s
s
ti
<1
S
a
i
*
i
!
6
Iskra
na zagrebškem velesejmu
Na/večja sejemska prireditev v domovini In ena Izmed vodilnih te vrste v svetu — Jesenski mednarodni zagrebški velesejem je za nami. Znova je zbrala veliko število razstavljavcev, poslovnih ljudi, gospodarstvenikov, znanstvenih In strokovnih delavcev ter gostov In obiskovalcev. Na 280 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, od tega kar 200 tisoč pokritih, se je predstavilo kar 3250 razstavllalcev — 2100 domačih In 1150 tujih Iz skupno 70 držav. To je tudi rekordno število držav, udeleženk na tej sejemski prireditvi.
Že po tradiciji so velesejem spremljali številna strokovna posvetovanja In srečanja, seminarji, sestanki In tribune tako, da je bilo mnogo priložnosti za Izmenjavo Informacij in Izkušenj o sodobnem razvoju svetovne tehnike In tehnologije.
Letošnji velesejem je proslavil tudi lep jubilej: minilo je namreč 30 let odkar se je ta prireditev preselila Iz prostorov Teh-ničnega muzeja na sedanjo lokacijo v Novem Zagrebu.
Neskromno lahko zapišemo, da je tudi letošnja Iskrina predstavitev na velesejmu Izstopala od drugih. Stojnica je bila Izredno sodobno In lepo urejena, kar gre seveda zasluga marketinškim delavcem v Iskri Commerce, potrudile pa so se tudi Iskrine tovarne s številnimi Izdelki, med njimi kar nekaj novostmi. Mednje naj uvrstimo novo vrtalko In rezkat, Iz ERO. Idrijčani so predstavili novosti Iz sodelovanja z Danfossom In Feddersom, nova sta bila tudi sušilnika In televizor Iz Široke potrošnje, veliko pozornosti je med obiskovalci vzbudil tudi novi telefonski aparat z desetimi številkami spomina, Iz Reteč so na sejem poslali novi štedilnik, Zmaj je predstavil nove litijeve baterije, Kibernetika pa nove kontaktorje In stikalne ure.
LD
____________________Iskra SOZD
Kolegij glavnih direktorjev SOZD Iskra
Vse moči usmeriti v povečanje izvoza
Pregled polletnega Iskrinega poslovanja In akcijskega načrta izvoza za letošnje leto pa gibanje osebnih dohodkov v Iskri so bile glavne teme, ki so jih obravnavali na torkovem kolegiju Iskrinih glavnih direktorjev.
Že v uvodu je član KPO Zoran Polič poudaril, da moramo pri ocenjevanju Iskrinih polletnih rezultatov upoštevati celoten jugoslovanski ekonomski položaj, s tem pa tudi različne poskuse in ukrepe za izboljšanje gospodarstva, ki niso obrodili sadov. Hkrati pa zaradi stalnih sprememb naše zakonodaje in visoke inflacije odpovedujejo modeli načrtovanja nadaljnjega razvoja. Tako se je ob koncu polletja poslovanje oblikovalo pod težo ukrepov, groba ocena septembrskih »prihajajočih« ukrepov pa je centralizacija odločanja in prerazdelitev dohodka v Jugoslaviji. Zato lahko tudi v Iskri napovedujemo za leto 1987 še vedno slabo rast proizvodnje in izvoza pa delitev prek dovoljenih okvirov in naraščajoče cene.
Direktor Iskrine interne banke Fabio škopac je poročal, daje Iskrin polletni rezultat le navidezno zadovoljiv. Na osnovi bilanc, oddanih SDK, bi lahko Iskrine polletne rezultate ocenjevali kot uspešne. Toda nekatere značilnosti pri obračunu poslovanja kažejo, da Iskrino gospodarjenje le ni bilo tako zadovoljivo, kot na prvi pogled izkazujejo bilance. Že obračunana revalorizacija zalog, je bila porabljena za pokrivanje negativnih tečajnih razlik in obresti. Gre predvsem za izkazovanje dohodka, ki ni pokrit s prilivi, kar vsekakor slabša finančni položaj. To pa sili v povečanje zadolženosti za pokrivanje nastalih obveznosti iz dohodka in omogoča delitev fiktivnega dohodka. Na osnovi gibanja povprečnih poslovnih sredstev in zalog pa lahko ugotovimo tudi tendenco poslabšanja obračanja sredstev. Tako seje razmerje med celotnim prihodkom in obratnimi sredstvi znova poslabšalo.
Skupno z ugotovitvami o povečanju fiktiv v bilancah taka gibanja pomenijo poslabšanje gospodarjenja, to se bo vsekakor odražalo
tudi v prihodnjem obdobju, hkrati pa zahtevalo angažiranje tujih sredstev v Iskrinem poslovnem procesu.
Tudi pri plačilnem prometu s tujino se v Iskri pojavljajo težave. V začetnem obdobju ko je začel delovati novi devizni sistem, smo pričakovali, da bo devizno tržišče sčasoma zaživelo. Kljub vsem akcijam za rešitev problematike plačilnega prometa s tujino ocenjujejo, da obseg Iskrine obveznosti do tujine znaša nekje med 16 in 17 milijoni dolarjev.
V razpravi so Iskrini direktorji poudarili, da je treba izhod iskati v še večjih investicijah. Predvsem je treba investirati v dobre projekte, ki bodo prinašali dohodek. Vsekakor pa je treba še vedno povečevati izvoz. Kajti ne samo, da Iskra ne dosega plana na izvoznem področju, ampak tudi enakega
rezultata iz istega obdobja lani ni uspela doseči. Tako je član KPO SOZD Iskra lija Medič poudaril nekaj vzrokov za že večletno zaostajanje Iskrinega izvoza. To so zamude pri uvajanju novih izdelkov in pridobivanju atestov pa slaba kvaliteta izdelkov in premajhna obdelava trgov. Letos pa se je običajnim vzrokom pridružil še nov moment, to je padanje ekonomike izvoznih poslov. Sicer je bil akcijski načrt izvoza za leto 1986 narejen, obdelati pa ga je treba in analizirati tudi s tehnološke plati. Ob koncu razprave so Iskrini direktorji sklenili, da bo treba razmišljati tudi o drsnem planiranju v Iskri, hkrati pa narediti načrt izvoza za leto 1987 do srede novembra.
Beseda je tekla tudi o gibanju osebnih dohodkov, kjer je član KPO SOZD Iskra Ivan Cvar povedal, da se je povprečni osebni dohodek Iskre, ki je v preteklem obdobju dosegel povprečje slovenskega gospodarstva, dvignil na 97.671 in za štiri odstotke presegel povprečje gospodarstva. Poleg tega v polovici Iskrinih delovnih organizacij rastejo osebni dohodki
hitreje kot dohodel^tako Iskra spada med kršitelje intervencijskega zakona. Ker pa je Iskra še vedno relativno močan izvoznik in če bi hkrati prikazali rast akumulacije in stroškov brez podvajanj, bi lahko vsaj po dosedanjih presojah občine Center, upravičili višino izplačanih osebnih dohodkov, če bo seveda potrebno.
Nato so Iskrini direktorji razpravljali še o pobudi za združitev računalništva v Iskri in Gorenju. Direktor Iskre Delte Janez Škrubej je povedal, da gre pri združitvi Delte še v sestav SOZD Gorenje za tehnološko povezanost, predvsem pa za poenotenje računalništva v Sloveniji. Kljub pomanjkanju dialoga s strani Delte, je za samo Iskro s poslovnega stališča integracija pozitivna, po drugi strani pa je treba paziti, da ne bi prišlo do dezintegracije Iskre. Vsekakor mora pri tem nekaj doreči delavski svet SOZD Iskre pa Izvršni svet Slovenije, konec koncev pa tudi zakonodaja. Zakon o združenem delu dovoljuje, da je delovna organizacija v dveh sestavljenih organizacijah, če je to zapisano tudi v samoupravnih sporazumih (Iskre Delte, SOZD Iskre in SOZD Gorenja). Če v našem samoupravnem sporazumu tega ni, ga je treba dopolniti. Vsekakor pa je treba ta problem še bolj strokovno in poglobljeno razdelati.
Kolegij glavnih direktorjev je obravnaval referendum, ki je bil v TOZD Biro za industrijski inženiring z namenom, da še ta temeljna organizacija izloči iz sestava SOZD Iskra. Kolegij je podprl sklepe področnega kolegija za organizacijo in informatiko, da Iskra potrebuje znanja te temeljne organizacije in, daje zato izločitev iz Iskre nesprejemljiva. Treba je storiti vse, da se strokovno določi vsebina in obseg dela TOZD Bil v okviru Iskre.
Glavni direktorji so tudi obravnavali problem zamenjave motorjev na našem letalu in se odločili, da Iskra Invest servis pripravi fipanč-no konstrukcijo za pokrivanje teh stroškov na osnovi uporabe Iskrinega letala.
Vesna Žunič
2. stran
________________Iskra SOZD	______________:__
II- zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra
Franc Šifkovič novi predsednik K PO SOZD Iskra
Zaradi odhoda na novo delovno dolžnost je delavski svet SOZD Iskra razrešil dosedanjega predsednika KPO SOZD Iskra, na njegovo mesto pa imenoval Franca šifkoviča.
Tudi drugo zasedanje delavskega sveta celotne Iskre v novi sestavi — bilo je v četrtek, 18. septembra v PPG v Ljubljani — je imelo izredno obsežen dnevni red, delegati pa so imeli pred seboj kar precej pomembnih odločitev. Po pregledu izvajanjasklepovl.zasedanja, je ta Iskrin najvi-šji samoupravni organ podrobno preučil poslovanje Iskre v letošnjem prvem polletju. Menil je, da so ti rezultati na področju pridobivanja in delitve dohodka boljši kot v prvem četrtletju, da pa še vedno zaostajamo v načrtovani dinamiki izvoza.
Član KPO SOZD Iskre Zoran Polič je na seji poročal tudi o pripravi “Ukrepov za zboljšanje poslovne uspešnosti v Iskri«. Ker bomo o teh ukrepih obširneje pisali še večkrat, naj tokrat le povemo, da je DS predlog ukrepov sprejel in sicer kot strokovno podlago za pripravo operativnega načrta za izvajanje teh ukrepov, ki bodo vključeni že v Iskrin letni načrt za Prihodnje leto. Delegati so se zavzeli tudi za konkretizacijo posameznih nalog z nosilci, roki, odgovornostjo.
V nadaljevanju seje je član KPO SOZD Iskra Rado Faleskini poročal o razvojno-raziskovalni dejavnosti v Iskri v minulem letu, zatem o sklepih 9. internega posvetovanja o problematiki razvojno-inovacijske dejavnosti v Iskri ter kakovosti Iskrinih izdelkov. V zvezi z RR dejavnostjo je poudaril, ba je bila ta v letu 1985 precej uspešna: po delovnih organizacijah so opravili kar 1600 obsežnejših nalog ter razvili nad 500 večjih podsklopov in izdelkov. Uspehe je treba pripisati tudi boljši organiziranosti, opremljenosti. kadrovski politiki, izobraževanju, nagrajevanju itd., seveda pa te ugotovitve ne veljajo v enakem obsegu za vse v Iskri.
Vodilo 9. internega posvetovanja o problematiki razvojno-inovacijsko dejavnosti v Iskri sta bila nujnost povečevanja izvoza na razvita tržišča in pa vedno hitrejši tehnološki razvoj, oboje pa narekuje Iskri, da mora postati bolj v učinkovita v inovacijskih procesih na vseh programsko-proizvodnih področjih in v vseh fazah njihovega poteka. Delavski svet je poročilo sprejel ter se zavzel za takojšnjo konkretizacijo sklepov, posvetovanja.
Manj spodbudno je biloporočilo kakovosti Iskrinih izdelkov ob zaključku minulega srednjeročnega obdobja ter za leto 1985. Splošna ugotovitev je, da relativno in absolutno upadata kakovost Iskrinih izdelkov in storitev, zaostanek v kakovosti za razvitim svetom pa se še povečuje. Kakovost je prišla celo do ravni, ki zavira nadaljnjo rast in sodelovanje s poslovnimi partnerji...
Delavski svet SOZD Iskra je v nadaljevanju zasedanja razrešil dolžnosti predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, ki odhaja na novo odgovorno delovno dolžnost, na njegovo mesto pa je imenoval diplomiranega ekonomista Franca Šifkoviča. Novi predsednik Iskre je doslej opravljal številne odgovorne delovne naloge, v zadnjem času pa je bil direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dolžnost predsednika bo prevzel s 1. oktobrom.
Vse kaže, da se bodo delegati DS SOZD Iskra tudi v tokratnem mandatnem obdobju srečevali s »paketom Delta«: informacijama o reorganizacijah v široki potrošnji in o želji Bil, da zapusti Iskro, je namreč sledila informacija o aktivnostih združevanja Iskre Delte in Gorenja. Ta novicaje delegate, seveda razen iz Delte, presenetila, saj zanjo do nedavnega ni vedelo niti vodstvo SOZD Iskra. V razpravi so se delegati zavzeli za krepitev poslovneg sodelovanja, vendar v skladu s sprejetimi akti, poslovnimi odnosi in tudi v družbi sprejetimi navadami...
Lado Drobež
Iskra Servis
Inovacija v Iskri Servis
Iskrini serviserji so prvi v Jugoslaviji razvili in izdelali tako imenovani posredovalec informacij ISPI-2. Z maloserijsko proizvodnjo te naprave bodo zapolnili vrzel na tržišču, obenem pa zboljšali in popestrili Iskrino
ponudbo.
Na pravkar končanem XIX. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je v okviru Splošnega združenja drobnega gospodarstva, ki deluje pri slovenski gospodarski zbornici, predstavila tudi Iskra Servis. Razstavila je svoj novi izdelek iSPI-2, ki omogoča pogovor med stranko in uslužbencem, npr. pri vhodih v poslovne prostore, na poštnih okencih, v bankah, v drugih jav-
nih uradih, itd. Takšna naprava že nekaj časa izredno uspešno deluje na ljubljanski avtobusni postaji, pobudo za izdelavo takšnega posredovalca informacij pa so Iskrinim serviserjem dali prav tam.
