MI VAM MI VAM MI VAM MI VAM MI VAM MI VAM MI VAM
Slovenksi tednik "Mladina" je v svoji zadnji sobotni številki (13.VI.1964) objavil kritiko našega lista.
Da bodo s kritiko seznanjeni vsi naši bralci, jo objavljamo v celoti 5
ČAb KIH
nosi podnaslov; Glasilo metliške mladino, kar obenem žo opredeljuje koncept lista. S tem je določen tudi aspekt pri ocenjevanju - koliko in na kakšen način sc v njem odraža življenje metliške mladino ter intenziteta njenega vključevanja v družbeni razvoj domačega kraja.
Od 2. do 3* številke se Cns hiti opazno razvija - tako v smislu razširjanja koncepta kakor tudi po vsebinski toži in izrazni kultiviranosti posameznih člankov.
Medtem ko 2, številka ostaja večji dol pri informativnih prispevkih (Intervju z direktorjem hotela) in celo pri acio neuspelih deklaracijah ( 0 vlogi ZKJ v Metliki), čeprav že v tej številki list priča o težnji, da bi se v svojem.kraju družbeno kritično angažiral (Aktilem, rubriki Klofute in Berite), je v naslednji 3. številki viden kvalitativni napredek tako v smeri univerzalnosti, kakor po toži obravnavanih problemov, uAvrck Sila, čoprav nekoliko slabo napisan, zelo vsestransko tematizira kulturno živi j-en jo v Metliki tor poišče tudi vso činitelje, ki so zanj odgovorni- od mladine,
"ki čaka", do forumov in metliških študentov v Ljubljani, ki sc no vključujejo. Številka vzpostavlja tudi polemiko ar čiraj lista z odgovorom na članek šiba, kar jo vsekakor pozitivno, če hočemo doseči, da glasilo ni enostransko usmerjeno. S prispevkom onega starejših bralcev in s sodelovanjem študentov v Ljubljani dobiva lici še drugo in tretjo dimenzijo tor ima pogoje, da postane osrednjo metliško glasile. Haj omenimo sc članics "A, sem pes točo moli.." Vsekakor so vedno zavzemamo za odkrito in pogumno kritiko, a ta članek jo zaradi svojega načina pisanja nič drugega kakor pamflet. Kritizirajmo naravnost ali v pošteni satiri, nikdar pa ne obrokujemol
NaprC’äük gleda vsestranskosti ln tohtnoöti so nadaljvjö tudi v 4. ötuvilkxj (Hotel B.K* MotliSkfl mladina pp evctu, Skrb, Vgohox’ka) * V vsoj peti številki pa ju Čutiti nekakšno potlačenost in umile nazaj. Vzrok nora pojasni Članek urednika: "Ponižno prošim, oprostite", ki pridat da so bili izdajatelji '‘ukorjeni" zaradi nekaterih kritik* K'ji nov mik v smislu pisanja zgolj p to-,-,
"kak’ prideluje so krompir najibctl.i'' , se n an n c zdi pravilni, reakcija, Slina možna pot ja odkrita potonika ir ne igranje užaljenega otroka.
Zn. vb«j literarno prispevka brez iz jene velja tole s V njih so' izraza rosni ena prizadetost, ki pa Se ni našla kultiviranega izraza izpovedovanja* Slabost pesmi je tudi ponavljanje in tega motivej. ek osi vuc 'š feovilk -motiva, ki po svojem značaju ne eodi več kot morda enkrat v glasilo z izrazito družbenim angažmajem, in ki o svojim pesimizmom razbija celoto* Slabost proznih tekstov je deklariranje avtorjevih stališč do prikazovanih situacij. literature no delamo zato, da M avtor sam izlival ogorčenje nad njo.
Tehnična realizacija pisanega gradiva pa je v nasprotju z vsebino slaba * dasi so ilustracije naslovnih strani Originalne in ponekod, (3* štev.!) celo zelo duhovite.
