SploSne vestl — UČITELJSKI ZADRUŽNO-GOSPODARSKI TEČAJ. Dne 24. julija t. 1. ob 8. zjutraj prične v Ljubljani širši del zadružnogospodarskega tečaja za učiteljstvo, ki bo trajal do 26. julija t. 1. Tečaj se bo vršil v veliki dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici, poleg palače banske uprave. Ta del tečaja bo otvoril gospod pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer z uvodnim predavanjem k referatu o državljanski vzgoji. Temu bo sledil referat o državljanski vzgoji s pedagoškega stališča od obl. šol. nadzornika g. Matija Senkoviča. Popoldne istega dne (urO' določijo zborovalci) se vrši poroeilo in razprava o vprašanju šolskih zadrug in zadrug učencev, dne 25. julija dopoldne o vprašanju zadružno gospodarskega dela v okviru izvenšolskega dela učiteljstva, popoldne pa o vprašanju ožjega stika in organizacije učiteljev-zadrugarjev in gospodarskih delavcev sploh, dne 26. julija dopoldne se bo obravnavalo vprašanje narodne šole v službi splošne vaške in gospodarske kulture ter se bo vršil resume in zaključek iz debat. Referatom bodo sledile debate in se bo z ozirom na čas po potrebi tečaj izpremenil in raztegnil tudi na 26. julija popoldne. Posebno važno je vprašanje državljanske vzgoje, ki je ostalo pri nas v vseh pogledih zanemarjeno, a bi moralo prevevati vse naše privatno, šolsko in društveno življenje. Nič manjše važnosti ni za nastopajoče gospodarske razmere vprašanje vzgoje k zadružništvu potom šole in aktivne vzgoje v zadrugah za učence ter tesnejšega in stalnega stika učiteljev-gospodarskih delavcev. Enako je treba razčistiti pojme o izvenšolskem delu ter kritično premotriti metodo izvenšolskega dela v preteklosti, kakor tudi za bodočnost. Prvi pogoj vzgojitve nove generacije je pa tesnejša spojitev šole s potrebami in interesi naroda in postavitev šole v službo kulturnih in gospodarskih potreb vasi, kjer živi večina naroda. Na željo učiteljstva je pristala kraljevska banska uprava na to, da omogoči dostop k temu delu tečaja vsemu učiteljstvu dravske banovine. Iz tega razloga se lahko udeleže tega dela zadružno-gospodarskega tečaja, ki ga je priredila kraljevska banska uprava, vsi učitelji in učiteljice iz dravske banovine. Osobito je želeti, da se tečaja udeleži učiteljstvo iz Ljubljane in okolice. Udeleženci lahko prisostvujejo poedinim referatom. Kdor želi prenočišča ali prehrane, naj javi to Jugoslovenskemu učiteljskemu udruzenju, sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, ki je prevzela organizacijo tečaja. Sekcija bo preskrbela prijavljencem prenočisce v »Akademskem kolegiju«, prehrano pa pri obstoječih menzah. Prijave mora prejeti sekcija najkasneie do 22. julija t. 1. Vsebovati raorajo navedbo dnevov za prenocevanje in prehrano. Kdor ne zahteva preskrbe prenočišča in prehrane, pride lahko brez pnjave. Udeležencem bo izdala sekcija potrdilo o obisku tega dela tecaja, docim dobe udeleženci celotnega zadružno gospodarskega tečaja izpričevala. — Učiteljski tečaji iz sokolske telovadbe. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za savsko banovino, priredi od 16. julija do 13. avgusta dva telovadna tečaja in to osnovni, v katerem se predela gradivo za otroke od 6. do 10. leta, in nadaljevalni tečaj, kjer se predela gradivo za otroke od 10. do 14. leta. Od 13. do 20. avgusta se vrši tečaj za telovadbo v obrtno nadaljevalnih šolah. Vsi trije tečaji se vršijo v Crikvenici. Celotna oskrba za štiri tedne znaša 1300 Din. Za tečaj za telovadbo v obrtrto nadaljevalnih šolah, ki traja le teden dni, je cena 400 Din. Prijaviti se je na naslov: Dušan Bogunovič, Zagreb, Bogovičeva ul. 7. — Glavna skupščina JUU. Rediteljski ¦odsek ima svojo sejo v ponedeljek, dne 24. julija ob 15. uri. Prosimo sigurne udeležbe! — Počitniški tečaj Pedagoške centrale. Za počitniški tečaj P. C, ki se vrši od 14. do 27. avg. v Mariboru, se sprejemajo prijave še do 25. julija in ne le do 25. junija, kakor je bilo to pomotoma razglašeno. Ob enem s prijavo naj se udeleženci izjavijo, če si bodo hrano in stanovanje preskrbeli sami, ali želijo, da to stori P. C. Naknadnim interesentom objavljamo še enkrat program tečaja: 1. Biološke osnove pedagogike. Prosv. inšp. v p. dr. L. Poljanec. — 2. Oert novejšega pedagoškega mladinoslovja. Prof. dr. Fr. Žgeč. — 3. Glavni problemi pedagoške sociologije. Prof. dr. Jeraj. — 4. Didaktika nove šole. Prof. G. Šilih. — 5. Problemi podeželskega šolstva. — Šol. uprav. K. Doberšek. — 6. Izbrana poglavja iz sloveaske slovnice in stilistike. Gimn. ravn. v p. dr. J. Tominšek. — 7. Tehnika risanja na šolsko tablo. Prof. R. Klopcič. Vpisnina za tečaj znaša 10 Din, ki jih je hkrati s prijavo poslati na naslov tajnice gdč. J. Mlinaričeve v Mariboru, Vrtna ulica 23. Pedagoška centrala v Mariboru. — Tečaj za učiteljice gospodinjsko - nadaljevalnih šol. Kakor smo informirani, se tečaj za učiteljice gospodinjsko- nadaljevalnih šol, ki je bil razpisan za Št. Jurij ob j. ž., zaradi premajhnega števila priglašenk ne bo vršil. Čudimo se letošnjemu majhnemu odzivu, ko je bilo treba prejšnja leta nadštevilne odklanjati. Pri tej priliki moramo opozoriti vse učiteljice, da se morejo usposobiti za vodstvo in za poučevanje na gospodinjsko nadaljevalnih šolah samo na tečajih za gospodinjsko - nadaljevalne šole, ki jih prireja kraljevska banska uprava. — Maturantom 1. 1903. iz Kopra poročam na podlagi prejetih odgovorov nekatetih tovarišev, da se snidemo k proslavi 301etnice o priliki banovinske skupščine JUU v Ljubljani 17. avgusta t. 1. Sestanek in razgovor, feako najprimernejše proslaviti spomin na leta, ki so nam tako hitro potekla, 16. avgusta zvečer ob 8. uri »Pri levu« na Gosposvetski cesti. Anton Mervič. — t Anton Farčnik. Na Teznu pri Mariboru je preminul v 83. letu starosti naš tovariš Anton Farčnik, bivši dolgoletni šol. upravitelj na Polzeli. Pokojnik je bil vzoren učitelj in vzgojitelj, katerega je dičila poleg drugih lepih lastnosti skrajna značajnost in stanovska zavednost. O zaslužnem našem veteranu izpregovorimo prihodnjič več. Pokopali so ga ob lepi udeležbi učiteljstva in drugega občinstva v nedeljo 2. julija v Mariboru. Naj. tnu bo ohranjen med nami prijeten spomin. Preostalim pa naše tovariško sožalje. — Krožek upokojenega ugiteljstva v Manboru je imel 6. t. m. izredno lepo uspeli sestanek in sicer v Učiteljskem domu. Zbralo «e je bilo 47 tovarišev in tovarišic. Zlasti udeležba tovarišic je bila tokrat prav častna. Najprej so si udeleženci ogledali dom, za katerega so v svoji stanovski zavednosti in jdealizmu doprinesli marsikak dinarček, dasi kot taki niso nikoli pričakovali od njega osebnih koristi in ugodnosti. Niso se mogli dovolj načuditi lepim in udobnim