Posredovalec informacij je razvil in izdelal Iskrin servisni tehnik France Pirc iz servisa v Rožni dolini. Njegovo inovacijo so v delovni or-
Na celjakem mednarodnem obrtniškem sejmu so se Iskrini serviserji predstavili s svojim novim Izdelkom, za katerega je bilo precej zanimanja.
Na ljubljanski avtobusni postaji so zaprosili Iskrine serviserje, naj jim olajšajo delo In za »Informacije« Izdelajo napravo za posredovanje Informacij. Njihovi prošnji so v Rožni dolini ustregli, saj tudi sicer vzdržujejo ojačevalne naprave na avtobusni postaji, tako da posredovalec Informacij že nekaj časa Izredno uspešno deluje.
ganizaciji z veseljem sprejeli, tako da se je zdaj Iskra Servis prvič pojavila v javnosti tudi kot proizvajalec po naročilu strank. Ker gre za manjše količine — v Servisu upajo, da ne za premajhne — bi bila proizvodnja t6h naprav drugod v Iskri verjetno nezanimiva, serviserji pa bodo z majhnimi serijami izkoristili svoje proste zmogljivosti, bogatega znanja in prakse pa jim tako ne manjka.
Že v kratkem pričakujejo naročila za ISPI-2 od javnih bradov, prometnih organizacij, PTT, bank in drugih orfanizacij. Dobavni rok je 2 meseca.
Na obrtniškem sejmu je Iskra Servis razstavila tudi montažni material, za katerega išče kooperante bodisi v Iskri ali zunaj nje ali pa zasebnimi obrtniki.	[_D
ti—,	____________Iskra Kondenzatorji
Več sodelovanja pri odpravljanj/
Predsednik Izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Tomaž Vuga sta obiskala semiško Iskro. Potrebna večja koordinacija sanacije okolja, onesnaženega s PCB.
Predsednik Izvršnega sveta Dušan Šinigoj v razgovoru s črnomaljskimi gospodarstveniki
Predsednik IS in predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora sta se na obisku v črnomaljski občini seznanila s položajem gospodarstva te občine. Ze v razgovoru s črnomaljskimi gospodarstveniki je predsednik KPO semiških Kondenzatorjev Vladimir Zajc predstavil delovno organizacijo, ki skupaj z Beltom predstavlja 60% vsega gospodarstva v občini. Iskrina posebnost v občini je, da je vezana na zunanje tržišče. Toda kljub zahtevnim tujim tehnologijam in tržišču, semiška Iskra uspešno dosega ravnotežje med izvozom in uvozom. Se več. Dosegli so 62% planiranega izvoza, konvertibilni izvoz pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za štirinajst odstotkov. Pri tem pa je Vladimir Zorc opozoril na nestabilnost devizne zakonodaje, ki onemogoča sklepanje dobrih pogodb in zato zbija cene.
Predsednik Izvršnega sveta je pri tem povedal, da se pogoji gospodarjenja, predvsem pa, ko gre za pojave izvažanja, ne bodo spreminjali. Poudaril je še vedno velik pomen izvoza in, da se s tujih trgov ne smemo umakniti. Poleg drugih problemov je nakazal na nekaj področij v ekonomskem sistemu, ki jih bo treba v jesenskem obdobju nujno spremeniti. Tako bo treba sedanji obračunski
sistem obdelati z načeli realnih ekonomskih faktorjev. Prav tako bo treba na področju cen spremeniti in dopolniti Zakon o kontroli cen, predvsem pa urediti cenovno politiko. Potem je odprl vprašanje davčnega sistema, ki »dobrih« ne vzpodbuja in ne rešuje razvojnih vprašanj na nekaterih področjih. Tako je pri tem predlagal, da bi bilo treba OZD, ki imajo tri, ali štiri izmene, razbremeniti dela davkov.
Ob koncu je še dodal, da moramo biti seznanjeni z razmerami gospodarjenja v prihodnosti, da ne bomo vedno znova presenečeni.
Po ogledu proizvodnje delovne organizacije Belt in vodovoda ob Krupi, se je predsednik IS Dušan Šinigoj udeležil razgovora v semiški Iskri o problematiki ekološke onesnaženosti.
V uvodu je predsednik KPO Iskre Semič Vladimir Zorc sez-
nanil ugledne goste, da je zaradi strokovno zelo zahtevne problematike razreševanja onesnaževanj okolja s PCB slovenski Izvršni svet leta 1984 imenoval komisijo za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe. Ker je komisija delo uspešno opravila, jo je po enem letu razrešil. Po razpustitvi republiške komisije je potekala sanacija onesnažene zemljine s PCB z odlagališč odpadnega
4. stran
I-------------------------------
__________ ■___________1_______
posledic onesnaženosti s PCB ,
PCB, izgradnja deponije na tovarniškem dvorišču in meritve delovnega okolja. Poleg tega so spremljali tudi ekološke obremenitve okolja s PCB in zdravstveno stanje Iskrinih delavcev in okoliških prebivalcev.
Nosilec programa — raziskovalne naloge je Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa z zunanjimi sodelavci. Vse aktivnosti okrog sanacije sicer uspešno potekajo. Toda udeleženci so v razpravi poudarili, da je delo po razrešitvi komisije izredno neusklajeno, brez pravega povezovanja in sodelovanja. Predvsem pa so nejasnosti glede ocene zdravstvenega stanja prebivalcev tega območja, saj
Ogleda proizvodnje In razgovora v semlškl Iskri so se udeležili tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, člana KPO Rado Falesklnl In Miloš Kobe pa vodja projekta za vpeljavo sistema varstva okolja v SOZD Iskra Marjan Štraus In strokovni sodelavec skupine SEPO pri Institutu Jože! Stefan Svetozar Polič. Poleg Iskrašev In črnomaljskih gospodarstvenikov pa so Semičane obiskali tudi predstavlnkl črnomaljske družbenopolitične skupnosti In družbenopolitičnih organizacij.
rupov in zato tudi dokaj nepoznan, dobro in hitro delovali. V semiški Iskri so zamenjali tehnologijo, prekinili vse izvore nadaljnjega onesnaževanja s PCB, gradijo nov vodovod in skladišče nevarnih odpadkov (PCB) na tovarniškem dvorišču bo kmalu zaključeno. V sanacijo so vložili velika sredstva s tem, da je bilo nenehno prisotno mnenje, da je varovanje zdravja delavcev in okoliških prebivalcev najvažnejše.
Pri tem pa je pohvalil celotno Iskro, ki se je zavzeto lotila reševanja problematike onesnaževanja okolja s PCB. Na koncu pa je dejal, da bo skušal vse republiške organe in institucije pa tiste, ki so odgovorni za sanacijo, pripraviti, da bodo čim bolj sodelovali med seboj in nadaljnje reševanje problematike usklajeno in koordinirano izvajali.
Vesna Žunič
že nekaj časa ni bilo nobenih Podatkov in strokovnih mnenj o tem. Tako je strokovni sode-iavec skupine SEPO pri Institutu Jožef Stefan Svetozar Polič opozoril, da je treba zaradi novih momentov pri oceni zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalstva, celovito in usklajeno izvajati program nadaljnjih potrebnih raziskav. Kajti v letu 1986 so na specialnih pregledih ugotovili med drugim tudi kromosomske poškodbe pri nekaterih posameznikih, ki imajo povišan PCB v organizmu.
Ob koncu razgovora je predsednik Izvršnega sveta Dušan Šinigoj povzel, da smo v položaju, ko PCB v Jugoslaviji sploh ni bil na seznamu st-
_____________________________________ Otočec — SD 86,
22. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih SD — 86
O najnovejših dosežkih
»Medtem ko so v elektroniki osnovni nosilci Informacij elektroni, so v optoelektronlkl nosilci Informacij tako fotoni, kot tudi elektroni. Fotoni delujejo hitreje kot elektroni In lahko načeloma v krajšem času obdelajo večje število podatkov. Pri optičnih vlaknih In kompaktnih diskih so fotoni ie danes nadomestili elektrone, optoelektronske naprave pa postajajo čedalje pomembnejše v telekomunikacijski In merilni tehniki za prenos, obdelavo, shranjevanje In prikaz podatkov pa tudi kot senzorji. Čeprav so mnoge optoelektronske naprave te danes komercialno zanimive pa Je treba za popolno uveljavitev te tehnike na tržišču še veliko raziskav In razvoja. Polprevodniki In anorganski dlelektrlkl tradicionalno predstavljajo glavni področji razvoja aktivnih In pasivnih elektro-optlčnlh komponent. V novejšem času so se tema področjema pridružili še organski kristali In polimeri zaradi Izjemnih nelinearnih optičnih lastnosti In Izrednih možnosti uporabe za svetlobne ojačevalce In parametrične oscilatorje, frekvenčne množllce, modulatorje, stikala, deflektorje, filtre Itd. V Integrirani optiki Je eno od težišč raziskav razvoj novih litografskih tehnik s submlkronsko rezolucljo na osnovi polimernih dlelektrlčnlh valovnih vodnikov,« je v uvodu v svojem referatu dejal Robert Blinc z Instituta »Jožef Stefan« na srečanju strokovnjakov za elektronske sestavne dele . in materiale.
Dvaindvajseti tradicionalni jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih, ki ga vsako leto organizira Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale — MIDEM, je bil od 10. do 12. septembra. Prejšnja leta so srečanje organizirali v okviru sejma elektronike v Ljubljani, to pot pa so se odločili, da bo tridnevno posvetovanje na Otočcu na Krki.
Simpozija se vsako leto udeležujejo raziskovalci, proizvajalci in uporabniki elektronskih sestavnih delov in materialov, na katerem podajajo svoje izkušnje, dobivajo informacijo o znanstvenih industrijskih raziskavah, proizvodnji elektronskih sestavnih delov ter trendih razvoja pri nas in v svetu.
Lokalni organizator simpozija je bila šentjernejska Iskra, medtem ko so bili Elementi, Avtomatika, Mikroelektronika in Center za elektrooptiko sponzorji. Tako je bilo tudi med 140, udeleženci srečanja veliko Iskrašev, saj Iskrini strokovnjaki tvorno sodelujejo v samem društvu MIDEM, ki je bilo glavni organizator.
Srečanje, ki je vsekakor združilo znanje in pospešilo sodelovanje strokovnjakov, je odprl predsednik lokalnega organizacijskega odbora Franc Baznik, nekaj besed pa sta udeležencem spregovorila tudi predsednik društva MIDEM Rudi Ročak in predstavnik republiškega komiteja za industrijo in rudarstvo tovariš Žlebnik. Nato so podelili nagrade društva MIDEM, njegovim
stalnim članom: Iskri Elementom — TOZD Polprevodniki in TOZD HIPOT za dolgoletno sponzorstvo in materialno ter moralno podporo društvu. Nagradi sta prejela tudi Evgen Kansky in Drago Kolar, kot dolgoletna zaslužna člana društva. Med stoštiridesetimi udeleženci simpozija je bilo deset povabljenih predavateljev iz Anglije, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije in 62 prijavljenih posterjev. Med njimi so bila tudi znana imena, kot je npr. strokovnjak za debeloslojno tehnologijo C. Waterfleld iz Anglije in Francoz A. Llzlard na področju kondenzatorjev. Poleg tega pa so predavali tu znani jugoslovanski strokovnjaki s področja tankosloj-ne tehnologije, optoelektronskih elementov, debeloslojne tehnologije in ostalih sestavnih delov in materialov.
Referati so bili prikazani kot posterji tako, da so znanstveniki in tehnologi na pristen način izmenjali izkušnje, informacije in dosežke na posameznih področjih. Zadnji dan posvetovanja pa je bila okrogla miza z aktualno temo: Površinska montaža elementov, stanje in načrti v Jugoslaviji. Na koncu pa so si udeleženci ogledali tudi bližnje Iskrine tovarne za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov.
Kot smo že omenili je na simpoziju sodelovalo veliko Iskrinih strokovnjakov. Ker so bili referati in posterji izredno zanimivi, bomo na kratko preleteli povzetke vsebin referatov, ki so jih pripravili Iskrini strokovnjaki posamezno, ali v sodelovanju z znanstveniki drugih delovnih organizacij, ali institutov.
C. Zevnik Iz Iskre Kibernetike je v sodelovanlu z E. Permanom Iz Inštituta za elektroniko In vakuumsko tehniko pripravil referat z naslovom Korozijska problematika
elektronskih sestavnih delov. Avtorja sta v referatu podala razčlenitev korozijske problematike glede na vrsto komponent, materialov in tehnoloških postopkov z upoštevanjem specifičnih pogojev delovanja komponent. Podani so rezultati raziskave atmosferske korozije na kovinskih prevlekah v različnih klimatskih področjih SFRJ. Vpliv korozijskih defektov na spaj-kljivost sta prikazala na primeru kositra in kositrovih zlitin, tiskanih vezij in izvodov elementov. Pri kontaktnih materialih so pomembne raziskave korozijskih pojavov na srebru in srebrovih zlitinah glede na kombinirano delovanje onesnažene atmosfere, aerosolov in prašnih delcev. Prikazala sta rezultate raziskav korozije zlatenih kontaktnih površin in polimerizacijske učinke na kontaktnih površinah. Tehnološki postopki so mnogokrat vzrok za nastanek korozijskih produktov, kakor tudi materiali za embalažo ter ohišja.
V zadnjem času postajajo vse pomembnejše raziskave korozijskih slojev z metodami površinske analize kot so AES, XPS in SIMS. Tako sta prikazala preiskave korozijskih filmov na srebrovih in drugih prevlekah s spektroskopijo Augerjevih elektronov.
