GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 4. NOVEMBRA 1960
LETO VII., ŠTEV. 85
MESTNI SVET
7. seja Mestnega sveta dne 28. oktobra 1960
Sklep o sodelovanju občin na območju mesta z Zavodom za urbanizem pri izdelavi urbanistične dokumentacije in evidentiranju urbanističnih ukrepov
prostori, ki predstavljajo zvezo med novim kompleksom in ostalim mestnim področjem.
— Jasno naj bi bile izražene predvsem vzdolžna in obe diagonalni peš Dr. Marijan Dular, predsednik Sveta ne dokumentacije za območje mestt^ smeri, ki so zelo pomembne (sever— za urbanizem, je takole obrazložil pred- Ljubljane vodi Okrajni zavod za urba- jug, severovzhod—jugozapad in severo-log:	nizem.	zapad—jugovzhod).
Okrajnemu zavodu za urbanizem ,2. Naročila za izdelavo vse urbani- — Poseben poudarek zahteva zveza OLO Ljubljana je bila obenem s skle- stične dokumentacije za to območje se med Titovo cesto in novim Trgom, pom o ustanovitvi zadana predvsem vr$'jo izključno preko Okrajnega za- predvsem v severovzhodnem vogalu. To tudi naloga koordinacije in usmerjanja voda za urbanizem. Ta jih, sporazumno zvezo je slej ko prej mogoče obravna-urbanistične službe in dejavnosti na ob- z naročniki, prevzema sam, ali pa jih vati kot glavno povezavo Trga z osta-močju ljubljanskega okraja, predvsem oddaja ustreznim projektnim organi- limi prostori mestnega centra, pa še na območju mesta Ljubljane. Tak zacijam.	2. Položaj ln značaj spomenika Re-
sklcp so narekovale neskladnosti, ki iz- 3. Ljudske odbori občin na območju voluc|Je
vira j o prav iz pomanjkanja koordini- mesta Ljubljane naj naroče svojim — Popolnoma jasno se kaže potreba, ranega in enotno usmerjenega dela in organom, t. j. Svetom, pristojnim za da spomenik na Trgu revolucije po sc izražajo v vrsti konkretnih primerov, zadeve urbanizma, kot tudi oddelkom, syojem značaju in po svoji legi domi-Ti primeri zadevajo predvsem izdaja- pristojnim za iste zadeve, da si morajo nira- Zaradi uvodoma izraženega stali-njc odločb o lokacijah, ki niso vskla- v bodoče pred izdajo lokacijskih odločb šča ° glavni orientaciji Trga se kaže jene s splošnimi načeli urbanistične po- oskrbeti vse elemente za odrejanje lo- najbolj logičen prostor za njegovo lo litike, izdelavo podrobnih zazidalnih na- kacij pri Okrajnem zavodu za urbani- kacij° v južnem delu ploščadi, verjetno Črtov, ki ne ustrezajo splošnim urba- zem. To velja za vsa območja v mejah čimbolj centralno z ozirom na obe te nističnim pogojem in slično. Zavod je določenih gradbenih okolišev in izven ploščadi in celotne kompozicije Trga. že v začetku svojega dela moral ugoto- njih, za katera ne obstojajo potrjeni ~ Pomemben problem predstavlja viti tudi, da ne obstaja centralna evi- in veljavni zazidalni načrti.	rešitev vprašanja, kako spomeniku do-
4. Vse urbanistične načrte, ki so v ^‘‘ dimenzijo ali oblikovati neposred-
denca niti obstoječega zazidalnega sta-
ditvcnih posegov'"111 ZaZ‘dalnih ali Ure" izdelavi ali so že izdelani pa še ne po T?ga° res dominiral Dimenzije‘sledjo
Upravni odbor zavoda Je spoznal, da 3h“ Jborofobčin^z^brnSa 'mlsfa	*£° kYe“f'*^°v ^ti
je treba takoj podvzeti določene ukre-	Ljubljane takoj predložiti Okrajnemu	obvlada^okolim Tn ,>	2	rajvHnn
pe. ki naj stanje-izboljšajo tako, da bo	zavodu za urbanizem, da jih preveri	^ ‘eSeS Okusov	“
novo ustanovljeni zavod lahko vršil	glede na skladnost s splošnimi načeli	, . pr. . °^	m	?.at£
svojo nalogo. O tem vprašanju je raz-	urbanistične politike na območju mesta	b!la' koraf^Mu^L
pravljal Svet za urbanizem OLO Ljub- i" glede na posebne urbanistične koristi .’	-	H °bde,a'
ljana na svoji seji dne 20/10-1960^in skle- okolišev, na katere se nanašajo.	va' saj bl bl1 nujno urelen predvsem na
Mestni svet sprejel zgoraj navedeni
nil predlagati Mestnemu svetu, da sprejme s tem v zvezi naslednje sklepe:
poglede iz večjih razdalj.
Uspešnejše so vsekakor rešitve, kjer je vprašanje dominantnega značaja spomenika reš?vano z ustrezno ureditvijo njegove neposredne okolice (n. pr.: namestitev na posebni, z zazidavo in ozadjem poudarjeni, dobro vidni ploščadi, zveza z živim elementom — vodo,
Poročilo k tej točki dnevnega reda - Obstoječe zelenje bi naj bilo ohra- ustrczni^masTalf tildi°f isadni"obd'ela°ri Je podal predsednik Sveta za urbani- njeno v največjem možnem obsegu, predstavni lahko del ali vsai ožulil zem dr. Marijan Dular.	predvsem ob zahodni strani Trga, pri £™ci?e spomenika) ^ °“4,e
1. Centralno evidenco vse urbanistič- sklep na svoji seji dne 28. oktobra 1960.
Poročilo o poteku pripravljalnih del za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani po zaključnem natečaju
Natečaj za urbanistično ureditev no- čemer naj bi dodatno k predvideni plo-vega Trga revolucije v Ljubljani, ki je ščadi posredovalo povečanje zračnega
bil izveden v smislu sklepov Sveta za prostora Trga. Urbanizem OLO Ljubljana z dne 17. 9.