Če se zdaj pri resuacju odločimo za aspekt, ki eno ga imeli kot izhodišče ocenjevanja, čeprav nismo smeli zanemariti tudi oblikovne plati, lahko rečeno, da jo ''čas hiti" dejansko glasilo metliške mladine, da je navzven in navznoter prožno in daje sliko življenja tega belokranjskega mesta. S ten, da je odprt tudi ■ starejšim, da ae je zanj zavzola Beti in metliški Študenti, zuuoai, je glasilo pa. svoji dr-užhoni funkciji in pomenu preseglo vse dosedanje liste.
JhdOSLAV NOVAK
ÖLOVEX ~ ČLOVEKU.
Zdaj,ko praznujemo ?ü, obletnico ustanovitve BK za
Slovani Jo, a c bi bilo prav, da 00 -tudi naš liet no bi spouio.il toga dogodka.
V	bradaču 56 'bil 18, junica 1944 ustanovljen EK Sloveni j 3. Med uatanevilelji so bili tudi iu načini, tako tov. Sladi3 is Kraainca, tov. Janez Štgina iz Prilosja in obtali• Gigant zse.i ja jo «ki bela zv ran jen c o, prehrano, sa otroko in otarejSo ljudi.
Tudi po vojni ni organi sani ja osteJ.a b.raz svojo vloge, eaj r.-kora,;. ni dejavnosti, kjer no hi s avojimi humanimi doli e od Ji ovaj. BK.
Mo olička or.-.rani sad. ja «:L j c zadala obširen program in ga '. udi rnmlizirtua. Izvedenih jo bile v ..c e.dravutvonih prodavan j, ročajev prve pofeoč i., Veliko a krti jo bilo posvečen e socialno ogrc o cnj n družinam, bolnim in ostalim ljudem, efajvceji problem pa predstavljajo družine alkoholikov, Krvodc.jaiaiCh akcija je naletela na Širok odziv predvsem pri kmečkih ljudeh, Čeprav je bila izvedena v 8« era največ jih. dol. Zavedati «e jo treba, da nikoli nc veš j Jela j bo tubi potrebna kri oočlovoka! Tudi letovanje 2b otrok na Debelom rtiču je oskrbela metliška organizacija, čeprav je ir.tila velikp težav s sredstvi,
1	•
V	svojo vrste jo organizacija prjtognila mladino (Poc.iuj.adk.or jo na osnovni šoli odlična ideja!). Po podjetjih se vključujejo mladinci, kur so dobro zavedajo pomena to humano organiznci30, ki pomaga človeku v stiski, organizacijo, ki nc pozna meja, ne pozna različno barve koze in no pozna različnih prepričanj.
In ravno to je nnjvočji pomen in največja vrednost in jp&vno S5?*.tq praznujemo tu praznik s toliko večjim ponosom in upapjem, da bo čl o vok res postal ÜDÜVE{C I
(Za dobljene podatke so najlopao zahvaljujemo tQvayiä^oi
jko^KEVi )
J?9t nee je aanoalci tudi k tov. Moljevi, & X iua svojo delovna oobo na Cesti, bratstvu in enotnosti, Nad vrati otoji tabla a napioomt 2AV0D ZU ZuFOBLQVJiNJE VJLAVCfSV, Tov. Malčkova nam ja, kljub tomu, da jo Imala veliko dola, povedala marsikaj zanimivega*
% razvojem industrijo v Metliki (pred lo loti jo bilo zaposlenih le nukaj ljudi) ja nastal nov problemu kako in lcjo zaposliti ljudi - zlasti moško delavno silo Solarjo. ki končajo oeoiulctko in borec, ki jim manjka
lo neke.,) la 'c do delno upokoji tvo.
Največ ji problem? K.o ec fantje vračajo od vojakov, jim na moremo nuditi zaposlitve, zato odhajajo v druga moota, doma pa octajajo stiröi, ki so (delno) nezmožni za delo. Podjetja no sprejmejo fantov, ki eo končali osemlotko. Samo KO - MJiüC sprejme v priuči te v nekaj delavcev,
Največ dola imamo zdaj po končani Soli, ko se na nas obračajo učenci s prošnjami zn, štipendije. Žal jim ne moremo pomagati, kor štipendij za šolanje nimamo določenih.
Učna mesta, ki so na razpolago ? Že dalj Časa iščemo vajenca an mesarja, pa ga ne dobimo! Prav tako ni zanimanja za obrti komunalno upravo.( Mizarji, kovači, ključavničarji, pleskarji, vodovodni inštalaterji)
Problem zaposlovanje moške delavne sile bo rešen, eo so bo v Metliki zgradila industrija za zaposlovanje moških in to najmanj 200 - 300 delavnih nest.