A. Divlak Iz Avtomatike, TOZD Naprave za energetiko In M. Santo Elementi, TOZD HIPOT, sta predstavila referat z naslovom Aktivni pasovni filter šeste stopnje, realiziran s FDNR celicami, kjer sta prikazala realizacijo aktivnega pasovnega filtra šeste stopnje s štirimi ozemljenimi FDNR celicami. Podala sta transformacije vezja, električne karakteristike in meritve obratovalnega slabljenja. Posamezne celice filtra so izdelane v hibridni debeloplastni tehnologiji in povezane v celoto na tiskani ploščici.
...... ......i	rr „sasačs»	mm* /mm.....j m- M mi ffliit«	T« ' f *	:
Udeležencem simpozija Je spregovoril predstavnik republiškega komiteja za Industrijo In rudarstvo Žlebnik i
D. Ročak In Iskrašl M. Santo, M. Gorišek In F. Jan Iz šentjernejske HIPOT so prispevali referat Vpliv postopka čiščenja na stabilnost električnih lastnosti hibridnih vezij. Proučevali so vpliv ostankov fluksa na stabilnost električnih lastnosti hibridnih vezij. S pospešenimi poskusi pri 85% relativne vlage (85% RV 85 C°) in napetostno obremenitvijo, so ugotovili vpliv ostankov fluksa na električno stabilnost vezij tako, da so primerjali rezultate preskusov z vezji, ki so bila pred zaščito očiščena s standardnim postopkom. Z Augerovo elektronsko mikroskopijo so določili rezidualni fluks.
Božidar Pavlin iz šentjernejske HIPOT In skupina sodelavcev s fakultete za elektrotehniko so pripravili referat z naslovom Organizacija robotske celice za sestavljanje hibridnih vezij z robotom SEIKO XY-2000. V prispevku so opisali probleme ročnega sestavljanja hibridnih vezij. Zasnovali so robotsko delovno celico za sestavo pet tipov enostavnih hibridnih vezij. Uporabili so robot SEIKO YX-2000. Determinirali so vakuumsko
Prijemalo, sistem serizorjev, periferijo delovnega okolja ter celotno programsko opremo.
D. Belavlč, F. Jan Iz Iskre Elementi TOZD HIPOT In M. Hro-vat so pripravili poster »Pokopani« upori — debeloplastnl upori pod plastjo dlelektrika. Debeloplastne upore so izdelali z žganjem pod Plastjo dielektrika. Za testiranje so izbrali večplastne dielektrične materiale na osnovi zmesi stekla in keramike ter kristalizirajočega stekla 'n keramike. Zaradi reakcije med uporom in dielektrikom se plastne upornosti in temperaturni koeficienti upornosti spremenijo, vendar so rezultati ponovljivi. To omogoča izdelavo uporov pod Plastjo dielektrika.
J. Luzar, S. šoba, S. Mojstrovič,
Jevnlk Iz šentjernejske HIPOT In M. Hrovat z Instituta Jožef Stefan so Izdelali referat Debeloplastnl upori s toleranco razmerja 0,1%. Preizkusili so možnosti izdelave debeloplastnih upornih vezij s toleranco razmerja upornosti +/-0,1%, kar je na meji možnosti debeloplastne tehnologije. Ugotovili so, da lahko izdelajo taka vezja z zadovoljivim izkoristkom, če izberejo stabilno serijo in ustrezen način doravnavanja uporov ter spaj-kanja priključkov.
F. Jan, D. Belavlč In G. VISInskl Iz TOZD HIPOT In M. Hrovat z Instituta Jožef Stefan so pripravili referat Spajkanje v parni fazi, kjer so Predstavili pritrjevanje miniaturnih komponent s pretaljevanjem spaj-ke v parni fazi. Opisali so glavne značilnosti naprav za skupinsko spajkanje in navedli najpomembnejše lastnosti fluoriranih organk-sih spojin, ki jih uporabljamo pri spajkanju v parni fazi. Navedli so nekaj laboratorijskih izkušenj iz spajkanja v parni fazi in omenili nekaj dejavnikov, ki kažejo na ekonomiko te vrste spajkanja. Ob koncu so napravili kratko primerjavo s pretaljevanjem spajke v tračni peči z infrardečim segrevanjem.
M. Dvoršek Iz Elementov, TOZD Keramika In M. Kosec z Instituta Jožef Stefan sta pripravila referat z naslovom Lastnosti PZT keramike substltulrane z Sb5* ali Nb5*, kjer Poročata o vplivu dodatkov Sb5* in Nb5> v količini od 0—15 at% na mikrostrukturo elektromehanske in dielektrične lastnosti ke ^r(j;52,"^'0’48^1'y^by ®®y^3-yi2 'n
M. Llmpel Iz Iskre Elementi — Eerltl Je Izdelal referat Razvoj feritnih materialov za močnostne aplikacije, kjer je povedal, da so študirali Mn — Zn ferite uporabne v impulznih napetostnih pretvornikih. Z izbrano kemijsko sestavo Mn067 Z+in izboljšanjem tehnološkega procesa so dosegli zahtevane magnetne lastnosti v razširjenem frekvenčnem področju.
Joseplna Černetič In Marjan Pivk Iz Iskre — TOZD Elektroliti sta pripravila poster z naslovom Raz-ilritev temperaturnega območja delovanja ELKO. Opisala sta pristop k reševanju konkretne problematike in to je razširitev temperaturnega območja obratovanja elektrolitskega kondenzatorja (ELKO)
Sestava delovnega elektrolita pogojuje uvrstitev kondenzatorja v
Polprevodniki elementi za profesionalno In Industrijsko elektroniko, ki so Izdelek Iskre Elementi — Polprevodniki
določeno klimatsko kategorijo, zato sta obravnavala pretežno delovni elektrolit. Nakazala sta probleme in njihove rešitve pri razvoju delovnega elektrolita v nizkovolt-nem ELKO za uporabo v temperaturnem območju od-40° C do 105°C. S primernim topilom, ki je lahko na osnovi etilenglikola ali drugih organskih topil zagotovimo, da je elektrolit v temperaturnem območju delovanja ELKO v tekočem stanju, s čim manjšim parnim tlakom, lonogen mora biti izbran tako, da dobimo v topilu dovolj nizko upornost, temperaturno in časovno stabilne parametre.
J. Colarič Iz Iskre Elementi, TOZD — HIPOT Je Izdelal referat Izkušnje proizvajalca pri osvajanju Izdelkov pri sistemu IS 9000. V SOZD Iskra smo sprejeli sistem zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po IS 9000. Zato je avtor v prispevku prikazal aktivnosti proizvajalca, ki se namerava s svojimi elementi vključiti v ta sistem. Glavni poudarek je namenil temama: postopek za pridobitev statusa odobrenega proizvajalca, in postopek kvalifikacijske odobritve.
BorlvoJ Šuštaršič Iz Iskre Ele men
— Ferltl, Spomenka Besenlčar In Miha Drofenik Iz Instituta Jožef Stefan so prikazali poster Izboljšava magnetnih lastnosti anlzotro-pnlh Sr-ferltov. Kljub razvoju novih visokokvalitetnih magnetnih materialov na osnovi zlitine redka zemlja— kobalt se keramično magne ti zaradi svoje cenenosti in ugodnih magnetnih lastnosti uporabljajo na mnogih področjih. Njihova uporaba stalno narašča v elektro industriji pri proizvodnji
malih motorjev. Z razvojem novih visokokvalitetnih anizotropnih Sr feritov z visoko koercitivnostjo pa se njihovo področje uporabe sta Ino širi. Uporaba narašča pre dvsem v avtomobilski industriji, saj visoko koercitivni Sr ferit, je uporaben v temperaturnem območju med -35 in 150° C, predstavlja idealen material za nove aplikacije. Tako omogoča npr. zamenjavo klasičnega zaganjalnika s cenejšim in enostavnejšim, v katerega so vgrajeni keramični anizotropni segmenti.
Tako je skupina analizirala celo ten tehnološki postopek izdelave anizo.tropnih Sr feritov. študirali so vplive osnovnih surovin, kalcinacije, mletja, stiskanja v magne tnem polju in sintranja na magnetne lastnosti. Z optimizacijo tehnolo škega postopka so dosegli izboljšanje magnetnih lastnosti na ravni pilotske proizvodnje. Dose žene lastnosti so ekvivalentne lastnostim tujih proizvajalcev za ta razred kvalitete.
M. Halas, J. Kuzmin In M. Hudo-malj Iz Elementov, TOZD Upori so predstavili poster z naslovom Ma sovna proizvodnja kovlnoplastnlh uporov na valjastih substratih. Ta masovna proizvodnja kovinoplas-tnih uporov v Iskri poteka že nekaj let. Z investicijo v novo opremo zadnja leta je Iskra bistveno povečala zmogljivosti te proizvodnje ter dosegla zahtevano kvaliteto upo rov. Avtorji so v referatu opisali osnovne značilnosti strojev za visokovakuumsko depozicijo ter nekatere postopke in zahteve v zvezi s proizvodnjo le — teh. Podali so podatke o načrtovani količini in
kvaliteti uporov, ki bodo dosežene v naslednjem letu.
Alojz Hosta Iz Elementov, TOZD Upori Je prikazal referat Flnallzaci-Ja cilindričnih chlp uporov za površinsko montažo In opremo, kjer je predstavil MELF upor dimenzije 2 x 6, surovine, postopek, novo tehnologijo zaščite uporovne plasti stekočimi epoxi smolami. Pripravil je tudi primerjavo s klasično proizvodnjo ožičenih uporov. Prikazal je razvoj strojne opreme za množično proizvodnjo MELF uporov — finalizacijsko linijo za zaščito uporovne plasti in kodiranje, stroje za tolerančno kontro lo, globoki vlek PVC folije in pakiranje uporov. Hkrati je tudi obdelal sorodnosti pri proizvodnji drugih komponent za površinsko montažo, kot so diode in kondenzatorji.
Jože Pucelj Iz šentjernejske HIPOT Je izdelal referat z naslovom Multlplekslranje prlkazal-nlkov s tekočimi kristali, kjer je predstavil parametre, ki vplivajo na kakovost multipleksiranih prika zalnikov s tekočimi kristali, na osnovi učinka sukanja nematske faze. Pri načrtovanju multipleksi-ranega LCD moramo uskladiti lastnosti tekočega kristala, LDC celice in krmilne elektronike. V članku je avtor opredelil vpliv lastnosti tekočega kristala ter ko strukcije LCD celice na optimalno delovanje multipleksiranega LCD prikazalnika. Debelina celice, izbira in obdelava orientacijskega sloja, upornost elektrod ter izbira in laminacija polarizatorjev so parametri, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju multipleksirane LCD celice.
V. Žunič
—-------------------Gradili so Iskro_
Srečanje sodelavcev bivš

Ostali del srečanja je nato potekal v prijetnem prijateljskem vzdušju, saj so si bivši sodelavci imeli marsikaj povedati. Leta, ki so jih preživeli skupaj so bila delovna in plodna tako, da so se v tem času tudi spoprijateljili in obvnovičnem srečanju je prijetno obuditi spomine na uspešno opravljeno delo. Beseda pa je seveda stekla tudlo današnjem delu in o delu naše Iskre.
Skratka, srečanja starih prijateljev so vedno prijetna in večina je izrazila iskreno željo, da bi se v bodoče znova tako sestali. Zato tudi velja posebna pohvala organizatorjem tega srečanja, predvsem bivšima sodelavcema IEV Borisu Držaju in Francu Erbežniku.
Pogovor z bivšimi sodelavci IEV
Nekaj vprašanj smo na tem srečanju zastavili tudi nekaterim udeležencem. Zanimalo nas je kaj jim pomeni tako srečanje, o čem so se največ pogovarjali, kaj vse jih veže na te čase, kakšen je po njihovem mnenju prispevek IEV k razvoju Iskre in če si želijo novih srečanj. Takole so nam povedali:
Marko Gliha: »Predvsem sem bil vesel snidenja z mnogimi, ki jih že več let nisem videl. Tako kot na srečanjih maturantov smu ugotavljali o usodah sodelavcev, ki jih ni več med nami. Obujali pa smo tudi dogodke, tako iz razvoja IEV kot spomin na vesele fantovščine, ali potegavščine — vse seveda s ponosom na tedanjo mladostno prešernost.
Na tista letapas veže predvem spomin na tedanji entuziazem in na naprednost našega ravnanja. Pravilno smo postavljali strategijo v trikotniku: univerza — znanstveno raziskovalno delo — industrijska aplikacija.
Premalo se ve, da smo obvladovali v poznih 50. letih industrijsko proizvodnjo računalniških sistemov, da smo z majhnim zaostankom za vodilnim svetovnim razvojem odkrivali finese v
zahtevnih tehnologijah ter, da smo v pomembnih elektronskih programih predstavljali potencial. Priznavali smo inovacijski proces, mentorstvo izkušenih in nujnost povezovanja s svetom.
Zastavili smo ambiciozni program policentričnega razvoja, z ustanavljanjem industrijskih obratov, ki danes v Iskri veliko pomenijo. Vodilni delavci so izhajali iz izkušenj NOB in so vedeli, kako pomembno je slovensko podeže-^ Ije. IEV je imel lahko tudi v tem času lasten pogled, ker je zrastel na ledini in ne iz trdnega industrijskega okolja.
Po združitvi v ZP Iskra nismo mogli vseh pogledov o intenzivni rasti vnesti v nadaljni razvoj. Tedaj je družbeno okolje prisegalo predvsem na ekstenzivni razvoi.
Značilno je, da so bili pomembni delavci iz IEV postopno izključeni iz snovanja nadaljnjega razvoja ZP Iskra. Centri moči in odločanja so bili drugje. Nujen programski razvoj pa smo nadaljevali predvsem v ZZA, ki bi lahko, predvsem v 60. letih, ob drugačni podjetniški politiki mnogo več prispeval k razvoju Iskre.