— Spomenik Borisu Kidriču (plastika) vsekakor zahteva intimnejše okolje,
uioamzem ulu Ljumjana z dne v. y. _ pioš(Ka(i Tr = hi -	verjetno v bližini novega objekta Izvrš-
s JE	t r— bi ob«.* „
mladi 1960. Natečajna komisija je svoje	d£č po povprečku iz uspešnejših rešitev
) delo zaključila z zapisnikom zaključne — Vse področje bi naj bilo name- cca 50.000 mz novih etažnih površin, od , seje dne 10. 5. 1960, kjer je poleg ocene njeno v prvi vrsti peš prometu, pri če- česar bi bilo potrebno določiti za po-Predloženih projektov in splošne ana- mer Pa je treba predvideti ustrezen si- trebe novega objekta Izvršnega sveta i, bze natečaja podala tudi pregled po- stein dovoznih možnosti in zadostne po- cca % ali 15—17.000 m*. Od ostalih ob-bud, ki po njenem mnenju izhajajo iz vrši ne za parkiranje vozil ob posamez- jektov se najprepričljiveje kaže potreba ”atečajnega gradiva in, ki bi jih bilo nih objektih in ob glavnih dovoznih P° večji javni dvorani, ki bi bila tu lo-vsekakor treba upoštevati pri izdelavi smereh. Kapaciteta parkirnih prosto- gična in potrebna. (Trg — dvorana na dokončnega zazidalnega programa in rov naJ bi v celoti znašala vsaj 450—500 prostem). Ostale kapacitete naj bi bile načrta za področje Trga revolucije. osebnih avtomobilov. Pri urejanju preč- prepuščene predvsem družbenim in »■ Na podlagi teh pobud je natečajna nih Prometnih smeri je treba paziti na javnim organizacijam, le v najmanjši komisija formulirala naslednje osnovne da križišča z obema močno promet- meri pa tudi lokalom, javnim prosto-sugestije-	nima cestama — Titovo in Prešernovo rom, razstavnim prostorom in trgovini,
1 c, , ’	,	• ,	.... .	~ ne bodo prepogosta. V okviru ob- kar vse naj bi vnašalo v območje no-
• Piušna programska Izhodišča. ravnavanega področja bi bilo treba opu- vega Trga nujni impulz živahnosti
v^n,°Sred?ja pIoSčad T,8a naj bi bila šiiti zazidavo, ki sloni na sistemu cest 4. Problemi oblikovanja nekaterih seKakor orientirana v smeri sever—jug. in ulic in jo nadomestiti z drugačno, ki elementov
‘i tem je namreč mogoče dominantne v načelu predvideva vrsto vsebinsko in — Občutljiva je v veliki meri vzhod-bin l e oprcti na Pomembnejše in vse- oblikovno raznolikih prostorov, ki so na stran, kjer je treba rešiti vprašanje nsko ustrezne objekte na severu in med seboj povezani in dopolnjujejo vključitve stare arhitekture v novo za-au, podrediti pa v teh pogledih za- osrednji prostor Trga revolucije. Na ta zidavo. Kot najuspešnejši sc kažeta na-av° ob vzhodni in zahodni strani. način naj bi bili predvsem oblikovani slednji rešitvi:
a)	Rešitev z ustvaritvijo novega prostora med Trgom revolucije in staro arhitekturo, ki po dimenzijah ustreza taki zazidavi, jo torej ohranja, vendar ne veže neposredno v novi, vsebinsko drugačen prostor.
b)	Rešitev z uvedbo nižjega, vzdolž vzhodne strani v pravilnem odmiku priključenega novega objekta, ki z nizko horizontalo poveže oblikovno živahno gmoto stare arhitekture.
V obeh primerih so pomembni novo nastali sekundarni mestni prostori, ki oblikovno in vsebinsko lahko obogatijo ambient novega Trga.
— Poseben problem predstavlja pravilno urbanistično vrednotenje stavba Ljudske skupščine, ki je sedaj v neprijetnem konfliktu z neurejenim vogalom Šubičeva—Beethovnova in z arhitekturo »konzorcija*. Ureditvi tega vogala ali zazidave s tem v zvezi bo treba posvetiti posebno pozornost. (Zanimivi so poskusi z zapiranjem oziroma s prekritjem Šubičeve ulice na tem mestu),
— Z ozirom na posebno lego obstoječega šolskega trakta ob Šubičevi ulici v bodočem kompleksu, bo vsekakor odpadla možnost dograditve telovadnice ali drugih pomožnih objektov za Šolske potrebe. Zaradi tega bo treba računati s tem, da se šolo, vsaj te stopnje kakršna je današnja, premesti na drugo mesto, obstoječemu poslopju pa sc določi nov namen.
— Postavlja se zelo pereče vprašanje oblikovanja zveze med obstoječo zgradbo na vogalu Šubičeve in Valvazorjeve ulice in novo stanovanjsko zgradbo Izvršnega sveta. Neugodna vrzel med obema objektoma mora biti odstranjena ali ustrezno obdelana.
Rezultate natečaja kakor tudi navedene sugestije natečajne komisije je obravnaval na svoji 2. in 3. seji najprej Odbor za postavitev spomenika revolucije, pod predsedstvom tovariša Franca Leskoška-Luke. Pri prvi obravnavi so si člani odbora izčrpno ogledali natečajno gradivo in poslušali poročilo, ki ga je podal direktor Okrajnega zavoda za urbanizem in član natečajne komisije ing. arh. Marko Šlajmer. Pri drugi obravnavi je bila izvedena obširna diskusija o predloženi problematiki in so bili sprejeti smiselno navedeno naslednji osnovni sklepi:
1.	Odbor je sprejel predloge natečajne komisije kot so navedeni uvodoma.
2.	K tem predlogom je Odbor formuliral naslednja svoja stališča:
— Kot element zazidalnega programa je treba upoštevati programske osnove novega objekta IS in organov republiške uprave, za katerega je bil že izdelan podrobni tehnični program.
— Enako je treba obravnavati program objekta za LT, Z1T in CTK. Pri tem objektu je treba vsekakor razčistiti vprašanje finansiranja njegove izgradnje.
— Treba je pregledati realne možnosti za postavitev velike koncertne dvorane na Trgu revolucije, eventualno v zvezi s spomenikom. Pri tem je treba ugotoviti obseg in eventualne vire finansiranja za tak objekt.
— Izmed investitorjev, ki imajo v danem časovnem okviru gradbene namene na področju mestnega centra Ljubljane, je treba poizkušati poiskati ustrezne interesente, ki bi jih preusmerili na področje novega Trga revolucije.
— V zvezi z možnostmi za finansiranje, ki bodo na ta način ugotovljene,
je treba sestaviti predlog za eventualno potrebni ali možni način etapne izgradnje.
— Predlog dokončnega zazidalnega načrta je treba predložiti odboru.
Na podlagi navedenih obravnav in Sklepov sta predsedstvi Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in Mestnega Sveta ob sodelovanju urbanističnih organov sugerirali naslednja programska izhodišča za izdelavo dokončnega zazidalnega načrta Trga revolucije:
1.	Pri izdelavi dokončnega zazidalnega načrta je treba v celoti upoštevati predloge natečajne komisije kot sledi.
2.	Osvojena je v načelu zazidava, kot jo predlaga prvo nagrajeni natečajni elaborat, tako, da sta v južnem delu Trga predvideni dve stolpnici, med njima spomenik Revolucije, veduta proti jugu pa ni zaprta z zazidavo.