Dekleta iščejo mosta šivilj in trgovk. Na žalost imamo na razpolago le nekaj prostih mest.
M.11, in T,G.
LEON PIIULOR - Le teleti vale« italedniStva
Zgodba v nadaljevanjih
Torej, tako! Vemo za skrivnost detektiva na laetnf Leona. Pikadorja. Saj se menda spominjate, kaj sem zadnjiC priznal Široki javnosti, tisto no, o Škatli z dnevnikom (ali o dnevniku s Škatlo; ni važno). Leon redko bere časopise, takega malega lokalnega pa sploh ne pogleda, zato ni nevarnosti, da mi navije uro, govoreč obenem, da sem nepridiprav in nebodigatreba, ki vse preveč voha tam, kjer bi mu kdo lahko nos odrezal,
V tem 33 ne skladava, vidite, on in jaz. Njemu je na žalost iskanje, zbiranje ter analiza rv.-pak, ki jih de ..o. jo .1 ji i.j3 vsakodnevno, ne morda iz škodoželjnosti9 arv-.sk i /. tv.iwe: - ir v ••.poznavanja socialne morale, samo ;.; L	v.ra virJ c. por v g v jo hrani za
sebe roi	ve c i -..n u rev -vu-v., e v Pikador
boječ v iV'.r-v_-, Jaz ni sv u; p.invmprav (kako bi rekel; dn n e ::n. izgledalo. da v* hvalanam), ne sramujem se razgaliti napravil ne nt j.. To je ‘
Pa pogle.jme primer, ki mi (je padel v oko, kot iskra iz lokomotive našega hitrovozečega dolenjskega vlaka.
Sprehajaš ce tako po trgu z rokami v žepih, eventualno žvižgaš, toda v glavnem zijaš tja v en dan. Tvoja pouornost se nenadoma osredotoči na osebo, ki v nezadržni vihri delavne vneme priteče iz občinskega poslopja, površno si zapenjajoč suknjič s črnimi navlekami na rokavih. V roki nosi aktovko, ki jo obesi na bicikel, na katerega sede tudi za delom hlepeč individum in nomudima izgine za vogalom, tako da vidii samo šc oblačke prahu, kot nujno posledico za hitro so gibajočim telesom na vzorno pometeni cesti.
Na enkrat ti postane Čudno pri srcu, ne veš kam bi pogledal, sram to postane svojega brezposelnega in nekoristnega postopanja in se brez daljšega razmišljanja skriješ, da te svet ne vidi.
Toda povlecimo povečevalno steklo in pokukajmo, kam je šol uradnik.». Da! Tu je! V nosnici ! (buffetu) kupuje .ribe, ki so jili poslali z morja.
V trikih in podobnih primerih ljudje s povečevalnimi
stekli. niso ne ven kako ze.željoni (up. L.Po)
Jako, samo v nalo skrajšani obliki piše v dnevniku. Jaz sera vso r.a? o razširi.1 . Pisati se nora vedre, zanimivo, a no statistično, anbei j ono r sklerosno betežnim lina zalil in peuaimi livaiuj-oiü-i ( odani - gl. “Tovariš v suka križani a) in v ins;; raznim rahitišnin pod jot jen in ust an ovan, kakor to dela noLi list. On ne 'o o propadel nikoli, ker ga podpira jo te iu ono skupnosti s novci iu dcpiai polnimi .lastne hvale* To o tvari te poalegotajo p c nosu in Hanoi.; tod:?, malo več kot Klatili si urilo k~.o upa.
S SV TIHOTAPSTVA* BLAGO Z INOZEMSTVA
DOBER KOPIE IHTlilVS KINODVOR-iNS
S
Metliška kinodvorana bo v juliju i.n avgustu predvajala otr.ro j 2© filme predvojne proizvodnje. To je dober korak metliške kinodvorano, saj on ni iiirn voc nikjer no predvajajo, a so- nekdaj navduševali gledalce., kirocivora'ut" jo filme naročila ±z Beograjske kinoteko, to’ je ustanovo, ki "hrani” že preživele filz:e, in bodo na spore čin ob ponedeljkih in bo rini h v mesecu juli ju in nvip. ebu.