Pa vendarle — vnesli smo v Iskro spoznanja o nujnosti permanentnega razvoja, predvsem na področjih visoke tehnologije in zahtevo po utrjevanju kakovosti proizvodov. Ocenjujem, da bi izročilo IEV lahko še bolj vtkali tudi v razvoj današnje Iskre, ko ne bi bil moto vodilnih Iskre v 70. letih: »Iskra se ne bo šla znanstvene »obrtnije« in »vsak inženir mora služiti 1000 delavcev«.
Vse v razvoju Iskre seveda ni potekalo mirno in parlamentarno, bili pa smo nekdanji sodelavci IEV med tistimi Iskraši, ki smo opozarjali na pomen elektronike v sodobnem svetu in tudi trmasto delo-vali, da so tedanja izročila IEV kljub vse-mu le postala strateška odločitev v današnji SOZD Iskra.
Glede našega srečanja bivših sodelavcev IEV pa lahko rečem, da sem ga izredno vesel in, da bom rad prišel tudi na prihodnja, lepo pa bi bilo, če bi se ga udeležil tudi kdo od vodilnih delavcev Iskre.
Maki Simončič: »Srečanje »starih« Iz IEV je oblika ohranjanja nekdanjega tovarištva vdelu, zlasti pa oživljanje poleta iz plonifskih časov nastajanja naše industrijske elektronike. Kar nas je malo manj starih, ki v resnici ne štejemo več v neposredno vrsto pionirjev, ob teh srečanjih še vedno radi poslušamo modrosti in napotke tistih, ki so dejansko usmerjali In oblikovali naše življenjske poti. Zavemo se, da sotožive korenine tehnične misli na Slovenskem, ki so se toliko razvejala, da pomenijo danes glavno oporo gospodarski de-javosti Slovencev, zato smo ponosni, da smo bili sodelavci s prvimi začetniki.
Morda je rastoča številčnost udeležencev na teh srečanjih oblika priznanja, ki nadomešča širša družbena priznanja, nedvomno zaslužnim ljudem iz začetkov našega razvoja, morda tudi opozorilo, da je še čas predstaviti novim rodovom žive izvire naše tehnične sedanjosti in prihodnosti«.
Marjan Dvoraček »Tako srečanje ml pomeni zelo veliko, saj združujem svoje delo v Iskri že 35 let in ne redek, s kate-
rim sem se srečal po dolgih letih, mi je v moji življenjski karieri in zagnani mladosti veliko pomagal pri osvajanju znanja, ki si ga moral imeti v tem času. Srečanje po 10, 20 ali 30 letih s človekom nehote prikliče nazaj spomin na razna doživetja, ki niso bila vedno prijetna in lepa. Seveda pa tudi ne moreš, da ne bi pogledal sebe In prijatelja, komu je življenje bolj nagubalo obraz, pobelilo glavo in upognilo njegovo, včasih pokončno postavo.
Pogovor, ki poteka ob teh priložnostih je navadno tak, da žal začnemo najprej z vprašanjem kako je kaj z zdravjem. Ko se o tem pogovoriš pa začnejo misli bliskovito skakati v preteklost, vso od simpatij v mladih letih, do predpostavljenih pa do truda, ki smo ga vložili, da smo iz teh pionirskih začetkov lahko gradili bodočnost takrat še nesojene Iskre.
Na to srečanje nas veže prijateljstvo in spomin na sodelovanje, ki je bilo v tistih časih tako, da si ga lahko danes samo želiš.
Če vemo, da se je razvoj naše elektroindustrije začel v Črmošnjicah, v Par-tizanskih delavnicah in, daje bil prvi na-slednik teh delavnic v svobodni Jugoslaviji Inštitut za elektrozveze, saj so se tukaj zbrali prvi, še partizani, ki so nadaljevali seveda s povsem drugačno proizvodnjo, kot je bila v NOV. Tu je bilo potrebno začeti iz osnove: z razvojem in izdelavo elektronskih elementov, ki so dali v nekaj letih končne izdelke, kot so bili radijski sprejemniki, sprejemno-
oddajne postaje itd. In tu je v bistvu začetek slovenske elektronske industrije, ki se je k sreči leta 1961 pridružila k družini Iskre in predstavlja danes velikega proizvajalca elektronskih izdelkov, ne samo v Jugoslaviji, temveč v svetu.
Ponosen sem, da sem Iskraš in da bom tudi, upam, upokojen v Iskri.
Glede tega srečanja pa bi se rad še posebej zahvalil organizatorjema Borisu Držaju in Francu Erbežniku, saj smo se vsi prijetno počutili.
Mila Tauses Osredkar »Tega srečanja sem izredno vesela, saj sem se srečala s starimi sodelavci In mnoge med njimi sem videla po 26 letih. Pogovorili smo se o tem, kje je kdo sedaj zaposlen, kako je z družino, zdravjem in o sodelavcih, ki jih ni bilo med nami ter še marsikaj.
Na tiste čase me vežejo prijetni spomini na mladost, brezskrbne dni, skromno, bolj umirjeno življenje, hkrati pa tudi bolj delovno, saj smo delali tudi ob sobotah In velikokrat tudi prostovoljno.
Pomen IEV za nadaljni razvoj Iskre je prav gotovo zelo velik, ker pomeni začetek razvoja telekomunikacij, merilne elektronike itd. Ponosna sem,' da sem delala v tem izrednem kolektivu in si zato tudi želim, da bi se ta srečanja še
8. stran
) IEV
Ponavljala in, da bi se jih udeležili tudi 'isti, ki se sedaj niso mogli.«
Franc Peterca: »To snidenje s sodelavci, s katerimi smo s skromnimi sredstvi, toda z veliko zagnanostjo in iznajdljivostjo ter medsebojno pomočjo izdelali mnoge kvalitetne izdelke. Pogovorili smo se o našem delu, dogodivščinah, ježavah, ki jih prinaša starost ter o »si-lajnih« pokojninah, ki jih nekateri že Prejemajo, nekateri pa s strahom čaka-
Na tisti čas nas veže predvsem dru-Safien odnos do dela in bolj človeški ter Prijateljski medsebojni odnosi.
Glede pomena iEV za nadaljnji razvoj 'skre pa naj rečem le, da je bil zametek velikega dela sedanjih razvojev in proizvodnje elektronskih naprav in elementov v Iskri in je zato njegov pomen hesporno izredno velik.
Glede samega srečanja pa lahko rečem le, da bi se ob taki udeležbi in ob 'ako prijetnem vzdušju prav gotovo veselil vsakega vnovičnega snidenja.
Godal bi le da ni prav, da nihče od vodstva Iskre in DPO ni čutil potrebe, da P| prisostvoval srečanju Iskrinih pio-mrjev elektronike.«
Boris Čerin
Pozdravni govor Rudija Jančarja:
Prijetni so občutki, ko so po četrt stoletja še vedno živi spomini na delo ljudi in na organizacijo, v kateri smo Preživeli velik del svojega aktivnega življenja in doživeti največ strokovnih dosežkov in življenjskih izkušenj.
Upam, da ne bom krivičen do se-
slednje polindustrijske obrate, ki so se pozneje razvili v prave tovarne po vsej Sloveniji:
—	obrat za proizvodnjo folijske in sludne kondenzatorje v Semiču
—	obrat za proizvodnjo uporov in potenciometrov v Šentjerneju,
—	obrat za proizvodnjo magnetov v Ljubljani,
—	obrat za proizvodnjo feritov v Ljubljani,
—	obrat za proizvodnjo signalnih žarnic in fotocelic v Ljubljani,
—	obrat keramike in keramičnih kondenzatorjev v Šentvidu pri Ljubljani,
—	obrat za proizvodnjo membran in zvočnikov v Ljubljani,
—	obrat za galvanske elemente za meteorološko službo v kemičnem labo-
ratoriju v Ljubljani.
Na področju elektronskih naprav pa je IEV postavil:
—	organizacijo za proizvodnjo radio in TV aparatov ter telekomunikacijskih naprav na Pržanu, v njenem okrilju pa je izvedena nato delitev dela z ustanovitvijo ločenega obrata za radioaparate v Sežani in elektrolitske kondenzatorje v Mokronogu,
—	ustanovljen je bil obrat elektronskih merilnih naprav v Horjulu,
—	v razvojnih laboratorijih, lociranih v stavbi nekdanje Rižarne je bila razvita paleta profesionalnih telekomunikacijskih naprav na širokem frekvenčnem področju, od kratkih valov pa do mikrovalov, z enim, ali več kanalov, vse za profesionalno uporabo,
—	razvita in izdelana je bila komple-
tna aparatura za snemanje, prenos in sprejemanje TV signalov in posebne TV kamere za podvodno snemanje,
— osvojili smo kompletno tehnologijo izdelave večkanalnih filtrov, različnih sistemov,
Pomemben prispevek IEV je bil tud: v tem, da je iz njegovega razvojnega in znanstvenega dela izšel močan visokos-trokoven kader za Fakulteto za elektroniko, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, Medicinsko-raziskovalni oddelek in predvsem za industrijo. Nekaj teh naših sodelavcev je še danes aktivno vključenih v delo na vseh teh področjih, nekateri pa so sedaj uspešni in priznani znanstveniki v ZDA, Švici in Zahodni Nemčiji.
In končno: dejstvo je, da je dejavnost IEV krepko prispevala in botrovala
danjosti, če bom izrekel svoje mnenje o takratkem IEV z ugotovitvijo, da nas ni treba biti sram rezultatov svojega dela.
Kljub dejstvu, da smo začeli ob skrajnem pomanjkanju industrijske tradicije in najnujnejših materialnih sredstev ter pomanjkanju osebnih izkušenj in znanja, smo v trinajstih letih našega obstoja le uspeli postaviti temelje za dobršen del slovenske elektronske industrije, vključujoč organiziranje lastne fazvo/ne in raziskovalne baze, ob hkratni vzgoji in izobraževanju najnujnejšega strokovnega kadra.
V letih od 1947 do 1960 je IEV predsta-vljal najmočnejšo koncentracijo inženirskih, tehničnih In strokovno vise ' o-kvalificiranih delavcev v državi, ki so v tem obdobju izdelali celotno tehnolo-9ijo za večino takrat najpomembnejših elektronskih sestavnih delov, potrebnih za razvijajočo se industrijo radijskih sprejemnikov in širok spekter profesionalnih elektronskih naprav.
Na področju elektronskih elementov je IEV v razdobju 10 let postavil na-
vzpostaviti današnjega dela elektronske industrije celotne Iskre.
IEV je zahvaljujoč svojemu kvalitetnemu delu in kadrovski zasedbi v administraciji dojel pomen kulturnega na-činš poslovanja, kar se je odražalo na občutku odgovornosti do uporabe slovenskega jezikav poslovnem občevanju ter v obvladovanju korespondence v tujih jezikih.
S tem sem le v skopih obrisih prikazal pomen IEV, iti v celoti dokumentiran v komercialnih katalogih odraža kvaliteto in ustvarjalnost, tako vas, kot vseh tistih mnogih naših tovarišev, ki danes niso tu prisotni.
Ni naključje, da še danes krožijo številne vaše anekdote in šaljive prigode, ki so spremljale mnoge dogajanja na vseh ravneh in odražale v veliki meri tudi naš samokritičen odnos do lastnega dela in splošno, zdravo vzdušje na IEV.
Pričakujem, da bo, ta šaljivi duh prisoten tudi na tem srečanju in vam vsem želim obilo zabave in dobrega počutja.
št. 33., 29. september 1986
stran 9.
Iskra Avtomatika
Kako uresničiti sprejete progra^ razvojne in tržne usmeritve
V DOnedeliek. 15. sentemhra !q Kil no	_ __________________________________
V ponedeljek, 15. septembra, je bil na razširjenem kolegiju delovne organizacije Avtomatika prvič predstavljen in obravnavan Program izboljšanja poslovanja s spremembami v organiziranju delovne organizacije. S to točko dnevnega reda je bila izpolnjena tudi obveznost glavnega direktorja Avtomatike, Rudija Pirca, da s prevzemom omenjene funkcije poda in seznani delavce z načinom vodenja delovne organizacije ter s programom dela. Ker smo o prvem delu v našem glasilu že obširno poročali, namenimo z današnjim prispevkom nekaj več pozornosti okvirnim izhodiščem programa, ki ponujajo v razpravo odločitev o viziji razvoja delovna organizacije.
Samo kot opomnik, slabosti v poslovanju delovne organizacije so bile v Avtomatiki že večkrat poudarjene. Sprejeti so bili tudi programi ukrepov za izboljšanje stanja. Nadalje je diagnoza sta-n j a, ki jo je konec 1.1984. pripra-vil Biro za industrijski inženiring,
podrobno in argumentirano po-kazala, da je obseg programov v Avtomatiki prevelik, kar hkrati predstavlja prevelike obremenitve in onemogoča zasledovanje razvoja v svetu. Pojavila se je tudi dvojnost v vodenju, odgovornost pa je ostala več, ali manj samo na
papirju. Prvi konkretni korak pri odpravljanju naštetih slabosti, so bile dogovorjene programsko-proizvodne vertikale, kot delovne in koordinativne celote za usklajevanje delovnega procesa. To je hkrati pomenilo tudi spreminjanje mišljenja v Avtomatiki in sicer, da je samo delovni proces tisti, ki narekuje soodvisnost, ne glede i na meje TOZD in ki v nadaljevanju neposredno »prisili« delavce, da združujejo sredstva za investicije, razvojno raziskovalno delo, tekoče financiranje itd. Vzporedno z omenjenim pa je in še poteka še en pomemben proces — programsko čiščenje zastarelih in neakumulativnih programov.
Če pogledamo nekoliko širše, so se podobne ideje in pobude porajale tudi v okviru sestavljene organizacije, ki praktično od 1979. leta ni doživela večjih reor-ganizacijskih sprememb. V tem
— študija o slabostih v Iskri, oblikovani so bili tako imenovani poreški sklepi o nadaljnem razvoju, znani pod imenom reintegracija Iskre, konkretnega pa je bilo bolj malo, le po posameznih segmentih. Naslednja vizija, ki je bila v aprilu letošnjega leta predstavljena s strani SOZD, predvidevčf štiri-nivojsko organiziranost, kar je glede na izreden porast števila delovnih organizacij (bližamo se številki 30) nekje razumljivo. Vendar pa je predlog splošen in ni operacionaliziran do te meje, da bi se delovne organizacije v njem našle.