Pri izdelavi dokončnega zazidalnega načrta je treba upoštevati naslednje splošne pripombe:
a)	na vzhodni strani naj bo zazidava prikazana v dveh variantah:
I.	tako, kot jo predvideva prvona-grajeni osnutek, vendar s tem, da naj bi bil ohranjen trakt »Nove založbe«, ki naj bi bil v pritličju urejen kot prehod z arkadami;
II.	tako, kot to predvideva rešitev v projektu 91402.
b)	Erjavčeva cesta naj bi bila odprta za manj intenzivni vozni promet po vsej dolžini.
c)	Zeleni pas ob zapadni strani bi bilo treba obravnavati tako, da bi ureditev ne imela izrazito pietetnega značaja; zaželeno pa bi bilo, da so v tem območju poleg dekorativnih, živih ele men tov, nameščeni tudi nekateri spominski objekti, navezani vsebinsko na kontinuiteto razvoja revolucionarne misli v Sloveniji ter smiselno povezani tudi z grobnico herojev.
3.	Pri izdelavi dokončnega zazidalnega načrta je treba obvezno upoštevati naslednje programske elemente:
—	program za novi objekt IS in republiških upravnih organov (1. stolpnica, glej prilogo)
—	program LT in ZIT (2. stolpnica, glej prilogo)
—	program predstavniških organizacij slovenskega gospodarstva (zbornice, združenja, biroji in slično, 2. stolpnica, glej prilogo TZS)
—	program CTK (objekt na vzhodni strani Trga, glej prilogo)
—	program trgovskih, razstavnih in gostinskih lokalov (objekt na vzhodni strani Trga)
—	program dvorane, ki naj bi služila koncertnim in drugim javnim prireditvam, kakor tudi za kongrese in zborovanja. Ta dvorana naj bi imela zmogljivost približno 1200 do 1500 oseb ter izdatne stranske prostore, tako, da bi bila rcsi vsestransko uporabna ter bi lahko služila tudi za večje protokolarne sprejeme.
— V enem izmed v programu navedenih objektov naj bi se predvidela tudi normalna javna kino dvorana.
V	zvezi s pripombami natečajne komisije je treba ustrezno programirati in urediti predvsem še severovzhodni, jugovzhodni in severozapadni vogal Trga.
V	načrtu je treba prikazati rešitev, pri kateri bi dobil Trg z Jieposredno okolico zaključeno obliko, ne da bi bilo treba računati s sočasno gradnjo še nekih objektov, ki v teh pripombah niso navedeni.
Na podlagi tako formuliranega programskega okvira in po naročilu Okrajnega zavoda za urbanizem je avtor prvonagrajcnega projekta prof. arh. Edvard Ravnikar, izdelal dva variantna načrta, v bistvu z naslednjimi značilnostmi :
Prva varianta predstavlja rešitev z eno visoko zgradbo na južnem delu Trga, ki bi bila predvidena za potrebe IS in organov republiške uprave. Pri
tej varianti je predvidena lokacija tudi za objekt CTK, po tehničnih zahtevah, navedenih v programu investitorja. Druga varianta predlaga dve, simetrično postavljeni visoki zgradbi v južnem delu Trga, pri čemer je ena predvidena za potrebe IS in organov republiške uprave, druga pa naj bi bila zasedena z važnejšimi gospodarskimi organizacijami, združenji in zbornicami, vsebovala naj bi prostore LT, ZIT, Društva ekonomistov in podobno.
Obe izdelani varianti zajemata vsaka v okviru danih možnosti sugerirani program. Izdelan je bil tudi predlog minimalnega zazidalnega programa z namenom, prikazati možnost, po kateri bi bilo mogoče v predvideni prvi etapi izgraditi le one najnujnejše objekte, ki bi posredovali trgu zaključeno obliko, ne da bi bilo treba v danem časovnem obdobju realizirati vse objekte, ki so po zazidalnem načrtu na območju trga predvideni. Minimalni program zazidave v obeh primerih obsega naslednje objekte:
L Stolpnico (ali obe stolpnici) v južnem delu trga.
2.	Ureditev vzhodnega dela trga ob nunski cerkvi v celoti.
3.	Ureditev ploščadi, zelenega pasu na zahodu. in, seveda, postavitev spomenika Revolucije.
Organi OLO in Mestnega sveta ter IS so pregledali obe varianti in predlagali osvojitev predloga, ki predvideva obe stolpnici s tem, da naj bi se v prvi fazi realiziraj naslednji zazidalni program:
1.	Izgradnja obeh stolpnic.
2.	Ureditev ploščadi.
3.	Ureditev vzhodnega dela trga.
4.	Postavitev spomenika in ureditev njegove neposredne okolice.
Pri tem je bilo sprejeto stališče, naj bi se z ozirom na rezultat natečaja, in na rezultate obravnav ter projektov, ki so mu sledili, spomenik Revolucije predvidel v zvezi z zelenim pasom na zahodni strani trga. Razpis natečaja, predvidenega za pridobitev načrta samega spomenika in njegove neposredne okolice, naj bi se oprl na misel, da je spomenik sam treba smiselno povezati z nekimi dodatnimi spominskimi objekti, ki bi predstavljali element ureditve zelenega pasu na zahodni strani trga.
Sprejeto je bilo tudi stališče, naj se organizirajo javne debate ob razstavi
Iz rezultatov navedenih diskusij in ilustrativnih prispevkov, obravnavanih ob tej priložnosti, je mogoče formulirati naslednji
povzetek
rezultatov izvršenega dela.
1.	Za osnovo zazidalnega načrta, ki naj bi bil izdelan ter predložen v sprejetje pristojnim predstavniškim organom je treba vzeti program, ki predvideva :
— Izgradnjo obeh visokih stolpnic na južnem delu prostora Trga.
— Ureditev vzhodnega dela Trga po zadnji izdelani zazidalni varianti.
— Ureditev ploščadi.
— Ureditev spomenika, za katerega naj bi bil razpisan poseben natečaj v zvezi z dopolnilnimi spomeniškimi objekti v prostoru zelenega pasu na zahodni strani Trga.
2.	Predstavniškim organom naj bi bila predložena v sprejetje zazidalna varianta, ki predvideva izgradnjo obeh stolpov, pomaknjenih nekoliko proti severu tako, da nastane ob severnem robu Erjavčeve ceste nekoliko večji dostopni prostor. To zazidalno varianto bi bilo treba še pred predložitvijo urediti tako, da bi jo bilo možno v etapi realizirati eventualno tudi z izgradnjo samo ene stolpnice, pri čemer bi bilo tudi v tem primeru treba doseči zaključen vtis izgrajenega dela kompleksa.
