila sobo.
»Deliča ...«
»Pusti jo, Jera!« je zaprosil mož in je potisnil ženo na sedež. »Z besedami ne moreš
v tem primeru pomagati, vsaj v tem trenutku ne. Prepusti jo njenim mislim, sama s seboj bo hitreje opravila ...« Globok vzdih se mu je izvil iz prsi. »Tiha narava ji bo olajšala bolečine,« je nadaljeval sam s seboj. Koliko ur sem sam te dni presedel na njivi j in zrl po polju, začutil sem tolažbo.« Dvignil se je in stopil k ženi. Ljubeznivo je položil od dela raskave dlani na njene trepetajoče rame.
Nevarnost, da zgubi zdaj premoženje; žalost, ki se je zrušila na Delico ... ah, kako bridka je usoda.
Rali je moj brat. Pot do njega mi je zaprta, zaprta za vedno ...
Samo ta strašna misel je podila Delico, ki je brez cilja tavala po polju. Podila jo je od hiše, kjer je preživela srečno mladost. Prehitro se je vse zrušilo nanjo. Vzelo ji je jasne misli. Kar ji je razodela gospa Vrhov-čeva, jo je zrušilo. Zdaj je pa še krušna mali potrdila, da je prišla iz tistega dvorca.
»Kot Ralfova polsestra; kot otrok, katerega so se hoteli iznebiti ... kot zavrženka ...« ji je blodilo po glavi.
Vsa zmedena se je ustavila in se je ozirala okrog sebe. Tema je legla na zemljo, ni vedela, kje se nahaja. Niti je ni brigalo, tavala je dalje, dalje. Le proč od tu, da ne vidi več očes ljubega bilja ...
Obupan vzkrik je pretrgal tišino večera. V oči ljubega! Kakšna misel! V oči lastnega brata...
Prišla je na cesto. Posamezni avli so švigali mimo nje; tu pa lam je hitel pešec. Vse je videla v podzavesti. Ni hotela niti gledati ; le dalje, toda kam?
Drevesa so šumela. Ne, reka šumi v temni, tesnobni noči. Deliča je ustavila korak. Komaj je sopla; prisluhnila je vabljivi pesmi valov. Stegnila je roke. Počasi je stopala za bledim obrazom, ki se je kot privid oddaljeval pred njo. Spet se je zasmejala kot blazna. Saj ni poznala matere, samo v duhu je videla njen obraz. Mali sc je ločila od tega sveta, ni mogla prenesti velike težave ...	(Dalje)
»Kaj menite, pater Robert, ali bo še obstajalo krščanstvo na Zemlji, kadar se bomo vrnili?« je vprašal Krushnik.
»Če bodo na njej še ljudje, bo tudi krščanstvo. Saj veste: „Na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala”.«
»Zavidam vam vašo gotovost, pater.«
»Vi ne verujete v resničnost teh Kristusovih besed?«
»Verujem. Nisem pa tako prepričan, da je menil z njimi prav kontinuiteto vidne, ali kako bi dejal, oficielne Cerkve,« je rekel Krushnik. »Seme krščanstva bo gotovo še ostalo, a bogve kje in kako. Morda kot skrito, pozabljeno zrno na jesenski njivi, ki se bo razodelo šele mnogo časa potem, pod toplim pomladanskim soncem. Lahko pa se zgodi, da tudi to seme propade...«
»Vi ste prevelik pesimist, moj mladi prijatelj.«
»Ne, samo realist, pater. Kot časnikar vem, kaj so sposobni ljudje, ki vladajo Enotni svet, in kakšen učinek imata na daljši čas duhovno nasilje in demagogija.«
»Boga ne bodo mogli likvidirati.«
»Skušali ga bodo zatajiti. Že zdaj so le redki posamezniki v Enotnem svetu, ki imajo kako predstavo o Bogu in krščanstvu.«
»Bog bo posegel vmes, kadar mu bo dovolj,« je rekel kapucin žalostno, a s preprostim otroškim zaupanjem.
Profesor Magnussen se je medtem ves osredotočil na površino velikanskega radarja, ki je prekrival eno izmed sten obsežne poveljniške kabine. Vesoljska ladja je švigala s hitrostjo nekaj tisoč kilometrov na sekundo skozi prostor, toda z vesoljskimi ladjami te hitrosti je razpolagal tudi Enotni svet. Imele so svoje postojanke na Luni, Marsu, Veneri in še na bolj odda-
(- J*ootatak dcso
K. Z.
19.