njegovim ppostorom in praktični urejenosti. Učiteljstvo je lahko nanj ponosno. — Po ogledu se Je vršila mala zakuska, pri kateri se je izpregovorilo nekaj napitnic in se je potem raz- •'? zivahno kramljanje in obujanje medseoojnih spominov. Dasi vlada med mariborskim Znt-1 jstvom Pri njegovih mesečnih se. ll\ vedno lepa vzajemnost iti tovarištvo, je vendar doseglo zadnjič menda svoj višek, Ker smo bib poj lastno streho. V spomin svojega pok. tov. Farčnika so zbrali med seboj zadom 200 Din, dasi večina izmed njih se ni bila prejela pokojnine. Prihodnji sestanek se vrši za casa mariborskega tedna in sicer v cetrtek 10. avgusta zopet v domu. Na to opozarjamo zlasti podeželske upokojence, ja prihite za nekaj uric med nas. Ne bo jim — Društvo »Šola in dom« je prišlo do naslednjih zaključkov in jih predložilo pristojnim mestom: 1. Sprejemni izpiti naj se odpravijo. V prvi razred naj se sprejmejo oni učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole z dobrim uspehom. 2. Nižji tečajni izpit naj se odpravi. 3. Zrelostno izpričevalo dobi vsak učenec, ki je dovršil vsaj z dobrim uspehom 8. razred srednje šole. Izbira učencev naj se vrši v vseh razredih, da pridejo iz srednje šole učenci, ki bodo sposobni in navajeni na samostojno duševno delo. Država in narod potrebujeta samostojnih delavcev, ne knjižnih učenjakov. — Popravek. V »Prosveti« št. 9.—10. sc mora glasiti v članku: »Glavna načela sodobne vzgoje« v prvi vrsti v drugem stolpcu beseda astronomski pravilno: avtonomni. — Esperantski tečaj v počitnicah. Ker ministrstvo prosvete še ni rešilo tozadevne prošnje, se letos ne bo vršil esperantski tečaj v Ljubljani. Kdor'se pa hoče temu jeziku priučiti, naj se javi k pismenemu tečaju, ki se bo pričel 1. dktobra t. 1. Tečaj bo trajal 6 mcsecev. Obrnite se na naslov: Golobič Peter, šol. upr., Primskovo pri Litiji. — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šoisko leto začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in sicer se to zimo, Iki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane z Din 5'—, je poslati ravnatcljstvu banovinslke kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršcv odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovamec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kaike nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno od 25'— do 300'— Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinslko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. KONGRES UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL. V Beogradu se je vršil od 2. do 5. julija dvanajsti kongres nastavnikov meščanskih šol. Kongres je bil združen z razstavo izdelkov meščanskošolskih učencev iz vse države. Razstavo je otvoril pomočnik prosvetnega ministra dr. Dvornikovič, ki je v otvoritvenem nagovoru poudaril važnost meščanskih šol, ki naj postanejo nekake strokovne srednje šole. V nadaljnjem svojem govoru je g. pomočnik tudi poudaril, da poseča pri nas srednje šole 110.000 učencev, a strokovne šole komaj 8000 učencev. Delovanje in sklepanje na kongresu samem je razvidno iz soglasno sprejete resolucije, v kateri se zahteva sprememba zakona o meščanskih šolah, ki se je izkazal kot pomanjkljiv. Predlagana je ustanovitev posebnih oddelkov za meščanske šole pri banskih upravah. Te oddelke naj bi vodili nastavniki