3.	Nemudoma je treba pristopiti k organizaciji investicijskega organa, ki bo že takoj v začetku koordiniral vso dejavnost investitorjev, ki bodo gradili na področju trga in oskrbel vsa potrebna nadaljnja dela za izgradnjo Trga.
Ta dela obsegajo v naslednjem obdobju:
— Določitev mikro-lokacij za posamezne objekte.
— Sprovedbo organizacije finansiranja ter določitev investitorjev za posamezne elemente.
— Izvršitev vseh raziskovalnih pred-del (sondaže terena, ugotovitev stanja komunalnih naprav, ugotovitev in ocenitev kompleksov, ki jih je treba rušiti in nadomestnih kapacitet in podobno).
— Organizacijo razpisov natečajev in izdelavo projektov za posamezne elemente Trga.
Rezultati izvršenega dela kažejo, da razpolagamo z dovolj zanesljivimi osnovami za nadaljevanje priprav za izgradnjo Trga revolucije, da pa po drugi strani nadaljevanje tega dela zahteva trdno organizacijo in izrecno ekspedi-tivnost, ki jo narekujejo ostri roki, po drugi strani pa obseg in kompleksnost za naše razmere nenavadno velike naloge. Zaradi tega bi bilo potrebno, da vsi pristojni organi poskrbe za čim hitrejše reševanje delnih nalog in že v začetku zagotove tiste osnove, predvsem organizacijske, ki bodo edine lahko zagotovile uspešen potek del pri izgradnji novega Trga revolucije v Ljubljani.
Po razpravi je Mestni svet odobril gornje poročilo ln pa priporočilo, da Imenuje Občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Ccnter posebno investicijsko grupo, ki bi bila tako Svetu za urbanizem OLO in Okrajnemu zavodu za urbani- . zem strokovni usmerjevalec in pomočnik pri reallzlranju gradnje Trga revolucije.
Problematika zelenega pasu mesta Ljubljane
vsega natečajnega in ponatečajnega gradiva, ki naj zberejo dodatne sugestije
' _	--J-----J " X,ju6cjujv
in naj mobilizirajo javnost, posebej pa še strokovnjake za nadaljnja dela pri pripravah izgradnje trga in spomenika.
Okrajni zavod za urbanizem je organiziral v začetku oktobra t. 1. štiri take javne razprave. K prvi so bili vabljeni predsedniki ljudskih odborov ljubljanskih občin, sekretarji občinskih komitejev ZKS in člani ljudskega odbora občine Center. Druge razprave so se udeležili predstavniki društev arhitektov, urbanistov ter gradbenih inženirjev in tehnikov. Tretja, ki naj bi skušala že povzeti sugestije prvih dveh in formulirati neka dokončnejša stališča, je bila organizirana v naslednjem sestavu: avtorji nagrajenih natečajnih projektov, člani natečajne komisije, člani Sveta za urbanizem OLO Ljubljana ter nekateri vabljeni družbeni delavci in strokovnjaki Te debate so sc udeležili tudi predstavniki IS, OLO Ljubljana, OK ZKS Ljubljana in ObLO Center. Zadnja debata v tem sklopu je zajela člane sekretariata OK ZKS Ljubljana, člane predsedstva Okrajnega odbora SZDL Ljubljana in člane predsedstva Okrajnega sveta sindikatov
Diskusije so bile v vseh primerih živahne in so prispevale vrsto konkretnih predlogov, predvsem v zvezi z vprašanji oblikovanja trga, organizacije nadaljnjega dela ter organizacije finansiranja in izvedbe izgradnje Trga, kakor tudi koordinacije te akcije z ostalimi predvidenimi večjimi gradbenimi posegi na področju Ljubljane.
Poročilo je podal predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Sitar: Zelene površine, posebno pa gozdovi so za vsako mesto, posebej pa še za mesto z razvito industrijo, življenjskega pomena, ker regulirajo klimo in vlago, čistijo zrak, varujejo strme terene pred erozijo, ublažujejo vetrove in nudijo delovnemu človeku oddih in razvedrilo ter s tem ustvarjajo pogoje za reprodukcijo delovne sile in povečanje produktivnosti dela. Razen tega sc z urejenimi zelenimi objekti poveča tudi privlačnost mesta ža turiste. Mesto Ljubljana predstavlja izhodiščno točko za ostale turistične kraje ter tako pospešuje z urejenimi objekti turizem.
Brez zelenih objektov, brez zelenja,
ki osvežuje in nudi počitek, krepi ali ozdravlja — z eno besedo rekreira, si ne moremo zamisliti prosperitete mestne skupnosti, še posebno pri današnjem hitrem razvoju celotnega gospodarstva, posebno pa še industrije.
Mesto Ljubljana ima glede na zelenje zelo ugodno lego in pogoje, ker je ne le na vseh straneh obdano z gozdovi, temveč so gozdovi tudi v mestu samem (Rožnik, Grad, Golovec). Tako ne moremo govoriti o pomanjkanju zelenja. Zal pa so ti gozdovi v splošnem zelo devastirani, da v večini ne predstavljajo več gozdov, temveč z zastarčenim drevjem, reso in praprotjo poraslo gmajno, če hočemo zelene površino ohraniti, je skrajni čas, da jih obnovimo in uredimo.
Zato je Uprava zelenega pasu pripravila širšo problematiko zelenega pasu in v njej poudarila najvažnejše ukrepe, da se stanje popravi. O problematiki je dne 18. oktobra razpravljal tudi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo-ter je bil mnenja, da se zaradi nujnosti in enotnosti dela vskladijo interesi posameznih občin in da je treba o tej zadevi razpravljati na Mestnem svetu, posebno še zato, ker želijo občine, kakor tudi drugi organi in organizacije urejevati zeleni pas iz lastnih aspektov, čeprav tvori zeleni pas z mestom določeno celoto, in ga je zato potrebno glede na važnost za vse mesto kot celoto tudi
skladno urediti. Dogaja pa se, da nekateri ObLO kompetenc zelenega pa-su sploh ne upoštevajo in se tako gradijo v zelenem pasu razni objekti, bodisi izven gozda ali na gozdnih tleh celo brez krčitvenega dovoljenja, ki Še j danes po več letih niso končani in ka- ' zijo zeleno območje kot n. pr. skakalnica v Zg. šiški. V zadnjem času sc razpravlja brez sodelovanja in vednosti Zelenega pasu o gradnji novih objektov-Tudi v tem, kot v drugih primerih d bilo preskrbljeno niti krčitveno dovoljenje. Privatni lastniki obrobnih gozdov na Rožniku in Golovcu silijo z gradnjami v gozd. Občine dodeljujejo v posest gozdove last SLP, čeprav je po zakonu o gozdovih za dodeljevanje gozdov SLP pooblaščen le Okrajni ljudski odbor. ObLO odvzemajo posest nacionaliziranih gozdov privatnikom, n6 da bi v postopku vprašali za mnenje Zeleni pas, ki z gozdovi gospodari.