Ijenih planetih ter so stalno križarile po Osončju. Bližali so se sferi, kjer bi mogli naleteti nanje ali kjer bi jih mogle te že čakati, če bi obveščevalna služba Enotnega sveta zvedela za njihovo odpravo in zaslutila njen odhod. Tudi Svobodni svet je imel raztresene svoje vesoljske ladje po prostoru med planeti, toda odprava je ostala vsem tajna in tako te niso bile obveščene o njej, da bi jo zavarovale, saj bi s tem le opozorile nanjo, v primeru resnega napada pa bi je zaradi velikanske premoči Enotnega sveta v vesoljskem prostoru le ne mogle obvarovati uničenja. Edino, na kar se je lahko zanašala posadka v »Liberty«, je bila izredna potencialna hitrost te vesoljske ladje dr. Magnussena, ki je daleč presegala normalno hitrost drugih vesoljskih ladij. Toda potrebovala bo mnogo časa, preden bo dobila potrebni pospešek in izkoristila to svojo prednost. Sicer ni bilo verjetno, da je vodstvo Enotnega sveta zvedelo za ta poskus pobega, s katerim se je skupina ljudi hotela rešiti pred njegovim ultimatom in dokončnim podjarmljenjem, pač pa bi se lahko zgodilo, da bi »Liberty« slučajno naletela na kakšno križajočo vesoljsko bojno ladjo Enotnega sveta ali kar na celo jato. Če bi jo poskusile ustaviti, bi nujno prišlo do spopada. »Liberty« je bila dobro oborožena, toda kljub svoji izredni hitrosti bi morda v boju podlegla.	(Dalje)
Š P O R T IN L
Prodoren uspeh Fi
Mladi francoski kolesar Jacques Anquctil je prepričljivo zmagal 48. »Tour de France«. Anquetil jc že v prvem dnevu dirke oblekel rumeno majico in jo z lahkolo obdržal do konca, ker sta edina njegova resna nasprotnika, Luksemburžan Charly Gaul in Italijan Guido Carlesi, prav kmalu priznala njegovo premoč in se zadovoljila z ostalimi častnimi mesti. Francoz je prevozil 4.397,5 km dolgo progo v 122 urah 1 '33' s povprečno hitrostjo 36,022 km na uro.
Francosko moštvo, ki se je uvrstilo na prvo mesto lestvice, držav, je bilo odlično. Njegovi posamezni kolesarji so dosegli sedem etapnih zmag (Darri-gade 4, in po eno Cazala, Forestier ter Stablinski), bili so prvi v uvrstitvi po točkah (1. Darrigare) ter na koncu osvojili še častno mednarodno trofejo »Cafe do Brasil Giro-Tour 1961«. Dobro sta se izkazala tudi Anglade in Mastrotto.
Italijani so letos dosegli precejšen uspeh, čeprav je bilo moštvo sestavljeno z veliko naglico in so v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo pri dirki Ncncini, Pambianco in Defilippis. Carlesi se je uvrstil na 2., Massignan na 4. in Zamboni na 16. mesto. Massignan je osvojil prvo mesto lestvice naj boljših plezalcev. Italijansko moštvo je zmagalo v treh etapah (Carlesi 2 in Massignan 1).
Luksemburžan Gaul letos ni bil v polni moči in njegova ekipa ni bila preveč čvrsta. Odlikovala sta se le Švicarja Ruegg (12. na lestvici) in Graf.
Samo dva Nemca sta dospela na končni cilj v Pariz in to sta Junkermann, ki se odlikuje na vseh etapnih dirkah, ter mladi Puschel. Junkermann sc je uvrstil na 5. mesto končne lestvice.
Presenetili so Spanci. Na Dirki po Italiji se je odlikoval, kot znano, Suarez, v Franciji pa sla se častno izkazala kar dva španska kolesarja: Manza-nequc in Pcrcz-Frances. Uvrstila sta se na 6. oziroma 7. mesto.
Belgijci so zmagali v šestih etapah (Pauwels 2 in po eno Daems, Planckaert, Van Aerde in Van Geneugden. Niso pa posegli v boj za prvo mesto. Njihov najboljši predstavnik Eddy Papvvcls se je uvrstil na 9. mesto, sledijo Adriaenssens (10.), Hoe-venaers (II.), Van Aerde (13.), Planckaert (15.) in Aerenhouts (17.).
Razočarali so Nizozemci (Damcn 52.) in predstavniki Velike Britanije (Elliot 47.); od ostalih francoskih ekip jc treba omeniti moštvo Center-Jug (Dotto 8. na lestvici in etapni uspehi Bergauda in Novaka) ter moštvo Vzhod-Jug-Vzhod (Gainchc 14. na splošni lestvici in 2. na lestvici po točkah ter uspeh Ignolina).