SOI POPKIH KOC J-! A, SEVE» ZVEZDA, OBRAZ Z i(F- •'/.doTi.Kö, PTtVI iftb&aiK aio Pen o sr. i upornik), l;h,.r.r'h. HOIlhC- O 'EL, 'HihLCNT 2ZVTIH ZDRAHA z in PIlHOITETL . (Oo predvajanju zadnjega filma po Z državah, so n okat-., rt od strahu padali v nezavest)
PIP.
KOPALIŠČE IN SPET KOPALIŠČE
Metličani kaj radi govorimo o turizmu, si obetano in
30 veselimo, ne naredimo pa niti najosnovnejšega za razvoj (resničen) turizma v našem majhnem mestu.
Pojdimo lepo po vrsti;
V Metliki obstoja, če hočete, deluje kulturno prosvetno
društvo, katerega naloga naj bi bila, skrbeti za kulturno življenje v Metliki. Nočem društvu ničesar očitati, a poglejmo, kaj je lotos naredilo:
Lahko bi omenil le, da je priskrbelo nekaj gostovanj (za katera se je dogovorila ENI oseba - vsaj za dve zadnji) in za dve zadnji je metliško društvo plačalo 300.000.- dinarjev. Zdaj pa pojdimo na drugo skrajnost:
Vsakega kulturnega Metličana privede pot vsaj 2x tedensko na metliško javno kopališče, če ga smem sploh tako imenovati. In vsakemu se stisne srce ob pogledu na to kopališče ( ali bolje rečeno stranišče!) Prostor je prepuščen "samemu sebi",
kar narava naredi, tako je! Ob deževju kabine puščajo vodo, večina jih je brez ključavnic in brez marsikatere deske. Stopnice proti vodi so poglavje zs.se in dvomim, da si ne bo vsaj ena oseba dnevno potrla noge. 0 "deskah" ni sluha ne duha, je pa več razbitih steklenic, ki so poškodovale že marsikaterega kopalca. Sam prostoer za kopanje je neurejen in za nekopelca celo nevaren.
Bager, ki je vlekel iz Kolpe posek za cesti, je napravil več jam, ki so kot "odsekane". 0 stranišču in higieni na kopališču sploh ne bi govoril, ker bi se morda kdo preveč smejal (Še v mestu nimamo javnega stranišča, pa-bi ga. imeli na Kolpi,!).
In zdaj poglejmo: Za dve gostovanji 300.000.-dinarjev, (namen predstav je dvigniti človekovo izobrazbo, vplivati na čustveno plat, ga izobraziti v gledališki smeri.
Dvomim, da to dosežemo z dvema predstavama letno!) a za ureditev kopališča bi bilo 150.000.- din več kot dovolj!
Morda to ni potrebno ali pa se tisti, ki odločajo o tem, nikoli ne umijejo v topli in prijetni Kolpi ?
Marsikdo je že rekel, da smo zelo "Firbčni", in da to res drži, vam postrežemo s podatki, ki smo jih z lahkoto dobili na pošti:
MI:
POŠTA: MI:
POŠTA: MI:
POŠTA: • MI: POŠTA: MI:
POŠTA:
"Koliko pisem "gre" dnevno iz Metlike?"
"Pisem? PoŠakajte, bom pogledla! Aha, 500 - 600
je povprečno!"
'Koliko Telegramov - povprečno?"
'Tel e gram o v - 15-16 ! ■'
"Koliko denarnih nakaznic (in denarja) se "zglasi" na poš’ci ?"
Brez premisleka:" 25 - 30!"
"In povprečno paketov ?"
Kra;tko toda jedrnato: "6 - 10"
"Če nekaj; koliko telefonskih pogovorov se dnevno "opravi" in katero podjetje je najbolj ‘zaposleno" s pogovori ?"
"Približno 90 pogovorov dnevno, najbolj zaposlena s telefonski mi pogovori je tovarna “Beti" I"
MI:	Hvala lepa !	
POŠTA:	Prosim !	
		TBLEPOGOVoF
T.G. in M.M.