Poleg pretiranega steljarenja in sečenj, ki so bile izvršene pred vojno-posebno med vojno in delno tudi P® vojni zaradi obvezne oddaje, je vzro* devastacije predvsem nepravilna sečnja, t. j. prebiranje v sestojih s svcP lobnimi drevesnimi vrstami, pri čemet so bila izsekana v glavnem boljša de*-vesa, ki bi morala ostati v gozdu k®, semenjaki. Gozd se je preveč razredČ" in tu so postala tla zapleveljcna laboda je bila s tem onemogočena naravni pomladitev Vzrok temu je bila Pomanjkljiva gozdarska zakonodaja ** pred in po prvi svetovni vojni, ki } ščitila interese privatnikov. Tako J bilo treba imeti sečno dovoljenje sainP za golosek preko 0,25 ha.	>'
Gozdovi v neposredni bližini nic’S‘ so neprimerno slabši od gozdov, je*£ čili dalje od mesta, ker jih sprchajah* poškodujejo in ker so se v njih vrši intenzivne sečnje ter steljarenje. V*\ tudi v bližnjih gozdovih drevje h'r/ kar se vidi posebno pri smreki in b°i“j Pčlt-g tega se je v letu 1956 pojavil ^ kostanjev rak, ki nam grozi v prih0 j njem desetletju uničiti ves kostanj, pa je v ožjem zelenem pasu gastop-1. z 80 •/« vseh drevesnih vrst. Bolezen J
glivična in se prenaša z vetrom, prenašajo jo ptiči in ljudje in zato je ne bo mogoče zajeti odnosno preprečiti niti z najostrejšimi zaščitnimi ukrepi. Temu sledijo večji goloseki in je nujno pristopiti k ureditvenemu programu in določiti vsaj makrolokacije poedinih objektov, ki se bodo gradili, da bo sploh možno nadaljnje delo. Zaradi poseka kostanja nastale goličave na površini cca 400 ha bo treba čimprej na novo zasaditi. Za pogozditev teh 400 ha bo potrebnih 1,600.000 sadik in od tega vsaj polovico, t. j. 800.000 starejših in to 4 do 7 let starih, da bo vsaj na Rožniku, Gradu in Golovcu ter Urhu dosežena čimprej ozelenitev. Tako močne sadike so potrebne tudi zaradi močno zapleveljenosti tal.
Vzemimo samo Rožnik (225 ha), ki je ves okužen s kostanjevim rakom in predstavlja na njem kostanjevo drevje 80 o/o zastopanih drevesnih vrst in če bi vsako leto posekali ter zasadili površino 20 ha, bi bil obnovljen v 12 letih. Obstoja pa nevarnost, da bodo vsled naglega širjenja kostanjevega raka nastale večje goličave in je zato nujno ukreniti vse, da se vrzel pravočasno pokrije.
Bivši MLO je po predlogu takratne Mestne uprave za gozdarstvo izdal odlok o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane, ki je b il objavljen v Uradnem listu LRS št. 13/55, da bi tako preprečil nadaljnjo devastacijo gozdov ter jih pričel načrtno obnavljati.
Glede na važnost teh gozdov za mesto jih je razdelil v dve teritorialni skupini, in sicer: ožji in širši zeleni pas. Ožji zeleni pas obsega območje Rožnika s šišenskim hribom, Grad in Golovec do tromeje katastrskih občin Rudnik, Karlovško predmestje in Stepanja vas. Ta kompleks meri 440 ha, od tega SLP 151 ha. To območje se ureja v obliki park-gozda, ker pri gospodarjenju prevladuje estetski moment pred gospodarskim in se vsled tega izvajajo v njem samo sanitarne sečnje.
širši zeleni pas obsega vse ftstale gozdove na območju bivšega MLO Ljubljana v izmeri 5618 ha, od tega SLP 431 ha. Gozdovi se urejujejo kot gospodarski gozdovi z ostrejšim režimom gospodarjenja, pri čemer se do določene meje upošteva tudi estetski moment, posebno še v bližini ljubljanskih predmestij (Šentvid, Polje, Zalog).
Smatramo, da obseg širšega zelenega Pasu po bivši mestni meji ni bil primemo določen, ker vsebuje predele, ki Za mesto niso toliko važni. Tako bi se n- Pr. k. o. Javor in del Barja (Cma vas) v bodoče lahko izločili, ker je Javor preveč oddaljen od mesta, medtem ko naj bi bila na Barju naravna meja levi breg Ljubljanice. V tem predelu ni gozdov. Priključiti pa bi bilo potrebno zaradi bližine gozdove na levem bregu Save, ki so bili ob uveljavitvi odloka lzvcn mestne meje. Te gozdove je treba vključiti tudi zaradi tega, da se prepreči prekomerno izkoriščanje ter se jih tako zavaruje pred devastacijo. Površina teh gozdov znaša cca 3000 ha. Bodoča površina zelenega pasu bi tako znašala 9000 ha.
Tako zdmženo območje pa zahteva kompie|(Sno ureditev. Potrebno bo izdelati projekte za ožji zeleni pas, t. j. za Rožnik, Grad in del Golovca. Ti gozdovi, če jih vsled devastiranega stanja še sploh lahko imenujemo gozdove, se bodo morali s premenami spremeniti v Park-gozdove, kar že deloma vršimo Pa Rožniku, Gradu in Golovcu. To delo 3C drago in težko vsled skrajno osiromašenih tal in ker se moramo zaradi čimprejšnje ozelenitve in visokega plevela posluževati 4 do 7 let starih sadik •er nove kulture ograditi, da jih vsaj
j.	^javnem zavarujemo pred ljudmi in
. ,^a širši zeleni pas bo potrebno iz-eiati gospodarski načrt in tudi tu Piedvideti na določenih krajih premene
zaradi izčrpanih tal In Iz estetskih razlogov.