KAKO JE POTEKALA DIRKA
Anquetil je sprožil svoj napad že v prvi pol etapi (1. Darrigade) in dosegel skoraj 5’ prednosti pred aulom in drugimi boljšimi kolesarji. Svoj položaj pa je Francoz še utrdil z zmago na drugi pol etapi '28,5 km na kronometer). Na lestvici je bil Carlesi ‘edaj tretji (5’25”), Gaul pa 16. (8’13”). Na ostalih etapah so Francozi strogo nadzorovali nasprotnike.
Ko so kolesarji dospeli ob vznožje alpskih prelazov ,je bila lestvica takale: 1. Anquetil, 2. Španec Manzaneque (4'37"), 3. član ekipe Ccntcr-Jug Dotto (5’2l”), 4. Italijan Carlesi (5’22”), 5. Anglež Elliot . 27”), 6. Perec-Frances, Španija (5'28”), 7. Belgijec Pauwels (7’03”) in 8. Battistini, Italija (7'19”). J^Ul je bil 12. (8’13”), Massignan pa 16. (9'36”). Caul je v gorski etapi St. Eticnnc - Grenoble napa-?CI Anquetila, toda zadovoljiti se je moral le s pič-p zmago in z r40” prednosti. Anquetil je bil dru-*■ 3. je bil Manzancque, 4. Massignan in .5. Junker-ain. Po tej etapi je Manzancquc ostal na drugem „estu lestvice (5'07”), Gaul je bil tretji (6’03”), urlesi četrti (7’43”) in Perez-Franccs peti (7’49”). drugih etapah do Pirenejcv ni bilo nič zanimi-8a. Carlesi je zmagal v dveh etapah, Italijana Us iftini in BnJgnami Pa sta izstopila. Posamezne Rra -.C so dosegli Ignolin, Francoz Darrigade in cigijca Van Aerde ter Pau\vels.
v Tudi glavni pirenejski etapi nista bili odločilni. v J*uperbagneresu je bil prvi Italijan Massignan, “auju pa Belgijec Pautvels. Lestvica je bila tc-aJ takale: 1. Anquetil, 2. Carlesi (5'29”), 3. Manza-e9ue (5’43”), 4. Gaul (6’33”) in 5. Massignan (8,
1P 11-S E G L K 1J>
rancoza Anquetila
20”). Anquetil je. potrdil svojo premoč v drugi etapi na kronometer. Drugi je bil Gaul (2’59”), 3. pa Carlesi (3’37”). Na lestvici se jc na drugo mesto povzpel Gaul (10'2”), na tretje Carlesi (10'6”) in na četrto Nemec Junkermann (13'55”). Od tega dne je Carlesi skušal za vsako ceno osvojiti drugo mesto na lestvici. V Toursu mu je spodletelo (1. Darrigade), a uspelo mu je v zadnji etapi. Zmagal jc Cazala (2. Anquetil), toda Carlesi je Gaulu odvzel 6” in s tem tudi drugo mesto.
Končna lestvica:	1. Anquetil, 2. Carlesi	(12T4”),
3.	Gaul (12T6"), 4.	Massignan	(15T6”),. 5.	Junker-
mann (16’09”), 6. Manzaneque (I6'27”), 7. Perez Frances (20'4I”), 8. Dotto (21 '44"), 9. Pamvels (26’ 57”) in 10. Adriaenssens (28’05").
Ostale lestvice. Lestvica po	točkah: 1.	Darrigade. (174), 2. Gainchc	(169) in 3.	Carlesi (148); Lest-
vica plezalcev: I. Massignan (95), 2. Gaul (60) in 3. Junkermann (48); Lestvica ekip: 1. Francija (10),
2.	Belgija (5) in 3. Italija (3); Pokal Cafe do Brasil Giro-Tour za posameznike: 1. Anqueti! (27), 2. Van Looy in Darrigade (21), 4. Pambianco (18) in 5. Car-
Letošnja kupčija z
Skoraj vse italijanske nogometne enajstorice so se že začele pripravljati na prihodnje prvenstvo, ki bo po predvidevanjjh zelo bojevito. Skoraj vsi klubi so potrošili mnogo denarja, da so si zagotovili nekatere najboljše igralce domače ali tuje »proizvodnje«. Letos so Italijani kupovali zlasti v Vel. Britaniji (Grčaves, Ilitchens, Lavv in Baker), na Danskem (Nielscn, Chrienstensen in Mortensen), v Jugoslaviji (Boškov, Veselinovič in Kaloperovič) in v Nemčiji (Kolbl, VValdner in Szymaniak).