ABHEOLOÖKO IZKOPAVANJE NA BORŠTKU
' i V-•:
Metlika je bila naseljena že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo mnogi grobovi, ki jih lahko postavimo v začetek bronaste dobe, to je okoli 7oo let pred našim
štetjem. Na Borštku, to -;e na gričku, ki leži južno od Metlike, so de prod vojno pri obdelovanju njiv odkrili več žarnih grobov, Od tedaj izkopanih žar se nam ni oh nar-i la nobena. Šole po vojni, ko je prišla vojaška garnizij;.,, so zopet naleteli na grobove. Pri kopanju strelnih jsrkov na gričku so namreč odkrili več žar. Večina tar ja kilo uničenih, le dve je muzej rešil za svojo zbirke.
Leta 19Ji ca jo pri hal v Metliko arheolog Narodnega muzej;. 'a.;:' an •IL/iho •? ribar, ki "je pričel na Bore'L;	:	: p ar. .om - L . To izkopavanje ni bilo
eist; u. ... ... napali o■ i« sonde in kljub temu odkrili več z■■..i.rmn grobov, med ..njimi tudi enega rimskega. Vse žare so bile prepeljane v Belokranjski muzej.
Šolo lota 1962 so pričeli znova izkopavati. Tudi tokrat jo dolo vodil arheolog Vino Šribar. To leto pa so sistematično v kvadratih prekopavali teren in odkrili več grobov. Mod drugim sta prišla na dan tudi brus in
kamnita sekira, ki naj bi bila dokaz, da jo bila žo pred Iliri na Borštku naselbina, ki pa so jo kasnejši prebivalci premestili drugam.
Leta 1963 bo z delom nadaljevali in odkrili 11 grobov. Izkopali pa so tuđi mnogo lončenih fragmentov. Vsa ta izkopavanja so nam pokazala, da so na Borstku živeli ljudje žo v začetku prvega tisočletja prod našim štetjem
Mod izkopavanjem peska v strugi Kolpo so- to loto' delavci cestnega podjetja z bagerjem izkopali tudi štiri bronasto sekire, od katerih sta so dve izgubili, dve pa hrani Belokranjski m.usej. Tudi ta dopojska najdba jo dokaz, da jo bila v bližini BorŠtka večja in pomembna naselbina.
Janoz Dular
L

M
I i
IÜU'Mj I
y,i o rui£ •

KLÜ
Neka Metličanka ee je doma prepirala s svojim možen in
ta ji je v jezi odrgnil nos. Žena jf&- šl-^Jakcj k zdravniku m kor j c 33 "bilo sram povedal^ 'da ji je rane napravil nož, je dejala, da jo je poškodoval pes. Zdravnik ne bodi len, ji je dal injekcijo ptoti -pasji steklini.
Ko je zdravniku povedala - resnico, ji je le-ta dal tri injekcije proti prvi injekciji. Zdravnikom se ne izplača lagati I
houM .covhiurvo
o
/
Zanimivo je, da so za jurjevanje v Črnomlju
lepaki celo v Ljubljani , le v Metliki - ne
Z O vvO
viseli
I. Oprosti, si ti vojni invalid?
II. Ne, povojni. Kopal sem se na metličken kopališčul
h: 1 ivKuj^r
I.	V kateri organizaciji delaš?
II.	Imam avto!
I.	SKLEP: V nobeni I. V kolikih organizacijah delaš?
III.	V devetih!
SKLEP: Nisi bil še na pregledu!
List je uredil odgovorni odbor v sestavi: Marjan Matekovič
Duška Onerzel in Toni Gašperič
Neka Metličanka ee je doma prepirala s avojim možen in
ta ji je v jezi odrgnil nos. Žena je šla takoj k zoravniku in ker jc je kilo eram povedati, da ji je rane nanravi1 nož, je dojela, da jc je poekodo/a*. pes. Zdravnik ne kodi len. ji j o dal ir jekcijc li'1 ^ -pasji steklini.
Ko je zdravniku povedala - resnico, ji je le-ta dal tri injekcije proti prvi injekciji. Zdravnikom se ne izplača lagati }
Zanimivo je, da so za jurjevanje v drnomlju viseli
lepaki colo v Ljubljani , le v Metliki - ne !