Torej je omenjeni program Avtomatike prvi tovrstni dokument, ki operacionalizira Iskrin predlog štiri-nivojske organiziranosti s poudarkom, da morata oblika ohraniti sodobnost organizacijskega pristopa tudi čez dve, tri leta, ko bi ob uspešni reši-
-----  Mu.cm.mg, pa je osiaia vec, ali manj samo na	ganizacijskih sprememb. V tem dve, tri leta, ko oi od uspesm resi-
- _	f	času je bil sicer izdelan predlog tvi nekaterih bistvenih predpo- m h
V1987. letu se kljub povečanim obveznostim <lružbf> stODnia zaooslovania
,eprav smo Šele dobro zaključili S polletnimi bilan- osnovni elementi ekonomske nuje, v kateri se je znašlo naše gospo-	i
m poslovanja in je naša skrb usmeriena v roalfoaoiin darstvo in z njim tudi naše Iskre. To na 7 drunimi ho<=QHomi „——:	_«« k« fKi^nn nnvečala za 8% In sicer za 2% na račun
gojev, tak sistem tudi postavili.
Kaj to pomeni? V prvi vrsti ve-čfazni postopek. Institucionali-zacija štirinivojske, oz. v okviru Avtomatike tri-nivojske organiziranosti je v veliki meri odvisna od sistemskih sprememb na področju zakona o združenem delu in uspešnih dogovorov z vodstvom SOZD Iskra, kar bi pomenilo v konceptu Avtomatike tudi prenos in verifikacijo nekaterih dejavnosti.
Na sestanku predsednikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije, ki je bil v sredo, 17. septembra z vodstvom Avtomatike, je bilo znova poudarjeno, da predloga-gradiva ne smemo obravnavati neodvisno od drugih dokumentov, temveč le skupaj s planskimi dokumenti, odločitvami glede oblikovanja programsko proizvodnih vertikal, sprejetim načinom vodenja koordiniranja delovnega pro-
cesa, ter analizami in ocenami, ki so v celoti predstavljali tudi osnovo, iz katere predlog izhaja.
Kot je bilo v uvodu že rečeno, bo potrebno k izvajanju sprememb — organiziranju treh programsko, razvojno in tržno zaokroženih DO, v kolikor jih bo javna obravnava verificirala, pri-stopitj postopno in jih realizirati v nekaj letih. Že danes pa nas čakajo naloge, ki so bile sprejete s Skupnimi temelji za pripravo srednjeročnih planov TOZD in DO in zajemajo: dosleden prenos, oz. čiščenje programov in dokončen prenos funkcije aplikativnega razvoja iz TOZD Razvojni institut v proizvodne TOZD ter prenos prodaje iz TOZD Trženje v TOZD Energetska elektronika in TOZD Sistemi, opravljanje oz. izvajanje teh poslov in nalog za druge TOZD pa lokacijsko približati proizvodnemu procesu.
š. D.
čeprav —-------------- •.amjuv.iii o ^uucmmu Bilan-
cami poslovanja in je naša skrb usmerjena v realizacijo planskih obveznosti za III. četrtletje, se v delovni organizaciji že nekaj časa intenzivno odvijajo aktivnosti v okviru programa za izdelavo letnega plana za 1987 leto.
osnovni elementi ekonomske nuje, v kateri se je znašlo naše gospodarstvo in z njim tudi naše Iskre. To pa z drugimi besedami pomeni da bo potrebno planirati še bolj skrbno, z upoštevanjem realnih možnosti m racionalizirati poslovanje na vseh ravneh — od pr-V oizvodnje do skupnih dejavnosti in gospodarjenja s sredstvi.
7 Katere elemente lahko in katere elemente za izdelavo plana mo-ramo ob vsem tem v Avtomatiki še posebno upoštevati:
Tako SO na 14. zasedanju delavskega sveta delovne — lzvoz ostaja kot pogoj za zagotovitev reprodukcije še vedno kot organizacije 3. 7.1986 sprejeli sklep o prioravi letneoa pr,ori,,elna "aloga ln I® začrtan v višini 35 milijonov $ plana, vključno s predloženim rokovnikom in zadolži-	° 8m°V9radm z 80%
tvami. V avgustu je bila nato pripravljena ocena realizacije letnega plana Avtomatike za tekoče leto in ocene splošnih gospodarskih gibanj, navezujoč se na tržno politiko v letošnjem in prihodnjem letu, razvojnih nalog, skupno s predvidevanji za 1987 leto, v mesecu septembru pa še prodajnih možnosti. V zaključni fazi pa je izdelava ocene proizvodnih možnosti, ki bo pripravljena na osnovi prodajnih in razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti.
V septembru pa smo sprejeli še en pomemben dokument — na kolegiju vertikal so bile določene smernice poslovanja delovne organizacije za prihodnje leto. Kot je v smernicah že v uvodu rečeno, tek-
1 m R k A n n 1111 k 3 1 n o	1 1 Lz K i m . a ^ — —. — — ▲ _ . ■ 1 •	> v
ne bo spremenila
—	proizvodnja se bo fizično povečala za 8% In sicer za 2% na račun produktivnosti In za 6% na račun prestrukturiranja
—	zaloge moramo fizično znižati za 20%
—	znižanje obresti v celotnem prihodku na 14% (ob polletju Je bil delež obresti v celotnem prihodku 17%)
—	višina osebnih dohodkov bo v prvi vrsti odvisna od poslovnih rezultatov (predvidoma bo povečana letna stopnja rasti realnih osebnih dohodkov 2%)
—	investicije bodo v obsegu, opredeljenem s srednjeročnim planom (ne smejo pa presegati 10% prodaje In morajo biti vsklajene s predvideno akumulacijo)
"'‘-“'-'Ji- h1 "'uunjc iglu. r\ui je v smernican zev uvodu rečeno, tekoča ekonomska politika in sprejeti ukrepi niso zagotovili uresničevanje resolucijskih ciljev za I. 1986. Novi Zvezni izvršni svet je že za tekoče leto sprejel nekatere dodatne ukrepe na področju izvoza investicij, osebnih dohodkov in cen. Paket ukrepov, ki naj bi vseboval tudi osnove za resoluciin 1087 na hn	____
---,,........ ,,, vcu. r ar\Gi um epov, KI naj Dl vseoovai
tudi osnove za resolucijo 1987 pa bo predvidoma pripravljen šele jeseni. Kljub temu, da še nimamo v rokah resolucijskih usmeritev, ki bi morale predstavljati že danes osnovo vsem, predvsem gospodar-skim organizacijam združenega dela za pripravo letnih planskih dljev lahko z gotovostjo trdimo, da se pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu ne bodo bistveno spremenili. Se vedno se bomo srečevali z visoko inflacijo, z visokimi cenami repromateriala in obrestmi, pritiski na porabo in osebnih dohodkih ter z reševanjem administrativnih uvoznih ukrepov. Torej nam za protiutež ostajajo: izvoz kot poravnava obveznosti do tujine, izvajanje procesa prestrukturira-nja proizvodnje ter povečanje dohodka in akumulacije, z namenom razširitve reprodukcije in zagotavljanja osebnih dohodkov, kot tisti
10. stran
— akumulacija naj bi dosegla 5,4% v celotnem prihodku
__ vlaganja v razvojno raziskovalne dejavnosti po posameznih
programih bodo predvidoma: za promet 10% od celotnega prihodka, energetiko 10%, Industrijo 8% In elemente 5%.
V okviru naštetih elementov je opredeljeno tudi gibanje števila zaposlenih v delovni organizaciji, o čemer pa bi morali že danes spregovoriti nekaj več. Že v srednjeročnem planu delovne organizacije za obdobje 1986—90 je zapisano, da se bo morala rast zaposlovanja umiriti in predvsem prilagoditi načrtovanemu in delno že izvedenemu tehnološkemu zaokroževanju posameznih delov v Avtomatiki . Razvoj programov, v katera je vgrajeno več znanja in manj fizičnega dela, bo zahteval ustrezno kadrovsko prestrukturiranje v smislu programske proizvodnje vertikal. Sorazmerno temu se bo zmanjšalo tudi število fizičnih delavcev na račun ustreznega strokovnega kadra. Po grobih ocenah naj bi v omenjenem obdobju število zaposlenih naraščalo po povprečni stopnji 2,5%, s tem, da bomo z letnimi plani kot izvedbenimi akti srednjeročnih dokumentov sprotno konkretizirali njegovo rast.
Tako je v srednjeročnem planu. Izteka se njegovo prvo leto. Iz že znanih podatkov o rezultatih poslovanja za prvo polletje, ocenah do zaključka poslovnega leta in predvidevanji za 1987 leto pa izhaja, da bomo morali prav na področju zaposlovanja kljub povečanim obveznostim do družbe, najprej zategniti pasove. Število zaposlenih bo ostalo tudi prihodnje leto na isti ravni — torej stopnja zaposlovanja je O. Takšna okvirna odločitev se navezuje na rezultat planiranega načina povečanja proizvodnje. Kakršnakoli sprememba stopnje fizičnega obsega proizvodnje, bo imela za posledico tudi ustrezno spremembo stanja v zaposlovanju, če bo imela TOZD višjo fizično rast proizvodnje od načrtovanih 8%, bo glede na potrebe lahko zaposlila tudi nove kadre. V obratnem primeru, če bo stopnja nižja kot 8%, bo potrebno izpeljati nekatere spremembe, s čimer pa ni mišljeno odpuščanje delavcev temveč odgovarjajoče prerazporeditve.
Danes se morda še ne zavedamo dovolj, kako pomembna in težka naloga je to, ki v prvi vrsti zahteva korenite spremembe v mišljenju in odnosu do poslovanja in organizacije dela. In drugič, mišljenja nas vseh, da bomo kot delavci v svojem aktivnem življenju morali že dvakrat menjati svoje znanje in s tem v nekem smislu tudi svoj poklic, če želimo kot Avtomatika vztrajati in delovati kot sodoben — inovacijsko usmerjen poslovni sistem. T o rej lahko pričakujemo, da bo kadrovska dejavnost delovne organizacije v naslednjem .letu usmerjena predvsem v izboljšanje strokovne in samoupravne usposobljenosti delavcev in njihove razporeditve na odgovarjajoča dela in nalojje^
št. 33., 29. september 1986
stran 11
Posredovanje znanja
Iskra Kibernetika
Večja skrb za skovne informacije
Posredovanje novih znanstvenih Informacij In tehničnih dosežkov uporabnikov v gospodarstvu in drugih dejavnostih Je že od nekdaj pogoj za napredek. V sodobnem času postaja znanje bistveni del proizvodnih procesov in odločanja, zato informacija dobiva tudi vse večjo gospodarsko vrednost. V tekmi na svetovnem tržišču zmaguje tisti, ki prvi vključuje novo znanje v svoje izdelke.
Obseg znanstvenih in tehničnih informacij gre v večini strok v milijone, letni porast pa v stotisoče. Za uspešno, to je hitro in selektivno, poseganje po tem bogastvu znanja rabi človeštvo učinkovito komunikacijsko tehnologijo, ki se je razvila ob podpori enega največjih dosežkov našega časa — računalnika.
Računalniško podprte baze podatkov so se začele hitreje razvijati v 60 letih. Majhne baze podatkov so začeli povezovati v večje, v 70 letih so bili zgrajeni veliki informacijski sistemi mednarodnega pomena, za 80 leta pa je značilno preraščanje teh sistemov v informacijsko industrijo.
Z nabavo prvih računalnikov pri nas je tudi INDOK center v Iskri ZORIN izkoristil možnosti te tehnologije za shranjevanje, Iskanje in posredovanje strokovnih informacij. V letu 1970 je razvil svoj lasten programski paket SAIDC za računalnik CDC v Republiškem računskem centru v Ljubljani, v letu 1976 pa ga je izpopolnil za ONLINE iskanje informacij. Ta paket so prevzeli tudi nekateri drugi INDOK centri v republiki. Ker je Iskrin INDOK center nosilec specializiranega centra za elektrotehniko v SR Sloveniji, sodelujejo v njem še PTT, Fakulteta za elektrotehniko, Inštitut Milan Vidmar, Centralna tehnična knjižnica in Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. V tej bazi so shranjeni podatki o člankih, knjigah, referatih in raziskavah od leta 1970 do danes.
Vsakdo bi moral znati črpati iz tega svetovnega bogastva znanja. Tako bomo znali bolje delati in se pravilno odločati o rezultatih in dosežkih. O boje je pogoj za hitrejši razvoj in stabilnost našega gospodarstva.
To danes ni samo trenutna parola, ampak resnica, katere bi se
moral vsakdo zavedati, tudi mi v Kibernetiki.
Elektronska, mikroelektron-ska in računalniška tehnologi-
ja so področja, ki so v samem vrhu razvoja v svetu. Če hočemo obdržati korak s svetom, se moramo seznanjati s svetovnimi dosežki, z novimi postopki in s sodobno organizacijo dela. Iskrini raziskovalci, tehnologi in drugi strokovnjaki se zavedajo, da brez tega nista več mogoča uspešno raziskovalno
[telo In razvoj sodobnih izdelkov. Strokovnjaki želijo selektivne informacije, članke, knji-?e, patentne spise in referate, '? katerih črpajo podatke o dosežkih v svetu. Tako gradijo n°vo znanje in ga vgrajujejo v n°ve izdelke.
Spodbudno je, da smo v Iskri kibernetiki pred časom dobili

Več Iskrinih števcev na nizozkem trgu
Gospodarska kriza zahteva od izvoznikov hitro prilagajanje razmeram na tujih tržiščih. Tovarna števcev v Iskri Kibernetiki je doma in v svetu znana po kakovostnih števcih. Osnova za uspešen prodor v razviti svet je v večini primerov odvisen tudi od učinkovitosti marketinškega nastopa.