Najbolj senzacionalno kupčijo je zaključilo milansko moštvo Inter, ki je plačalo 360 milijonov, da si je zagotovilo Španca Suareza, in je. izdalo 150 milijonov za angleškega napadalca Hitchensa. Za ta klub bo igral tudi Južnoameričan Uumberto. Inter je nadalje kupil Grattona (Napoli), Bugatti-ja (Napoli) in Bettinija (Udinese). Prodal pa je Romi Angclilla (225 milijonov) in moštvu Gcnoa kar štiri dobre igralce, med katerimi je tudi Fir-mani (250 milijonov), Napoliju je odstopil branilca Gattija in Leccu izrednega napadalca Lindskoga (150 milijonov).
Prvaki Juvcntusa so izgubili Boniperlija, ki zapušča nogomet, prodali pa so Spalu Ccrvata; kupili so napadalca Roso (Padova), vratarja Anzolina (Palermo) in branilca Bozzao (Spal). Juventus je v glavnem okrepila obrambo.
Milan jc. izdal za angleškega napadalca Jimmyja Greavesa (Chelsea) 260 milijonov. To moštvo, ki bo letos igralo pod vodstvom Rocca, jc kupilo še tele igralce: Gersona (Brazilija), Contija (L. R. Vi-cenza), Pivatcllija (Napoli), Banovo (Torino), Ra-diceja (Padova) in Pelegallija (Atalanta); prodalo pa je poleg drugih Gallija (Udinese), Vcrnazzo (L. R. Vicenza) in Ronzona (Napoli).
V boj za prvo mesto nameravata letos poseči tudi Roma .in Fiorentina. Rimljani so kupili Angclilla (Inter), Carpanesija in Matteuccija (Spal). Obram-
V BOJ ZA POKALE
Državni nogometni prvaki in zmagovalci pokalov (v oklepaju) raznih evropskih držav bodo kmalu začeli svoja tekmovanja. Nastopili bodo: Italija: Juventus (Fiorentina), Jugoslavija: Partizan (Var-dar), Madžarska: Vasas (Ujpesti Dozsa), Francija: Monaco (Sedan), Avstrija: Austria, (Rapid), Anglija: Tottenham (Leicester), Švica: Servette (La Chaux de Fonds), Španija: Real Madrdi (Atletico Madrid), Bolgarija: CDNA (Spartak), Romunija: CCA (Progresul), Grčija: Panathinaikos (01ympia-kos), Škotska: Glasgocv Rangers (Dunfermline), Nizozemska: Feiginoors (Ajax), Sev. Irska: Linfield (Lurgan Glenavon), Danska: Odense 1913 (Aarhus), Zah. Nemčija: Norimberga (Motor), Irska: Drum-condra (St. Patrik), Luksemburška: Spora (Allian-ce), Malta: Hibcrnien (Florjana), CSR: Dukla, Portugalska: Sportnig, Finska: Valkeaconsken, Turčija: Besiktas, Norveška: Frederickstad, Belgija: Standard Liege, Vzh. Nemčija: Vonvarts, švedska: Kamaraterna in Poljska: Leggia Varšatva.
lesi (16), za ekipe: 1. Francija (138), 2. Italija (124),
3.	Belgija (101), 4. Španija (29) in 5. Luksembur-, ška (13).
De Rosso prvi na amaterski dirki
Amaterska dirka po Franciji je bila zelo bojevita. Glavno besedo so imeli Italijani in Španci, oziroma De Rosso in Gabica.
Po prvih etapah, na katerih sta zmagala Francoz Lebaube in Anglež Ramsbottom, so Španci sprožili hud napad; v Torinu je zmagal Cruz, v Anti-besu pa Hernandez; Gabica je bil prvi na lestvici. Italijani so nato dosegli 6 zaporednih zmag (De Rosso, Zancanaro, Santini, Vendemmiati, De Rosso in Fantinato). Po 9. etapi je, bil prvi na lestvici Italijan De Rosso, sledila sta mu Španca Gabica 0’27”) in Cruz (9'21 ”). Do cilja so manjkale samo štiri etape in Gabica je skušal za vsako ceno odvzeti Italijanu rumeno majico. V Bordeauxu je bil prvi Belgijec Steyaert, v Limogesu je zmagal Švicar Jaisli, v Toursu Nizozemec Janssens in v Parizu Belgijec Henckaerts.