Do danes so bila izvršena naslednja dela:
Da bi se lahko dela v zelenem pasu uspešno vršila, sta bili osnovani dve novi drevesnici, in sicer ena v letu 1954 pod Rožnikom za potrebe ožjega zelenega pasu, ena pa leta 1958 v Zadobrovi za potrebe širšega zelenega pasu. Do leta 1954, t. j. v letih obnove, se je na območju MLO Ljubljana vršila intenzivna sečnja kot v ostalih predelih Slovenije tudi do 30.000 m3 letno proti sedanjim 4300 m*, šele po tem letu so se sečnje občutno zmanjšale in se je pričelo gozdove obnavljati, t. j. s pogozdovanjem, nego ter popravilom poti in cest. Od leta 1954 do danes je bilo posajenih 189.000 sadik domačih in tujih drevesnih vrst ter očiščenih 35 ha gozdov oz. kultur. Obe drevesnici sta pričeli dajati za zasaditev primerne sadike, ki morajo biti močne in starejše šele zadnji dve leti, zato smo bili primorani kupovati sadike iz drugih drevesnic, kar se je zaradi večje oddaljenosti teh drevesnic odrazilo negativno na uspehu pogozdovanja.
Do sedaj so bila v zelenem pasu porabljena naslednja sredstva:
Za osebne in manipulativne stroške, za gojitev, nego in varstvo gozdov, za popravilo cest in poti, za urejanje Rožnika in Gradu ter za vzdrževanje drevesnic :
v letu 1955 v letu 1956 v letu 1957 v letu 1958 v letu 1959 v letu 1960
11.000.	000 din
14.000.	000 din
16.000.	000 din
23.000.	000 din
27.000.	000 din
31.000.	000 din
Ta proračunska sredstva je dajala Uprava za gozdarstvo OLO Ljubljana iz gozdnega sklada.
Ureditev zelenega pasu bo trajala več desetletij in bodo stroški zelo visoki. Ce bi se po perspektivnem planu uredil celoten zeleni pas v 22 letih, bi znašali stroški letno po 70,000.000 din, ki bodo potrebni v glavnem za ožji del zelenega pasu,' t. j. za ureditev Rožnika s šišenskim hribom, Gradu in Golovca. Pa 22 letih pa bi se seveda stroški znižali.
Stroški razširjenega zelenega pasu na 9000 ha bi se krili iz naslednjih virov:
1.	iz prodaje lesa iz SLP gozdov
3,000.000 din
2.	iz sklada iz zasebnih gozdov
16,000.000 din
3.	ostali stroški naj bi se krili iz dotacij okrajnega in republiškega gozdnega sklada, iz proračuna ljudskih odborov in iz drugih virov. Dotacijo iz okrajnega in republiškega gozdnega sklada utemeljujemo s tem, da so gozdovi v zelenem pasu v glavnem pasivni, kot so pasivni gozdovi k raškega območja, ki tudi dobivajo dotacije iz teh skladov.
V sedanjem obsegu je v Odseku zelenega pasu zaposleno naslednje število uslužbencev: 2. gozd. inženirja, 1 honorarni računovodja, ki je obenem administrator, 7 logarjev, od tega 4 tehniki in 20 honorarnih gozdnih čuvajev. Ce se razširi zeleni pas na 9000 ha bi bili potrebni 3 gozdarski inženirji, 15 gozdarskih tehnikov, 1 administrator, 1 računovodja in 40 gozdnih čuvajev. Za primerjavo navajamo zeleni pas mesta Zagreba, ki ima pri površini 9000 ha zaposlenih 8 gozdarskih inženirjev, 3 gozdarske tehnike in 41 logarjev.
Pogoj za nadaljnje uspešno delo je ureditev organizacije zelenega pasu. Sedaj je zeleni pas vključen kot odsek Uprave za gozdarstvo OLO Ljubljana. Ko je v letu 1959 izšel odlok o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane, je obstajala Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana, ki je izvajala vse oblastne in operativne posle na območju zelenega pasu. Z ukinitvijo MLO Ljubljana je bila ukinjena tudi Uprava za gozdar-
stvo MLO Ljubljana. Pri novo ustanovljenem OLO sta se tako pojavili dve Upravi za gozdarstvo, t. j. Uprava za gozdarstvo OLO Ljubljana-okolica in Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana. Ne glede ‘ na različne funkcije obeh uprav, od katerih je ena postala inšpekcija, druga pa je še vedno opravljala tako oblastne kot tudi operativne posle, sta bili obe vključeni v eno Upravo za gozdarstvo. Ko pa je izšel zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, je bil zeleni pas popolnoma vključen v Upravo za gozdarstvo OLO Ljubljana. Po zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov bi se moral zeleni pas razdeliti po občinah, ki bi izvajale oblastne funkcije, operativne posle pa naj bi izvajalo kako podjetje. Tako ravnanje bi bilo škodljivo, ker bi na posamezne občine odpadel teritorialno le del Zelenega pasu, čeprav je jasno, da se mora ta glede na svojo funkcijo urejati kot celota. Tako bi n. pr. urejevale Rožnik kar tri občine, t. j. Ljubljana-Center, šiška in Vič. Sporazumno z občinskimi ljudskimi odbori smo kot izhod v sili uredili upravljanje zelenega pasu tako, da občine izdajajo sečna dovoljenja in sečne naloge. Prosilci za sečna dovoljenja vlagajo prošnje na občine, občine jih pošiljajo Odseku za zeleni pas, ki jih nato s predlogi zopet vrača občinam.
Za ureditev pravnega stanja zelenega pasu bi bilo potrebno, da se čimprej izda novi zvezni zakon o gozdovih, ki je v osnutku že pripravljen in ki v 2. točki 2. člena predvideva gozdove s posebnim namenom, ki so namenjeni za sprehajališča (park-gozdovi). Izdaja podrobnejših predpisov o proglasitvi teh gozdov za gozdove s posebnim name nom pa je s sprejemom zveznega zakona o gozdovih prepuščena ljudskim republikam.
V kolikor pa novi zakon o gozdovih v kratkem času še ne bi bil sprejet, naj se predlaga republiškim organom, da izdajo zakon o zelenih pasovih, ki naj bi pooblastil ljudske odbore, da lahko na osnovi zakona izdajo odloke o varstvu zelenih pasov okrog mest, letovišč in industrijskih središč.
Zeleni pas se mora obravnavati kot celota, ker bomo le na ta način dosegli skladno ureditev, kot jo zahtevajo interesi mesta, zato predlagamo:
L čimprej naj se izdela ureditveni načrt Rožnika, Gradu in Golovca, da bo možna pogozditev goličav ter planiranje vrst drevja. Ker je zadeva važna za vse mestno območje bo Svet za kmetijstvo in gozdarstvo imenoval komisijo, ki bo vsklajevala predloge občin ter da jala smernice za ureditveni načrt Komisijo naj bi sestavljali zastopniki za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve, oddelek za družbene službe, turistične zveze, športne zveze, zastopnik Uprave za gozdarstvo OLO in Zelenega pasu ter kmetijstva.