V Kranju je bila 17. in 18. septembra devetčlanska delegacija iz Belgije in Nizozemske, ki jo je vodil generalni direktor belgijske firme Sorema G. Marcel Pasteels. V delegaciji so bili tudi predstavniki belgijske družbe EBES, ki skrbi za elektrodistribucijo, združenja EVAG, župan mesta Brasschaat g. L. Bertels ter predstavnika nizozemske družbe PUEM.
Gostje so se v Iskri seznanili z novostmi v proizvodnji števcev, dobili so realno sliko o organiziranosti Tovarne števcev, njeni sodobni meril-no-kontrolni opremi in o razvojnih programih.
Iskra je na belgijskem trgu z električnimi števci prisotna že 11 let. Belgijsko tržišče je zelo odprto in izpostavljeno močnim konkurenčnim pritiskom združenja CARTEL, v katerem so vsi večji evropski proizvajalci števcev. Po zaslugi firme Sorema je Iskra uspela prodreti na to zahtevno tržišče, prodaja se vsako
leto povečuje, saj je Sorema tudi zastopnik za prodajo na Nizozemskem. Lani je bila vrednost izvoza 560.000 dolarjev, letos so načrtovali izvoz v višini 750.000 dolarjev, po ocenah pa ga bodo celo presegli in bo znašal skoraj en milijon dolarjev. Na bel-
gijskem trgu bo Iskra prihodnje leto obdržala prodajo 40.000 števcev, na nizozemskem trgu pa pričakuje kar 25-odstotno rast izvoza.
Belgijska firma Sorema skrbi za seznanjanje strokovnjakov belgijskega in niz-
°zemskega elektrogospodarstva ter predstavnikov go-spodarsko-političnega življe-nla z dosežki Iskrine tovarne Števcev, zato je goste sprejel 'udi predsednik skupščine °bčine Kranj Ivan Torkar s sodelavci.
A. Boc

k
ip

1
*


i

T' *
ON-LINE prenos Informacl/ Zz INDOK centra v Iskri Kibernetiki bo gotovo spodbudil tudi ostale DO v Iskri, da bodo omogočile posredovanje Informacij na sodoben način — Foto: A. Boc
novost — terminal in z njim ON-LINE povezavo z računalnikom v Republiškem računskem centru. S terminalom lahko .dobimo informacije iz baze podatkov SAIDC, ki vsebuje podatke o člankih iz več kot 300 naslovov najpomembnejših revij, podatke o knjigah iz knjižnic, ki sodelujejo pri tem programskem paketu, podatke o referatih ter raziskovalnih nalogah in projektih, katere sta financirali SOZD Iskra ali Republiška raziskovalna skupnost. S terminalom lahko poiščemo oziroma posredujemo tudi bibliografske podatke o pisanju naših strokovnjakov v razne domače časopise in revije ter podatke o referatih s kongresov in posvetovanj. Iskanje podatkov je možno po avtorjih, naslovih in po predmetih, to je deskriptorjih. S tem bo/jo informacije hitreje prišle do strokovnjakov v naših TOZD in delovni skupnosti.
Možnost ON-LINE prenosa informacij s terminalom iz Iskrinega INDOK centra v Ljubljani je res pomembna pridobitev za naše strokovne delavce. To
je prva taka povezava v SOZD Iskra, kar bo gotovo spodbudilo tudi ostale delovne organizacije, da bodo na sodoben način omogočile posredovanje informacij svojim strokovnjakom.
Obstajajo že tudi možnosti za ON-LINE prenos informacij o jugoslovanskih patentih ter podatkov o enotnem sistemu oštevilčenja in klasifikacije v SOZD Iskra. S tem terminalom bo možno tudi povezovanje z mednarodnimi bazami podatkov DATASTAR in DIALOG, kar je bilo sedaj 'mogoče le preko INDOK centra v Ljubljani.
V Kibernetiki bo treba urediti primernejše prostore za dokončno postavitev informacijskega centra s terminalom in tiskalnikom, saj sedanji prostor v priročni knjižnici ni ustrezen.' Povečal naj bi se tudi fond ' strokovne literature o merilno-regulacijski tehniki, katero bi prenesli iz glavne knjižnice v Kranj, kar bo spodbuda za razvojne in druge strokovnjake, ki posegajo po teh specifičnih informacijah.
Povezava terminala v kranjski knjižnici z Republiškim računskim centrom poteka po telefonskem omrežju z modemom ITT 2283. Hitrost prenosa podatkov je 1.200 bit/s. Zaradi motenj v telefonskem omrežju, izpadanja linije in majhne hitrosti prenosa podatkov načrtujemo priključitev na javno omrežje za prenos podatkov JURAK, ki ima mnoge prednosti. Omogoča zanesljive povezave računalniške opreme brez motenj, hitrost prenosa podatkov bo 9.600 bit/s. Na. omrežju JURAK naj bi omenjeni terminal priključili že letos, kar bo koristna izkušnja tudi za ostale uporabnike, ki se zanimajo za uporabo javnega omrežja za prenos podatkov.
Povezava z'Iskrinim INDOK centrom prek Republišega računskega centra je torej vzpostavljena. Po določenem obdobju se bodo naši uporabniki navadili na to novost in jo s pridom uporabljali. Vse željene podatke bodo lahko izpisali na tiskalniku ali naročili fotokopije.
Alojz Boc
št. 33., 29. september 1986
St. 33., 29. september 1986
stran 13
Iskra Servis — Iskra Commerce
Iskra v Bosanski Krajini Servis, predstavništvo in prodajali
Tako Iskrini banjaluški serviserji kot tudi tisti v predstavništvu in prodajalni, izredno uspešno poslujejo že vrsto let. Vsi pa poudarjajo, da bi bili lahko rezultati še boljši, če bi imeli — serviserji dovolj nekaterih rezervnih delov in če ti ne bi bili tako dragi, v predstavništvu se hudujejo nad pretokom informacij, radi pa bi zaposlili vsaj še enega komercialista, v prodajalni pa še kako občutijo zmanjševanje kupne moči. Podobno kot drugod v Jugoslaviji, se tudi Iskraši v Banja Luki srečujejo s precejšnjimi terjatvami.
Čeprav je za začetek reportaže o delu Iskrašev v Banja Luki verjetno kar precej nenavadno, naj kljub temu začnemo s trditvijo, da bodo tamkajšnje predstavništvo, prodajalna in servis gotovo med najboljšimi v Jugoslaviji dokler jih bosta vodila Stevo Novkovič in Radovan Do-mazet. Obema je namreč uspelo ustvariti homogeni ekipi strokovnjakov (takšno informacijo smo prinesli tudi s seboj iz Ljubljane) ki po najboljših močeh predstavljata Iskro, malo mar pa so jima težnje po drobljenju v Iskri: so in ostajajo predstavniki celotne Iskre in ne te ali one TOZD, DO....
V Banja Luki najprej servis
Do leta 1969 je za prodajo in servisiranje v Banja Luki in tudi celotni Bosanski Krajini skrbelo Iskrino predstavništvo v Sarajevu. Zaradi velike oddaljenosti pa tudi razprostranjenosti in seveda vse večjega Iskrinega prodora na to tržišče, je Iskra Commerce tisto leto odprla v Banja Luki lasten servis. Le-ta ježe od takrat v ulici Danka Mitrova, nedalečod centra mesta. Prostori so veliki, lepo urejeni in omogočajo, kot pravijo serviserji, nemoteno in udobno delo. Skupno meri 200 m2,' od tega je polovica Iskrina last. Zaposlenih je 13 serviserjev, med njimi imata dva višjo izobrazbo, šest srednjo, dva sta visokokvalificirana, trije pa kvalificirani.
Iskrin servis v Banja Luki pokriva celotno Bosansko Krajino. Zanimivo in seveda tudi pohvalno je, da še nobeno leto, tega pa bo kmalu že dve desetletji,
1 ni posloval z izgubo. Tudi to ga 1 uvršča med poslovno bolj uspešne servise. V Bosanski Krajini, ta pa ni majhna, saj je skoraj tako velika kot vsa Slovenija, banjaluški Iskrini serviserji nimajo, kot pravijo, nobene konkurence: pogodbene servisne mreže skoraj ni, vzrok pa je v tem, da je servisna dejavnost v družbenem
sektorju še vedno precej skromna, zasebniki pa se manj odločajo za vzdrževanje Iskrinega in sorodnih programov.
O poslovni uspešnosti naših banjaluških serviserjev so seveda najbolj zgovorni tile podatki:
Za letos so si zastavili kar 142 milijonov dinarjev realizacije od storitev in prodaje rezervnih delov. Že do polletja jim je uspelo plan uresničiti 60-odstotno,
in sicer v višini 85 milijonov dinarjev, v osmih mesecih pa so letošnji načrt dosegli že 83-odstotno, za storitve so iztržili skoraj 50 milijonov dinarjev, za rezervne dele pa dobrih 67 milijonov dinarjev.
Seveda pa tudi nje pestijo podobni problemi kot ostale serviserje v Iskri. Na prvo mesto uvrščajo med te težave pomanjkanje nekaterih rezervnih delov,
Iskrino predstavništvo In prodajalna sta v blagovni hiši Triglav, skupaj s še sedmimi L/uglml slovenskimi podjetji
Direktor filiale Ing. Stevo Novkovič
na drugo pa visoke cene teh delov. Kljub temu z veseljem ugotavljajo, da jim uspeva npr. širokopotrošne izdelke popraviti izredno hitro: v Banja Luki popravijo izdelke, ki so še v garanciji drugi dan po prejemu, zunaj Banja Luke pd isti dan...
Predstavništvo smo odprli leta 1970
Leto dni po začetku delovanja servisa, je Iskra v Banja Luki odprla tudi predstavništvo in lastno prodajalno. Prav sedemdeseta leta so bila izredno pomembna za Iskrin prodor na tržišče Bosanske Krajine. Zlasti je Iskra uspela s telefonijo, dosti zgovorni so tile podatki: do leta 1975 je imela le desetino od skupnega števila ekvivalentnih priključkov, v naslednjih petih letih se je število priključkovže povzpelo nad tretjino, zdaj pa že krepko presega polovico. To so seveda podatki za javno telefonijo, medtem ko pri hišni Iskra povsem prevladuje: na območju Bosanske Krajine je kar 96% Iskrinih hišnih telefonskih central.
Eden izmed mejnikov v Iskrini prisotnosti na tem tržišču je bilo leto 1982. Takrat sta se Iskrino predstavništvo in trgovina prese-
Banja Luki med najboljšimi
Iskrina prodajalna v Banja Luki Je med največjlml IP v Jugoslaviji
lila v blagovno hišo Triglav, to je skupni poslovni objekt več slovenskih firm — torej Iskre Commerce, pa Ljubljanska banka,
, peka, KO-TO, Bresta, celjskeZla-|arne, Seširja in Slovenijašporta. V tem objektu ima Iskra kar 800 rT'2 lastnih uporabnih površin, Poslovni prostor pa sodi vsekakor med najlepše in tudi največje v Jugoslaviji.
“Dandanes je v predstavništvu skupno še zaposlenih, v banjalu-ski prodajalni štirinajst, v Bihaču Pa so trije,« poudarja direktor Predstavništva ing. Stevo Nov-kovič. »Menim, da imamo vse Pogoje za dobro in tudi še boljše Pelo, ob tem, da bi morali v Predstavništvu zaposliti vsaj še enega komercialista, v Bugojnu Pa bi veljalo odpreti lastno, Isk-r|no prodajalno. Podobno kot smo jo v Bihaču. Prav v Bugojnu °) lahko imeli najmanj 200 milijonov dinarjev prometa, zdaj, ko je prodaja odvisna od drugih, tržnih organizacij pa ne dose-gamo niti 50 milijonov dinarjev. Kot že rečeno, se zavzemamo še Za najmanj enega komercialista.
Na dlani je, da poslov ni moč sklepati iz pisarne, sedanji trije komercialisti pa kljub prizadevanju ne morejo obdelati tako velikega tržišča kot je bosanskok-rajinsko. Novega komercialista bi zadolžili za trženje širokopo-trošnega programa, električnih ročnih orodij in Zmaja.«
Pri vsem tem se v Iskrini banja-
luški filiali hudujejo tudi nad brezbrižnostjo nekaterih Iskrinih tovarn do, kot temu pravijo, obdelave kupcev, torej tržišča. Pri tem še najbolj izstopa široka potrošnja, saj njeni predstavniki niso v Bosanski Krajini obiskali svojih poslovnih partnerjev že vrsto let. Povsem drugače se obnašajo v Elementih, Avtomatiki
in ERO.
Tudi informacije, ki krožijo med predstavništvom na eni strani ter Iskro Gomrperce in proizvodnimi delovnimi organizacijami na drugi strani, so zelo različne in sicer od tovarne do tovarne. Ta pretok informacij je, kot pravijo v Banja Luki, najboljši z Avtomatiko.
Letošnji plan tržne realizacije za banjaluško filialo je skoraj milijarda dinarjev. Do polletja so dosegli že nad polovico te vsote, do konca leta pa pričakujejo in to, kot pravijo upravičeno, kar dokajšen presežek zastavljene naloge. Dokaz temu optimizmu so tudi najnovejši prodajni rezultati elementov, saj jim je napr. s sistematično trimesečno obdelavo Rudija Čajevca uspelo prodati temu kolektivu kar 200 novih vrst elementov. In to tistih, ki jih je Rudi Čajevec doslej uvažal...
»Čakati, da bo kupec prišel prosit za blago je največji nesmisel,« poudarjajo banjaluški Iskraši.
Lado Drobež
Banjaluški Iskrin servis Je te domala od ustanovitve med najboljšimi
Iskra Elektrozveze
Edvard
Rusjan
Edvard Rusjan se je rodil v Trstu 16. junija I. 1886, v družini slovenskega obrtnika Franca Rusjana. Njegova mati \Gracija je bila Furlan-ka, imel je pa še starejšega brata Josipa ter štiri sestre in še dva mlajša brata.