meščanskih šol. Nadalje poudarja resolucija potrebo, naj bi učiteljice osnovnih šol, poročene z nastavniki meščanskih šol, dobivale še nadalje stanarino. Nadalje se dotika resolucija vprašanja naturalnih stanovanj za upravitelje meščanskih šol, šolnine, premeščanj, sprejema v višjo pedagoško šolo, vzdrževanja meščanskih šol, dnevnic za ekskurzije in nameščanja ženskih učnih oseb na meščanske šole. Resolucija je bila predložena g. prosvetnemu ministru. KONGRES JUGOSL. PROFESORSKEGA DRUŠTVA. Skoraj istočasno s kongresom učiteljev meščanskih šol se je vršil kongres jugoslov. profesorjev, ki je bil zaključen 6. julija. Na kongresu je bil po dovršenem običajnem dnevnem redu spopolnjen tudi glavni odbor. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve: Pri izpremembah zakona o srednjih in strokovnih šolah, kakor tudi pri izpremembah uradniškega zakona naj se upošteva mnenje jugoslov. profesorskega društva. Profesorske službe naj se oddajajo po razpisu. Zahteva se ureditev terminologije za vse šol. predmete in javna ocena profesorjev. Ureditev višjih in nižjih tečajnih izpitov. Pravica do popolne pokojnine naj se prizna profesorjem že po 30 letih službovanja. V nadaljnjem zahteva resolucija razširjenje obstoječih in otvoritev novih realnih gimnazij ter predvideva rešitev še nekaterih stanovskih vprašanj. — Poročil se je v Ljubljani 9. julija tov. Svatopluk Štoviček, učitelj v Limbourgu v Belgiji z gdč. Majdo Jurečič, konservatoristko v Ljubljani. — Cestitamo! Mladlmka matica RAZNA MNENJA O »NAŠEM RODU«. Znana slovenska mladinska pesnica Utva piše: Da je »Naš rod« naš najboljši mladinski list, bi bilo pač odveč poudariti. Gotovo je, da nadkriljuje ne le druge domače mladinske liste, nego tudi tujerodno mladinsko literaturo. Uredništvo si je znalo pridobiti med sotrudništvom najboljše moči, zato je list pester in zanimiv. Če »Cicibanov rod« zabavno vzgaja s pomočjo sličic, ki nadomeščajo besede, svoje najmlajše čitatelje, je ostala vsebina domalega vsa taka, da se ne le mladina, nego tudi odrasel človek z zanimanjem poglobi vanjo. Poleg zabavne, pripovedne vsebine, prinaša list mnogo prijetno pisanih, poučnih člankov, ki širijo mladini vsestransko znanstveno obzorje. Saj poljudno obravnava malodane vso vrsto predmetov, ki so v seznamu šolskih spričeval in je prav to za šolsko mladino neprecenljive vrednosti. Saj je lepše čitati v zabavno povest zavito znanost, kakor suhoparno šolsko knjigo in ostane bolj v spominu. Gotovo bo list v teh smernicah še napredoval, ker se zaveda. uredništvo svoje naloge. Mladinska pisateljica In ilustratorka Ksenija Prunkova piše: Kar mi je pri «Našem rodu« najbolj všeč, je to, da ima tako širok in raznoličen krog sotrudnikov v besedi in obliki. Ni pa izbran ta krog kar tja v en dan. »Naš rod« jasno kaže, da hoče urednik seznaniti svoje čitatelje z boljšim in najboljšim, kar imamo. Saj na kazalu srečamo imena, kakor: Bevk, Gradnik, Klopčič, Kmetova, Magajna, Milčinski, Merzel, Širok, Vodnik ter Gaspari, Gorše, Jakac, Justin, T. Kos, Fran, Mara in Tone Kralj, Pavlovec, Pirnat, Smrekar in druge. Vsa ta imena niso le prazen zvok; poznamo jih iz naših vodilnih revij za odrasle, iz naših umetnostnih razstav. V življenjepisih »Naši možje« mladina še podrobneje spoznava naše kulturne delavce. Ko bo ta mladina dorasla, ji bo olajšano delo v