2. Predlagamo Mestnemu svetu, da
predloži OLO, da se razširi območje zelenega pasu in sicer tako, da bi zeleni pas obsegal:
1.	Območja upravnih občin Ljubija-na-Center, šiška, Bežigrad in Moste v celoti. Nadalje naj obsega zeleni pas poleg že vključenih k. o. upravne občine Šentvid k. o. Glince, Šentvid, Sta-nežiče, Vižmarje, Tacen, Šmartno pod šmarno goro še k. o. Gameljne z naselji Spodje, Zgornje in Srednje Gameljne ip k. o. Rašica z naseljem Rašica v celoti.
Mestni svet je sprejel soglasno gornje poročilo.
2.	Na novo naj se vključi del upravne občine Črnuče in to k. o. Črnuče v celoti z naselji Dobrava, Črnuče, Pod-boršt, k. o. Šmartno ob Savi pa le del, ki leži na desnem bregu Save z naselji Obrije in Šmartno ob Savi.
3.	V upravni občini Vič je do sedaj vključena v zeleni pas v celoti k. o. Vič, ter deli k. o. Šujica, Dobrova in Podsmreka, ki spadajo v upravno občino Vič. Prav tako je do sedaj spadala v celoti k. o. Trnovsko predmestje. Zaradi naravne meje Ljubljanice in ker bodo te površine namenjene kmetijstvu in ni tu strnjenih gozdnih sestojev, predlagamo, da se odcepi od zelenega pasu del te k. o., ki leži na desnem bregu Ljubljanice (Črna vas).
4.	Zeleni pas naj še nadalje obsega celotno k. o. Karlovško predmestje in
k.	o. Rudnik v upravni občini Rudnik.
5.	V upravni občini Polje celotno k.
o.	Zadobrovo. Slape in Dobrunje ter del k. o. Kašelj, do levega besniškega potoka ter del k. o. Sostro do katastrske meje s k. o. Dobrunje. Meja naj od tu dalje poteka po Zadvorski cesti v Sostro, nato po cesti v Zagradišče do Osredkarja ter po kolovozu do Pečarjevega klanca, nato pa po cesti v Besnico. Tako bi se odcepil del k. o. Kašelj, ki leži na desnem bregu besniškega potoka.
S predlagano mejo bi zaradi oddaljenosti in že navedenih razlogov izpadlo iz dosedanjega območja zelenega pasu del k. o. Kašelj, ki leži na desnem bregu besniškega potoka, prav tako pa tudi v celoti k. o. Javor in k. o. Podmolnik ter del k. o. Sostro, ki leži izven omenjene meje in del Trnovskega predmestja ležečega na desnem bregu Ljubljanice.
Poročilo in predlogi so bili sprejeti soglasno.
Delegacija mesta Ljubljane na letni konferenci mest Jugoslavije
Mestni svet je imenoval naslednjo delegacijo mesta Ljubljane za letno konferenco mest Jugoslavije:
Marijan Jenko, predsednik Mestnega sveta
ing. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO Janko Dekleva, predsednik Sveta za družbeni plan in finance OLO Mimi Plevnik, direktor Zavoda za planiranje.
w
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
595.
Na podlagi 12. člena in 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52), 6. odstavka 55. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59, 47/59 in 27/60) določb odloka Mestnega sveta Ljubljane o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov občin na območju mesta Ljubljana za izdajp predpisov s področja stanovanjskih razmerij in o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Glasnik št. 36/60) in 2. točke 10.
člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora prozivajalcev dne 14. julija 1960 sprejel
ODLOK
o pogojih, s katerimi se lahko hišniku odpove hišniško stanovanje
L člen
Hišniško stanovanje se hišniku lahko odpove v primerih 1. in 2, točke 136. člena zakona o stanovanjskih razmerjih in v primeru, če hišnik da v uporabo posamezne dele hišniškega stanovanja podstanovalcu brez predhodnega pristanka hišnega sveta.
2.	člen
Ce se da hišniku stanovanje, ki je v hiši namenjeno za hišnika, se mora on in tisti, ki z njim stanujejo, ob prenehanju delovnega razmerja izseliti iz tega stanovanja brez zagotovitve kakršnih koli drugih prostorov.
Cc preneha služba hišniku zaradi upokojitve ali smrti, je treba tistim, ki se izselijo iz stanovanja, preskrbeti najpotrebnejše prostore.
V	primeru iz prejšnjega odstavka je treba hišniku, ki mu je prenehala služba zaradi upokojitve, ob izselitvi zagotoviti drugo stanovanje, če je vsaj 15 let opravljal hišniške posle.
V	primeru iž 2. odstavka, če je prenehala služba hišnika zaradi smrti, je treba članom gospodinjstva umrlega
"hišnika zagotoviti drugo stanovanje:
a)	če so v družinski skupnosti umrlega hišnika nepreskrbljeni otroci,
b)	če ima eden izmed članov gospodinjstva umrlega hišnika neozdravljivo bolezen.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
štev.: 01-01-54/1-60
Datum: 14/7-1960
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora
Stane Koman
OBČINA UUBUANA-CENTER
596.
Na podlagi 106. in 110. člena zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59) in 8. in 10. člena statuta občine Ljubljana Center je občinski ljudski odbor Ljubljana Center na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. oktobra 1960 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi komunalnega sklada i
1.	člen
V	odloku o ustanovitvi Komunalnega sklada (Glasnik št. 48/60) se za prvim odstavkom 4. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sredstev, ki se stekajo v sklad po 1. točki 6. člena tega odloka, ni treba vračati, vsa ostala sredstva sklada pa se lahko dajejo koristnikom tudi v obliki posojila.«
2.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 04/4-31-66/5
Ljubljana, dne 24/10-1960 Predsednik
občinskega ljudskega odbora Majda Bojc, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE
597.
Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS, št. 22/59) in 12. točke 25. člena statuta občine Ljubljana-Crnuče je občinski ljudski odbor Ljubljana-Crnuče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. oktobra 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče
1. člen
Delovni čas uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče traja dnevno 7 ur, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
2.	člen
Delovni čas traja:
1.	ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 7. do 14. ure;
2.	ob četrtkih od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure;
3.	ob sobotah od 7. do 12. ure.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01/1 890/1-60
Datum: 10/10-1960
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Peter Lešnjak, 1. r.
OBČINA RIBNICA
598.