Ko je Edvard izpolnil dvanajst let se je družina preselila v Gorico, kjer je njegov oče odprl sodarsko obrt. Tu se je Edvard tudi izučil najprej te obrti.
Prva ljubezen našega Ika-rja je bilo kolesarstvo, s katerim se je uspešno ukvarjal do 18. leta. Ni imel denarja, da bi si kupil tekmovalno kolo, vendar si ga je uspel sam napraviti in z njim tudi doseči več športnih zmag.
Živ in ustvarjalni duh mladega športnika je »odločil«, da se je Edvard že v letu 1908 posvetil z vsem svojim bitjem letalstvu. Ob pomoči brata Josipa je že 1909. uspel izdelati letalo »EDA-1«. Na tem letalu je izvedel 25. novembra 1909 prvi včdeni let v zgodovini jugoslovanskega letalstva.
Ob finančni pomoči Mi-hajla Merče pa iz Zagreba je Edvard konec 1910. projektiral svoje 8. letalo imenovano »Merčep-Rusjan«, s katerim je 26. decembra na mitingu v Zagrebu doživel sijajen uspeh. Toda kmalu je velika tragedija za vedno strla njegova krila. Krila njegovega letala niso vzdržala naleta močne košave že na prvem poletu v Beogradu, 9. januarja in letalo se je skupaj s pilotom zrušilo ob vznožju zidov Kalemegdan-ske trdnjave.
6. C.
Naš prispevek k počastitvi 1(k\


Na Brniku smo sl lahko ogledali letalsko razstavo. Tudi letali na desni sta opremljeni z Iskrinimi napravami
31
IS.
Počastili smo stoletnico rojstva našega pionirja letalstva Edvarda Rusjana. V spomin na ta dan je bila organizirana proslava s slavnostno akademijo, na Brniku pa letalska razstava, združena z velikim mitingom. Glede na to, da je tudi Iskra s svojimi izdelki prisotna na področju opremljanja letal z elektronsko opremo smo, s skromno udeležbo na tej razstavi, dali svoj prispevek k počastitvi te obletnice.
Ob tem spominskem dnevu je bilo veliko gradiva že objavljenega prek radia, televizije, časopisov in revij, zato bi ob tej priložnosti dodali letisto, kar je povezano z Iskro.
Že nekajkrat so bile v našem glasilu objavljene skope informacije, da je tudi Iskra Elektrozveze proizvajalec elektronske opreme za potrebe zračnega prometa.
Svoje izdelke s tega področja smo že razstavljali na svetovnih letalskih razstavah v Londonu, Parizu in pred kratkim v Zagrebu. Za enkrat naš asortiment ni velik. Predvsem so to naprave za letalsko navigacijo. Na svetu je zelo malo proizvajalcev tovrstne opreme, ker tudi potrebe niso velike. Predvsem pa so zahteve za tovrstno opremo: zanesljivost delovanja, torej kvaliteta in profesionalnost. O tem smo že tudi pisali ■ in bi se sedaj omejili le na kratek pregled tega zanimivega razvojno-proizvodnega področja Iskre.
Na letalu ni prostora za dimenzijsko velike naprave, zato morajo biti čim manjše in hkrati lahke, odporne proti vibracijam, udarcem
ice rojstva Edvarda Rusjana
*er velikim temperaturnim spremembam — tudi do 110°C, razlitim stopnjam vlažnosti In celo Pr°ti slani atmosferi. Da to dose-zemo moramo posvetiti izredno Pozornost konstrukciji ter obdelavi m uporabi najkvalitetnejšega ma-jOriala iz elektronskih sestavnih delov. Na žalost vsi Iskrini elemen-,1, čeprav izbrani, ne ustrezajo zahtevam, zato smo vezani, vsaj za pnkrat, na uvoz. Resnično dajemo 'zreden poudarek kvaliteti vgraje-doga materiala in kvaliteti izdelave, kar edino lahko v končnem zagoto-Vl zanesljivost delovanja naprav, oziroma uspešen let.
Tudi izdelava nekaterih podsklo-P°v ni preprosta. Izbira materiala vPliva na težo in odpornost proti
al9ktronsko opremo tudi Iskra
etrnosferskim vplivom. Vsa proizvodnja teh naprav pa je podvržena drugačnim pogojem dela, tudi v Pogledu števila kosov, saj to ni ve-iikoserijska proizvodnja. Količine s° v Primerjavi z velikoserijsko pr-0|zvodnjo zanemarljive, kajti serije Posameznih izdelkov so v ve-'kostnem razredu nekaj sto kosov e,no- To so potrebe jugoslo-yanskega tržišča in indirektnega izvoza prek proizvajalcev naših letal. Vendar pa so tudi pri veliko večjih proizvajalcih te serije morda 6 dva do trikrat večje. Ima pa Področje letalske elektronike tisto, Kar dl"uga področja nimajo. V vsak 'zdelek je vgrajenega Izredno ve-'ko znanja-pameti, ter časa za Ugotavljanje kakovosti, zaradi če-sr je tudi drugače vrednoten. Zato o tudi elektronika za letala vedno dokaj posebnega. O tem ni dvoma, udi naših, že izdelanih 1200 razli-dih kompletov, nam to potrjuje, zvajalci posameznih del morajo dieti višjo strokovno znanje v vseh ozah določenega procesa, od
razvoja, proizvodnje do kontrole.
Z naročili za razvoj in proizvodnjo smo pokriti za nekaj let vnaprej. Ker pa se potrebd tržišča večajo bomo prisiljeni »industrializirati« sedanjo proizvodnjo, pridobiti bomo morali nove sodelavce in dokupiti opremo. Morali bomo dopolniti merilna mesta in jih celo podvojiti. Glede na to, da imamo po našem Investicijskem programu zastavljeno izgradnjo dodatnega proizvodnega objekta, računamo, da ne bomo imeli prostorskih problemov.
Na razstavi se je Iskra predstavila le s 5 panoji — takšna je bila odločitev organizatorja. Obiskovalci zato niso imeli možnosti videti naših naprav, čeprav smo imeli za to priložnost pripravljene primerke iz serijske proizvodnje, kot so:
— Avtomatski radiokompas VA-RK — 01, avionska navigacijska naprava s katero se določi kot med smerjo leta in smerjo radiooddajni-ka na zemlji.
— Signalizator ozračenja SO-1,
ki opozori pilota o ozračenju letala s tujim letalskim radarjam s pomočjo zvočnega in svetlobnega signala.
— Abonentska naprava, inter-fon In Mešalec, AIM-LFB2M, ki je namenjena za vzdrževanje medsebojne zveze članov posadke v več sedežnih letalih. Posreduje opozorilne signale o stanju na letalu, omogoča komuniciranje z radijskimi postajami in radiokompasom.
— Marker oddajnik ILS-M75M-Sn FAN-M75TF-S. Namenjena sta za pošiljanje kodiranega ampli-tudno moduliranega signala avi-onskim marker sprejemnikom.
— Marker sprejemnik 78R4 je navigacijska naprava, ki v letalu zvočno in svetlobno signalizira trenutek preleta ILS ali FAN marker oddajnika, nameščenega na odre-
Avtomatskl radiokompas VARK-01
jr nem mestu na zemlji.
Ne glede na to, da teh naprav nismo imeli na razstavi posebej predstavljene, pa so jih nekateri obiskovalci razstave lahko videli vgrajene v naša vojaška letala. V civilnih letalih jih namreč še za enkrat ni, kajti ta letala dobimo že opremljena v celoti — morda pa bo »jutri« drugače.
Iskra bi lahko za potrebe letalstva izdelovala še marsikaj. Obstoječa skupina v Iskri Elektrozveze je predvsem specializirana za reševanje navigacijske in antenske problematike, svoje pa bi lahko prispevale še druge DO. Nekaj poizkusov na željo posebnega kupca je bilo že napravljenih, vendar brez prave zainteresiranosti In vodenja ne bo rezultatov.
Boris Deržaj
:
Podlistek
Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs
Na tekočem z najnovejšimi izdelki
Naslednje razstave imajo čedalje bolj pečattrdnetehničnein komercialne afirmacije te ljubljanske prireditve v svetu in udeležba tujih firm počasi narašča, dokler ne doseže bistvenega premika v letu
1967,	ko je na 14. razstavi sodelovalo 172 tujih firm (in 23 domačih) iz 18 držav in treh kontinentov.
Razstavni prostorje naraščal od prvotnih 6000 m2 na 3. sejmu na prek 8000 m2 v tretjem petletju razstave in namaksimalno razpoložljivi prostor prek 12 000 m2, kije bil dosežen na 15. razstavi leta
1968.
Strokovne prireditve so postale neločljivi sestavni del razstave,
vsako leto so organizirali konfe renče s področja telekomunikacij in elektronskih sestavnih delov. Nekaj let je bil z razstavo povezan tudi simpozij o obravnavanju poda tkov.
V letih 1968—1972 je zlagoma naraščalo število razstavljalcev (1968 — 204, 1969 — 257, 1970 — 261,1971 —288in1972 —282).Pri tem se je povečalo tudi število domačih razstavljalcev (od 23, leta 1967 do 49, leta 1972). Večina inozemskih razstavljalcev se razstave udeležuje vsako leto, nekateri organizirajo že tradicionalne kolektivne razstave. Leta 1971 je na primer razstavljalo svoje izdelke največ razstavljalcev iz naslednjih držav: iz ZR Nemčije 54, iz Italije 35, iz Avstrije 33, iz ZDA 31, iz Anglije 21, iz Francije 20 itd.
Jubilejna 20. razstava Sodobna elektronika je bila rekordna tako po mednarodni udeležbi posameznih in kolektivnih razstavljalcev, kakor tudi po številu proizvodov.
Na razstavi je bilo zastopanih blizu 50 domačih in prek ■ 300 tujih razstavljalcev iz 20 držav. Ob razstavi so bila tudi tradicionalna strokovna posvetovanja o telekomunikacijah in elektronskih sestavnih delih ter številna druga strokovna srečanja. To leto je bilo zaradi sodelovanja vrhunskih tujih strokovnjakov na strokovnih posvetovanjih prvič uvedeno simultano prevajanje.
Razstava je bila trden dokaz, da ima za seboj ustrezno domače industrijsko zaledje, ki se je vedno bolj uveljavljalo tudi kot izvoznik. To je dokazala tudi udeležba kompletne jugoslovanske elektronske industrije kot proizvajalcev elektronskih izdelkov ter udeležba tujih proizvajalcev iz 20 držav, ki so
skušali navezati s to našo industrijo čim trdnejše tehnične in komercialne vezi s kooperacijo v proizvodnji in razvojno-raziskoval-nem delu.
Na 21. razstavi leta 1974 je naraslo število razstavljalcev na 378, od tega tujih iz 20 dežel. Zaradi precej večjega števila razstavljalcev zabavne elektronike je to leto nekoliko stagniral relativni razvoj profesionalne elektronike. V času razstave je bilo tudi mednarodno posvetovanje o »Mestu jugoslovanske elektroindustrije v gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in deželami v razvoju na področju energetike, industrije in komunikacij«. Tehnični muzej Slo venije je predstavil poučno razstavo OSNOVE ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV.
Uspeli sta tudi strokovni posvetovanji o telekomunikacijah in o elektronskih sestavnih delih.
Leta 1975 je bil na 22. razstavi čutiti pritisk razstavljalcev zabavne elektronike, predvsem Hi-Fi elektr-oakustičnih naprav, ki so se tedaj pričele udomačevati pri nas. Vendar so med 346 razstavljale! v številu porasli razstavljale! s področja telekomunikacij' in merilne tehnike, vodili pa še naprej sestavni deli. Iskra je podala zelo obsežen prikaz razvoja in dosežkov na področju mikroelektronike. Tradicionalnim strokovnim posvetovanjem o telekomunikacijah in sestavnih delih se je pridružilo tudi posvetovanje ISEMEC o izredno aktualni tematiki uporabe mikroprocesorjev v merilni tehniki.
Na 23. razstavi leta 1976 je število udeležencev poraslo na 370, inozemski razstavljale! so prišli iz 22 držav. Od te razstave naprej se čuti — razen z nekaj izjemami —
postopen, a stalen porast razstavljalcev profesionalne elektronike. Zabavne elektronike je bilo zaradi televizijskih sprejemnikov to leto še precej, porast je bil predvsem v profesionalni elektroniki (biomedicina), avtomatizaciji in merilni tehniki, solidno so bile zastopane telekomunikacije, sestavni deli (začetek profesionalizacije), računalništvo in oprema za proizvodnjo.
Tehniški muzej Slovenije pa je predstavil ob 100-letnici telefona razvoj telefonskih aparatov.
Strokovna problematika je bila obravnavana na simpozijih o telekomunikacijah sestavnih delih (hibridna integrirana vezja) in pri ISEMEC (mikroprocesorji v merilni tehniki).
24. razstava leta 1977 kaže znaten dvig razstavljalcev na 480 z veliko inozemsko udeležbo, To je bilo možno realizirati z razširitvijo razstavnih površin z novo halo A2 na okoli 15.000 m2. Znaten je bil porast pri profesionalni elektroniki in RTV difuziji, avtomatizacija in telekomunikacije sta ostali na enaki višini, upadala pa je zabavna elektronika. Zaradi preglednosti so v katalogu tabelarično razvrstili razstavljalce v 24 panog dejavnosti in s tem olajšali obiskovalcem iskanje proizvajalca želene dejavnosti.
Na simpozijih, ki jih organizira Elektrotehniška zveza Slovenije (EZS) so obravnavali — razen splošne strokovne problematike na posvetovanju o telekomunikacijah, sedaj VUTEL, uporabo tehnike integriranih vezij, predvsem v hibridni tehnologiji, na sestavnih delih SD profesionalizacijo sestavnih delov in na ISEMEC — sodobne merilne naprave, na novem simpoziju o relejni zaščiti RZ pa so odprli razprave o tematiki »Elektronika v energetiki«.