gimnaziji, ko bo v višjih razredih srečavala pri pouku domače književnosti imena starih, dobrih znancev. Ni pa »Naš rod« le poučen in vzgojen. Predvsem ni tako, skoro bi rekla »sitno vzgojen in pridigarski«, kakor so bili mladinski listi svojčas inso včasih celo še dandanes. Nikar ne vzgajajmo tako, da otrok čuti namršene obrvi, dvignjeni kazalec in leskovko za pečjo (to naj pozna kvečjemu iz pravljic). Tudi povesti o »pridni Liziki in zlobnem Mihcu« so dolgočasne in zastarele. V »Našem rodu« imamo v besedi in sliki tudi dovolj sonca, veselja do življenja in vedrega smeha, da bo mladina »Našega roda« bolj pogumno, vedro in veselo gledala in stopala v življenje kakor mi. —mm Oceno knjig Mladinske matice sta prinesla do sedaj »Slov. Narod« in »Jutro«. Obe oceni sta ugodni. Kritik v »Jutru« omenja iz Kresnic predvsem članke Po slovenski obali, Slbvenci v Zedinjenih ameriških državah, Iz Prekmurja, Po Makedoniji in Mrzelov uvod o pomenu knjige. Dalj časa se ustavi pri slikovnici »Za vesele in žalostne čase«, o kateri pravi, da je prav živahna in pestra knjižica za naše malčke. Odlikuje jo otroškemu svetu primerna slikarska fantazija, ki srečno združuje pravljično fantastičnost z motivi iz življenja v prirodi. Barve so prav žive in s svojo močno dekorativnostjo samo podpirajo učinkovitost slikarskih motivov. Edo Deržaj je dosegel svoj namen. Njegov slikarski učinek dobro izpopolnjujejo gladko tekoči verzi Anice Černejeve. Kritik omenja poučno delo Kmetove »Lovci na mikrobe« in pri pravljici B. Magajne so mu posebno všeč Jakčeve pravljične ilustracije. Oceno dopolnjuje odstavek, ki govori o pomenu in delu Mladinske matice. — Zagrebške »Novosti« preteklega tedna so prinesle daljšo oceno dr. Cermeljeve knjige »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Ocena je prav ugodna in je dosedaj najbolje strokovno pisana kritika tega dela. Napisal jo je vodja falske elektrarne Pertot. V uvodu govori članek tudi o agilnosti Mladinske matice. Stanovska organizadja JUU Iz druStav: POROCILA: + JUU SRESKO DRUŠTVO CRNOMELJ METLIKA je zborovalo 8. aprila 1933 ob 12.30 v narodni šoli v Metliki. Navzočih 39 članov. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Razdelitev šol. let v razrede 1—8razrednic. 5. Sreska vrtnarska razstava. 6. Sodelovanje učiteljstva in sres. kmetij. referentov v svrho podviga gospodarstva. 7. Slučajnosti. 1. Zborovanje je vodil tov. predsednik Matko Ljubič in je v pozdravnem nagovoiu izrazil dobrodošlico posebno novovstopivšim članom: Jožetu Zalarju iz Metlike, Binteru Marjanu iz Božakovega, Demšar Zlatki, Haraminčičevi Anki in Gvozdeni Vidosavi iz Radatovič, Sirnik Franji in Čehovin Mariji iz Štrekljevca, Cotmanu Slavku, Cotmanovi Vidi in Torošu Ljubu iz Starega trga, želeč jim, da se dobro počutijo v Beli Krajini. Poudarjal je, da je stanov. organizacija najvišji forum za reševanje vseh zadev, ki se tičejo našega stanu. Spomnil se je preminulega tovariša Riglarja iz Semiča; učiteljstvo je počasti'o njega spomin. Tovariš Tončič, vršilec dolž- nosti sres. prosv. referenta, je pozdravil zborovalce v imenu sres. načelnika. Posetila sta zborovanje tov. nadzornika Barle Konrad iz Metlikc in Horvatič Andrej iz Črnomlja ter sres. kmet. referent g. Konda. 2. Zapisnik se je prečital in soglasno sprejel. 3. Aktualni dopisi so bili prečitani elanstvu v vednost. 