Na podlagi 125. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 16/59, št. 47/59 in 27/60), navodila o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Uradni list FLRJ, št. 50/59) in 12. točke 26. člena statuta občine Ribnica je občinski ljudski odbor Ribnica, na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. oktobra 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki Je v družbenem upravljanju, ki se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš
1.	člen
V občini Ribnica se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš del najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju po določbah tega odloka.
2.	člen
Del najemnine, ki se plačuje po prejšnjem členu v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš je enak znesku, ki se dobi, če se od celotne najemnine za take poslovne prostore odšteje del najemnine, ki gre v sklade hiše, po odbitku zneska, ki pripada stanovanjski skupnosti.
Del najemnine za poslovne prostore v družbeno upravljani stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade, sc izračuna tako, da sc vzame za osnovo tisti del najvišje stanarine za 1 m1 v taki hiši, ki sb plačuje v njene sklade, in pomnoži s koristno površino poslovnega prostora.
Za koristno površino poslovnega prostora se šteje površina med zidovi, vštevši tudi površino pod zgrajenim pohištvom in napravami vseh zaprtih prostorov, ki so namenjeni za poslovno dejavnost.
3.	člen
Za poslovne prostore, ki jih ima v najemu stanovanjska skupnošt, njene ustanove in servisi, obrati družbene prc hrane, organizacije za dnevno preskrbo prebivalstva, družbene organizacije, šolske in zdravstvene ustanove ter politič no teritorialne enote in njihovi organi, sc po prejšnjem členu izračunani del najemnine, ki gre v sklade stanovanjske hiše poveča za 25 % in sc za la odstotek zmanjša del najemnine, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
4.	Člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01-02-120
Ribnica, dne 19. oktobra 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Stane Goršlč, 1. r.
OBČINA TRBOVLJE
599.
Na podlagi 12. člena zakona o službi za zaposlovanje delavcev (Ur. list FLRJ št. 27-373/60) in 2. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. septembra 1960 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev za območje občine Trbovlje
1.
Ustanovi se Zavod za zaposlovanje delavcev za območje občine Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: »zavod«), ki je samostojni zavod.
Ime zavoda je: Zavod za zaposlovanje delavcev, Trbovlje.
Sedež zavoda je v Trbovljah.
2.
Zavod opravlja zlasti tele zadeve:
1.	Skrbi za strokovno usposabljanje oziroma prekvalifikacijo začasno brezposelnih delavcev in organizira za ta namen strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo, uporablja za to posebne ustanove in sodeluje z organizacijami, zavodi za socialno zavarovanje, zavodi za strokovno usposabljanje ter za medicinsko in poklicno rehabilitacijo, z zdravstvenimi zavodi, zavodi socialnega varstva in dr.
2.	Opravlja poklicno usmerjanje in sodeluje v ta namen s šolami in drugimi organizacijami in ustanovami.
3.	Opozarja pri sestavljanju občinskega družbenega plana na probleme brezposelnosti ter na možnosti in potrebe zaposlitve.
4.	Sprejema prijave in vodi evidenco o delavcih, ki prvič iščejo zaposlitve, in o delavcih, ki jim je prenehalo delovno razmerje, o izpraznjenih in novih delovnih mestih pri organizacijah, o prostih delovnih mestih za invalide in o prostili mestih za učenje poklica ter o zaposlenih tujih državljanih.
5.	Zbira podatke o rezervah in presežkih delovne sile in o prihodnjih potrebah po delovni sili na svojem območju.
6.	Pošilja delavce k organizacijam, ki imajo nezasedena delovna mesta.
7.	Odloča o zahtevah začasno brezposelnih delavcev in o njihovih pravicah med brezposelnostjo ter jim izplačuje denarna nadomestila in druge denarne zahteve.
8.	Preskrbuje začasno prenočišče in hrano tistim, ki iščejo zaposlitev.
9.	Poroča zavodu za ljudsko republiko o presežkih delovne sile in o nezasedenih delovnih mestih na svojem območju ter o svojem delu.
10.	Upravlja svoje sklade.
3.
Sredstva za službo za zaposlovanje delavcev se zagotavljajo s prispevkom za zaposlovanje delavcev, ki se izloča iz osebnega dohodka delavcev. Zavod krije iz svojih sredstev stroške v zvezi z ukrepi za zaposlitev delavcev, s poklicnim usmerjanjem in nadomestili začasno brezposelnih ter osebne in materialne izdatke službe za zaposlovanje delavcev.
4.
Zavod ima tele sklade:
a)	sklad za zagotovitev pravic brezposelnih delavcev}
b)	rezervni sklad.
3.
Zavod za zaposlovanje delavcev gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj,
6.
Organa zavoda sta svet in direktor.
Svet ima predsednika in 12 članov; sestavljajo ga predsednik in 2 člana, ki jih imenuje občinski ljudski odbor; ta imenuje nadalje po enega člana na predlog gospodarskih in družbenih organizacij: Elektrarne, Strojne tovarne, Mehanike, Elektrosandarda, pododbora obrtne zbornice in občinskega odbora NOV; dva člana delegira občinski sindikalni svet, enega pa podružnica zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje.
Direktor je član sveta po svojem položaju.
Direktorja razrešuje in imenuje občinski ljudski odbor.
7.
Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. oktobra 1960.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odločba, neha veljati odločba občinskega ljudskega odbora Trbovlje z dne 24. maja 1960 št. 01/1-45/4-60 ° ustanovitvi občinske posredovalnice za delo (»Glasnik« št. 50/60).
Štev.: 01/1-11-28/2-60.
Datum: 29. septembra 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Martin Gosak 1. r.
VSLMIMA
Sklep o sodelovanju občin na območju mesta z Zavodom zn urbanizem Prl Izdelavi urbanistične dokumentacije 1° evidentiranju urbanističnih ukrepov-Poročilo o poteku pripravljalnih del z® Izgradnjo Trga revolucije v Ljubijo'11 po zaključnem natečaju.
Problematika zelenega pasu me.«*3 Ljubljane.
Delegacija mesta Ljubljane na letm konferenci mest Jugoslavije.
596	Odlok » pogojih, s katerimi sc lahk° hišniku odpove hlšnlško stanovanj® občine Ljubljana Bežigrad.
59C odlok o spremembi odloka o ustan®' vltvl komunalnega sklada obči'1® Ljubljana-Čentcr
597	Odlok o določitvi delovnega časa občine Ljubljana-Crnuče.
5118 Odlok o določitvi dela najemnine ',R poslovnč prostore v stanovanjski hiš1, ki Jp v družbenem upravljanju, ki sC vplačuje v občinski .sklad za zidanj® stanovanjskih hiš občino Ribnica.
599 Odločba o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev za območje ob®1" ne Trbovlje.