I, Oprosti, si ti vojni invalid?
XI. Ne, povojni. Kopal soju se .na metliškem, kopališču!
Eni pijani bolj vodijo podjetje, kot vozijo avto. Za.to imajo s seboj vedno šene - avtomobila jo škoda, (vsaka podobnost z Mecliko je le slučajna)
I.	V kateri organizaciji delaš?
II.	Imam avto!
I, SKI>£x : 7 nobeni
I. V kolikih organizacijah delaš?
III.	V devetih!
SLIE&i Nisi bil še na pregledu!
list je uredil odgovorni odbor v sestavi: Marjan Matekovič,
Duška Omerzel in Tori Gašperič
Mračilo ee je. Tadi v sobo je prodirala n%oö & vso «vojo tiSino in blaženostjo. Stala öta ei nasproti. Sposnala ata sq včeraj. Gledal jo je nepremično in ae rahlo smejal. Vedela je» da nekaj hoče, želi. Obm.il se jo in v očeh so mu jo sasvotilo poželenje. Vztropotal jo po colom tolosu. Približal so ji jo. Prijel jo ju za roko in jo potegnil k sebi, cisto blizu. Začutila jo, začutila, kako jo potrebuja, vodola jo. Roko bo dreolo po vratu in obstalo na močno dvigajočih bo prsih.
Krepko jo jo pritisnil na e o in jo počasi e celim telesom potisnil na »ravan stoječo postelj. Čutila jo, Kako co roko odpenjalo gumbe. Ki so branila, Hano čakala jo.
Poko po njenih negah so so pomikalo viSe in vižo. Začutila jc nok?j» kakor mah mehkega* Erijol jo jo močneje za prsi in če etrastnejo jo je poljubljal. Začutila ga jc, začutilo, sprva narahlo, komaj zaznavnof kapnejo jc v veo j veličini lezel gleU 'jo vanjo, s hitrimi sunki, a ponavljajočimi, divjimi. opro etilu sc* jo in samo Stela dviganje in spuecsn.jp. Dihala »ta v udno močneje in ounkovito.jäü ei jo dajali duška ...
Vztrepetal jo in odnehal. Dihal jo globoko in šo vedno jo jo držal za prsi, ustnice pa so se poslavljalo od n j onih,
Bila je v omotici, prijetni a obenem žalostna. Izgubila jo nekaj v mihuti, brezglavi minuti, ker ga ljubi, kor on to hoče, izgubila je nekaj, kar ji nihče več ne vrne, brez krika, tuljenja in jokanja ,... .
Odšel je, šo isti večer, in ko sta ae srečala, jo ni hotel po7ar.ti.
J .V.
V Ljubljani. 13,71-1964
isfcM evtfi. nt\
Iw. 1.
~ p! S
■	* >*j
Lfisno p^edslovaioo ku-Jugiriiq
i '
{=; ;: i. v\
olinuK
i4va?a •iOiroi,V«u«iit »>.cW»*« v
• i
SVItU, MliO?lflS^Ö ftUC.ÜH
J !«	l\!l\
> C 0 "
•-? pn poroča ilY\% - SUHOR
l-USTHÄ l'.LAv^fA HllUVl
j*.
vi
0 % k t1 b u \ c <. v o; i ^ \ r o &* h 7
>^'^0 t »»ri.
fO. €.4 Orr,,
i
C i.
IM
Ripcmocft..
OB YSP
o A K j
Uk\
's »
OöE>s
w T !V>hv\
tv *■• v- rt n » *
l h
V
M C T
! v U \
fi \,
1 i, i
[ , ,

f I
<f KKN *
k l i O fl
vl tj b 5v
/ ^ i
i / /
;/
y
I \
I
'A
*u i k
V > ! »•
/ ' V/
/ : : / .
/ * * :■
» K 5
0 PS? Avi
! 'i h
7
.r i -■
I I
I,
i /
L,
f 1	/
V	!	f
• <>
t i *
ij
$
* i
/ #
/ I
>7
f / /
V

«
/I
AI
»
J\ A
i1
I.
!
I
k
n
'V*v x
ft.,« r
m
%-«*■ *7,:'
ä !
k L.
V'
£'