4. Tov. Tončič je pojasnil vsebino dopisa glede organizacije pouka na posameznih tipih naših nižje in višje organiziranih šol. Na predlog tov. nadzornika Andreja Horvatiča se je sestavil odbor, za vsak srez posebej, ki bo izdelal tozadevne predloge. 5. Tov. nadzornik Konrad Barle, predsednik odbora za razstavo šol. vrtov, je pojasnil pomen razstave za učiteljstvo in napredek šol. vrtnarstva. Iz navodil, ki jih je izdala kr. ban. uprava, je razvidna velika možnost in izbira panoge, kjer lahko učiteljstvo pokaže svoje zmožnosti. Vzpodbujal jc navzoče k smotrenemu pričetku pripravljalnih del za razstavo, ki naj pokaže, da je šolski vrt v resnici učilnica. 6. Sres. kmetijski referent g. Konda je izvajal sledeče: Najproduktivnejši stan v državi je kmetovalec, učitelj pa je vzgojevalec našega podeželja, iz česar je razvidna nujna potreba sodelavnosti obeh stanov. Vzgojiti moramo v kmetu stanovsko zavest, čut za izobrazbo in zadružništvo. Opozoril je na nekatere napake, ki jih dnevno srečavamo v vasi in poudaril, da je nujna sestavitev delovnega programa temelj sodelavnosti učiteljstva in kmet. referentov v dosego trajnih uspehov pri kmet. gospodarstvu. 7. Tov. Passekova je prečitala resolucijo glede poročenih učiteljic, katero je dal tov. predsednik v debato. Vanjo je posegel tov. Špan. Resolucija je bila nato soglasno sprejeta. Tov. nadzomik Horvatič je animiral učiteljstvo za ustanovitev PJS. Vršil se je še kratek razgovor o odkritju spominske p!ošče tov. Lovšina na Vinici, o vrtnarskem tečaju in prihodnjem zborovanju, ki naj se vrši 13. maja v Radatovičih v _užemberku. Ela Čampa, s. r., tajnica. Ljubič Matko, s. r., predsednik. + JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo v soboto, dne 10. junija t. 1. ob 9. uri v Ormožu. Udeležencev je bilo 38, t. j. 65%. Tov. nadzornik Cepuder je odpovedal predavanje, ker je rokopis že oddal v tisk. Tov. predsednik poroča uvodoma, da od majniškega zborovanja do današnjega ni dospelo nič posebno važnih dopisov. Prosi tov. Vittorija, naj poda poročilo o zborovanju društvenih predsednikov z upravnim in nadzornim odborom dne 13. maja t. 1. Poročilo je bilo jako obširno in skrbno pripravljeno ter so zborovalci z zanimanjem sledili. Nato je razložil tov. Rajšp važne izpremembe pri Učit. samopomoči. Predlogi: 1. Tiskovine, ki so obvezne za vsa šolska vodstva, naj se tiskajo na manjših formatih. 2. Novi katalogi in knjižice za učence naj se ujemajo v rubrikah in besedilu. Knjižice imajo n. pr. rubriko za zamude, katere pa v katalogu ni. 3. Vsaka ovadba zoper kateregakoli izmed našega stanu naj se predloži obtožencu na vpogled, da sta mu s tem omogočena najučinkovitejša obramba in dokaz resnice tudi sodnim potom. Ker odide tov. Majhen k vojakom, se mesto njega določi kot sopodpisovalca za čekovne položnice tov. Marica Pinterič. V jeseni bo naše društvo praznovalo 60letnico obstoja. V oktobru se bo vršilo slavnostno zborovanje. -¦• Prihodnje zborovanje bo občni zbor dne 9. sept. v Ormožu. M. Megla, predsednik. Olga Šijanec, tajnica. Novosti na knjižnem trgu —k Ključevi svjetske krize od Miljenka Vidoviča obravnava v svoji 144 strani obsežni knjigi probleme sedanjega sveta in življenja do temeljev svetovne krize. Knjiga stane 10 dinarjev in se naroča v knjigarni »Uzgajatelj« v Sarajevu, Kralja Aleksandra ul. 53.