Končna lestvica je tale: I. Italijan De Rosso, 2. Španec Gabica (38"), 3. Belgijec Van D’Huynslager (9’22”), 4. Nemec Kunde (U’03”), 5. Jugoslovan Levačič (11 '57"), 6. Francoz Cauvct (13’46”), 7. Španec Cruz (13’51”), 8. Švicar Jaisli (15’03”), 9. Nizoztv mec Janssen (15’50") in 10. Portugalec Cardoso (16’ 10”). Zancanaro je bil prvi na lestvici plezalcev.
nogometaši v Italiji
ba je zelo čvrsta, napad pa tvorijo tile igralci: An-gelillo, Lojacono, Manfredini, Da Costa, Selmosson, Schiaffino, Ghiggia in Orlando. Fiorentina je kupila Šveda Jonssona, branilca Ferrettija (Catania) in napadalca Milanija (Sampdoria). Hamrin in tova riši mislijo tudi na Anloninha, nadarjenega južnoameriškega napadalca.
Sampdoria si je zagotovila jugoslovansko dvojico Boškov - Veselinovič ter vratarja Battara (L. R. Vicenza).
Tudi Torino in Bologna nista varčevala 7. denarjem. Torino je. izdal 285 milijonov za La\va in Ba-kerja, Bologna pa je kupila Danca Nielsena, Seghe-donija (Bari), Janicha in Franzinija (Lazio), ki so vsi dobri igralci. Padova je kupila tele igralce: Nemca Kolbla, Jugoslovana Kaloperoviča in Urugvajca Caleflija, Spal pa Nemca Waldnerja ter novo krilsko vrsto, ki jQ sestavljajo Mialich (Napoli), Cervato (Juventus) in Cappa (Bologna).
Od ostalih moštev je treba omeniti, da jc L. R. Vicenza kupila Nizozemca Kruiwera ter napadalca Vcrnazzo (Milan). Kupila je tudi 4 igralce od Trie-stine. Catania je kupila vratarja Vavassorija in branilca Szymaniaka (Nemčija), Lecco pa znanega Lindskoga in Di Giacoma (Napoli). Atalanta si je zagotovila Danca Nielsena in Chriestcnsena, kupila pa je tudi Colomba (Juventus) in Roto (Bologna).
Močan bo letos napad moštva Udinese, ki bo tako sestavljen: Pcntrelli, Galli, Bonalin, Anderson (Švedska) in Mortensen (Danska).
Tudi novinci so kupili precej igralcev. Palermo je dobil Portugalca Femanda in Turka Metino (levo krilo); OZO Mantova je kupila Švicarja Alleman-na, Brazilijanca Sormanija, napadalca Mazzera (Torino) in branilca Corradija (Genoa). Venezia bo brez dvoma zelo močna ekipa. Kupila je Španca Santistebana, Madžara Kaszasa, Argentinca Siciliana, vratarja Bandonija (Inter), branilca De Bellisa (Palermo) in Invernizzija (Torino), prodala pa ni niti enega igralca.
Ekipa Inter iz Milana je letos prodala številne igralce. Na sliki je kar šest nogometašev, ki zapuščajo svoje moštvo, in sicer: Lindskog in Da Pozzo (2. in 3. zgoraj), Fongaro, Angclillo, Pirmani in Gatti (1., 3., 4. in 5. spodaj). Ostali so Bolchi, Guamicri, Cor-so, Zaglio in Bicicii
ra o*
ra c3 C D.
«/}
C2 03
*-< ra n
in
2 M S-g
£	»»N
ra a>
—> ra ra
ra >c/i
T3 3! ra
H. G .Si.
ra cts
aE;
»CJ!
ra oj
30 <U
C/D (D
ra ^
Sta
C —
on ra ra 2
N -C
o .Si£
g
<4 ra
/#
yj qj
3 5
Olj O-
c/) <u
<U >N
' E En n
"9 w
O OJ 03 Jh
H*.!l
• 5 ^
» j jj ■—^
Jj r1 r (U
n t
si ra o c
c
o
~ 50-e c
■g -s s -g l 5 u
C " n o
■8 2 3
N M
m
I
k ra o
ra ra
bi) Tj C/)
ra cu o
oo ra ra
qj c i/
•u ^ .2, 73
S N p< 2 <i> .o ra ra
» 0,2* Š1
ra w
r-> OJ O
rv >0
» <D O
ra -p. ra
a “« a k«
p, v
bo m
a
ra
ra
IS gd >S> &&...§
c/j C/J
4) c/5
C >(/?
O C/D
N:
ASŽ 6
j 9 °
a-8 0
'JJ
ra <u
’G'
,2 "ra Sj
N
K
iS G N u ra
-D N ra ^
E
Bb g £
&
‘Sjs-a
■> ra «2.2 2 M o bo ra rr N N
S
bo c
^	ra tj
ra	c/j (i>	o>
TJ	Cu c/)
- - ra
W W Nt>
Žf
P