Po štirih, petih urah prijetnega veslanja Pu Dni — kopno. Točneje Bosanska Kru-Pa. In nadaljevanje dopusta po »ce-Pnskem« delu Bosne in Hercegovine. Na-fPreč službenega dopusta — kak dopust je to? — saj sem v uredništvu obljubil, da bom gapisal nekaj reportaž o delu Isk-[ašev tudi tam, kjer ni Une pa Tare in Morače...
Ne, ne, prihodnje leto bo treba bolj tužno,tam, kjer se Vrbas in Pliva — ali pa tudi kakšen drug večji potok — še ne upehata. Tja, kjer ne postaneta »Ljubljanica«, čeprav je ta od Livade proti Podpeči ln naprej izredno lepa.
Tokrat torej severna Bosna. Najprej seveda Banja Luka in to ob dveh ponoči, 'udi ob tej uri je to gotovo eno najlepših ciest. Pa ne samo pri nas. Celo potres Pred leti ni mogel uničiti te lepote. Nekateri pravijo, da je zdaj še celo lepša. To-ba z napako: nima avtokampa.
Edini živi bitji na cesti ob tej uri — dva miličnika. »Oprostite, kje bi lahko pri vas Postavil šotor, dva majhna šotorčka?«
Si zamislite odgovor, zlasti, če ste Ljubljančan, Slovenec in »navajen« naših modrih, mislim plavih, redarjev. »Veste,« sta mi prijazno odgovorila, presneto, vsi Bosanci so izredno prijazni, »v Banja Luki hi avtokampa, šotor pa lahko postavite v Parku. Nihče ne bo nič rekel.«
Tudi ona dva ne! In v mestnem parku!? Banja Luka je en sam velik park. Kot, da bi v velikanskem Tivoliju — mesto se fazprostira na 8000 hektarih — zgradili hiše.
Nekaj matematike: ura seježe prevesila ha tretjo in če bi se utaborili sredi mesta, bi nas zbudili že prvi mimoidoči, nekako čez bobri dve uri. Torej ven, na kakšen miren
travnik.
Pa ja res bil. Če ne poznaš okolice, se [ahko utaboriš na — strnišču in to skoraj uk vojašnice. »Fazani« pa vstajajo ob Petih...
POTOPIS
Lado Drobei
S peresom in kajakom na dopust
Luka ni luka
Lep dan, lepo Iskrino predstavništvo in servis, izredno prijazen direktor Stevo
»ur 'v
Novkovič, lep Vrbas. V Banja Luki se že umiri, zgoraj, v kanjonu pa je lep, divji.
Kakšna sreča, da nisem začel v Banja Luki iskati na Vrbasu kakšne luke — pristanišča. Beseda Luka pomeni, vsaj tamkaj, podobno kot pri nas loka, torej ravnina, travnik ob vodi. Beseda Banja pa pride od bana. Torej »Banov travnik ob reki«. Pa še kakšna hiša po vrhu.
Si zamišljate svetovno prvenstvo v veslanju na divjih vodah. Na primer v Spitta-lu na Dravi, točneje na rečici Lieser. Avstrijskega napovedovalca je vsakič, ko je moral napovedati našega reprezentanta Ibrahimbegoviča, stisnilo v goltancu. In Ibro živi v inša Luki.
Mini, super mini
Banja Luka — Doboj. Podobno kot povsod, res, skoraj povsod, je tudi ta cesta, lahko bi rekel »1 A z zvezdico«. Pravo nasprotje naših, slovenskih cest. Te so tudi »1 A«, toda z-luknjo.
Kar naenkrat kolona parkiranih avtomobilov, vozovi, množica ljudi, piramide lubenic, cerkev. Lepa pravoslavna, srbska cerkev. Na novo oblečena, nad vhodom pa na zidu narisana srbska zastava. Torej nek cerkveni praznik.
Vsaj jaz še nisem videl toliko tako velikih šotorov skupaj, v vsakem pa »živa muzika«. Deset šotorov s klopmi in mizami, deset roštiljev in deset jagenjčkov, deset »pjevalk«. Pardon, devet: le skupina, ki ni igrala samo domačih je imela pevca.
Pa kakšne pjevalke. Normalno, vse v mi-nijih. Kako se že stopnjuje mini? Mini, še bolj mini, pa skoraj brez mini?
Takšnega, slednjega je imela, kot so jo napovedali, zvezda RTV Banja Luka.
»Kaj pa buljiš«, me je prebudil ženin glas.« Raje pelji otroka k vrtiljaku, konec koncev pa lahko gremo tudi naprej!« Noben izgovor ni pomagal, niti tisti ne, da bi drgetajoče-sopečo zvezdo slikal za tole naše glasilo. Treba je bilo naprej...
V takem primeru vam svetujem — lubenico. In to mrzlo.
Konec koncev pa lahko gremo kar naprej.«
Banja Luka
Objave
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
*
razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
8. Zunanjetrgovinska šola v Iskri
v času od 3. 2. 1987 do 24. 4. 1987
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
Vsebina:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
Pogoji za vpis:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,
—	ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri,
—	obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov,
—	je star manj kot 35 let.
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki jeeden izmed pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 8. ZT šole.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 29. 9. do 11. 10. 1986 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1986.
Organizacija:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost.
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja.
Nosilci programa:
Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana,
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
Vodja programa:
dr. Mitja Tavčar, dipl. ing.
Strokovni koordinator programa:
dr. Vekoslav Potočnik
Čas in kraj:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 3. 2. 1987 ob 8., v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 24. 4. 1987 ob 14.
Prijave:
Izoolniene prijavnice nai organizacije, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najkasneje do 17. oktobra 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/Xi.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s prijavami kandidatov za šolanje že v septembru 1986 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni seminar).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol.
o.,
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno usposabljanje po programu:
Izvajanje sistema IS 9000
v času od 14. do 16. 10. 1986
Strokovno usposabljanje je skladno s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri in programom uvajanja tega sistema. Izobraževanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev v sistemu IS 9000, delavcem v razvoju, nabavi in prodaji.
Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000 (skrajšano IS 9000), je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov in sistemov višjega kakovostnega razreda.
Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente in mora zato obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju.
Vsebina:
1.	Osnove sistema IS 9000:
Razvoj In vzpostavitev sistema
Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 Zgradba zagotovljenih standardov Organizacija in funkcioniranje sistema
2.	Postopki ocenjevanje kakovosti:
Naloge proizvajalcev elementov Kvalifikacijska odobritev elementov Splošne zahteve za kontrolo Kontrola kakovostne ustreznosti Sistem spuščanja v prodajo Overjeni zapisi o preizkusih
Vodja programa: Zoltan Zemljič, ing., Iskra IEZE, Ljubljana vas in kraj: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli dne 14.10.1986 ob 9. v Škofji Loki, v Hotelu Transturist. Zaključek seminarja predvidevamo 16. 10. 1986 ob 16.
Prijave: Prijavnice pošljite najpozneje do 6. 10. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije3/E-11. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču, tel. št.: 061 /576-231, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol.
o.,
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
1.	Interno posvetovanje o problematiki organl-zacljsko-lnformacljske dejavnosti v SOZD Iskra
Temeljna tema:
Informatizacija Iskre
t
Posvetovanje bo v sredo, 1. oktobra 1986 s pričetkom ob 8.30, v veliki dvorani RFC Iskre, v Ljubljani, Trg revolucijeS.
Program
8.30	1. Otvoritev posvetovanja — Ciril Baškovič: Druž-
benoekonomski aspekti In informatizacija Iskre 8.45	2. Ivo Banič: Vloga, pomen in status informatike v
SOZD Iskra
9.05 3. dr. Jože Gričar: Informacijski sistem za potrebe upravljanja In vloga poslovodnih delavcev pri njegovi gradnji 9.35 Razprava
10.00	4. Miloš Kobe: Informacijski pool SOZD Iskra
10.15	5. dr. Tomaž Kalin: Informatizacija Iskre — podpora upravljalne In tržne funkcije ter računalniško podprtega načrtovanja
10.45 Razprava
11.30 Odmor
12.00	6. Džordž Krstič: Teoretični In računalniški prikaz modularno povezanega sistema za upravljalne potrebe OZD — razprava
13.00	7. Jure Božič: Računalniška mreža Iskre — razprava
13.50	8. Vanja Bufon: demonstracija sistema Triglav, kot samostojnega sistema in v povezavi z drugimi sistemi
14.50	Povzetek posvetovanja in predlog zaključkov
15.15	Zaključek posvetovanja
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
V skladu s programom izobraževanja v Iskri in sklepom področnega kolegija kakovosti SOZD Iskra
razpisujemo
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
3. šolo področja kakovosti v Iskri
v času: od 20. do 24. 10. 1986 od 17. do 21. 11. 1986 od 8. do 13. 12. 1986
Vsebina:
1.	Sistem integriranega zagotavljanja kakovosti
2.	Tehnične osnove za zagotavljanje kakovosti
3.	Pravna in tehnična regulativa ter metode za vodenje služb kakovosti
Vsi trije deli tvorijo celoto, zato je nujno, da udeleženci šole obiskujejo redno vse tri dele.
Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obveznosti v zasebnem življenju v času šolanja prilagodijo programu šole. Med šolanjem je praviloma potrebna stalna prisotnost in bivanje v hotelu Transturist v Škofji Loki. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samoupravnim sporazumom osnova za razporejanje na dela in naloge v službah kakovosti.
Nosilec programa: Področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Iskre.
Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing.
Čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 20. 10. 1986 ob 11. v Hotelu Transturist v Škofji Loki.
Prijave: Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 10.10.1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revo'ucije 3/XI. E. Podrobnejše informacije glede udeležbe in organizacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec, tel.: 061/222-212, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
I 1 * • i
Ta teden v Kranju
Razstava o narodni zaščiti
K udeležbi vabimo:
člane KPO SOZD Iskra, predstavnike DPO SOZD, predsednike in člane KPO, oz. glavne direktoric DO in njihove pomočnike, direktorje TOZD, člane Področnega kolegija za organizacijo in informatiko, člane Odbora za organizacijo in informatiko DS SOZD ter delavce Iskre, ki jih zanima problematika.
Vabljeni tudi zunanji gostje.
V Kranju bodo 29. septembra ob 17. odprli zanimivo razstavo o narodni zaščiti. Pripravil jo je Muzej organov za notranje zadeve SR Slovenije v sodelovanju s pokrajinskimi odbori skupnosti borcev narodnih zaščitnikov In upravami za notranje zadeve.
Razstava bo v avli Skupščine občine Kranj, odprta bo vsak dan od 9. do 18., v nedeljo, 5. oktobra pa do 12. Na 150 panojih Inv vitrinah bo prikazan razvoj narodne zaščite od ustanovitve v letu 1941 do osvoboditve v maju 1945. Ogled bo organiziran v skupinah, z vodstvom In s strokovno razlago, posamezni obiskovalci pa se bodo lahko priključili skupinam.
Na razstavo so povabili vse nekdanje pripadnike narodne zaščite. Razstava Ima tudi učno-vzgojni namen, zato sl jo bodo ogledali učenci osmih razredov gorenjskih osnovnih šol In dijaki srednjih šol. Zanimiva In koristna pa bo tudi za vse odrasle občane, ki morajo poznati družbeno samozaščito. Organizator želi čim večji obisk občanov Iz KS ter predstavnikov komitejev za SLO v organizacijah združenega dela.
A. Boc
Objave
Iskra
Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
TOZD TELA Ljubljana
Delavski svet na podlagi samoupravnih splošnih aktov razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	vodja računovodskega sektorja
Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri nalogah ekonomike, plana in finančno računovodskih zadev ter izdelan program dela
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev, bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in vodenja delovnega procesa.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela, oz. naloge:
2.	samostojni analitik
Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik
TOZD Sistemi Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela, oz. naloge:
3. vodja sektorja 2
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje angleškega, ali nemškega jezika
4. vodja oddelka 1
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, strokovni izpit, aktivno znanje svetovnega jezika
5. preizkuševalec 4
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, strokovni izpit
6.	administrator 1
Pogoji: srednja izobrazba upravne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
7.	Skladiščnik 4 — za določen čas (6 mesecev)
Pogoji: poklicna šola, oz. IV. stopnja usposobljenosti — blagovni manipulant, ali elektrikar, 5 let delovnih izkušenj, tečaj za skladiščnike in tečaj za viličarje
8. monter 4
Pogoji: poklicna šola, oz. IV. stopnja usposobljenosti elektro smeri, 5 let delovnih izkušenj
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo za dela in naloge pod zaporedno številko 1 v petnajstih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD TELA, Ljubljana, Savska c. 3 z oznako »za razpisno komisijo«, za dela in naloge pod zaporedno številko 2 pa v osmih dneh od dneva objave na isti naslov. Kandidati za dela in naloge od zaporedne številke 3 do 8 pa naj pošljejo vloge v osmih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, področje za kadrovske zadeve, Ljubljana, Kotnikova 6.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o imenovanju, oz. izbiri.
Iskra
Iskra Commerce, p.o.
Vodstvo DO
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog:
direktor INO firme
Iskra France, Pariš
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje francoskega jezika, oz. enega izmed svetovnih jezikov, ki je v rabi v zadevni državi
Tržno področje DVR
vodja predstavništva
Kairo, Egipt
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske, ali tehnične smeri
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje angleškega jezika, oz. enega izmed svetovnih jezikov, ki je'v rabi v zadevni državi
Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi pošljejo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom na naslov: ISKRA COMMERCE, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58.
Zahvala
Ob smrti moje drage mame
Marjane Sušnik
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD za poklonjeno cvetje in denarno pomoč. Lepa hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti
Slavka Zupančič
Planinska sekcija kranjskih DO Iskra
PLANINSKI
OBVEŠČEVALEC
Mirna gora
m
Planinska sekcija DO Iskra Kranj in matično PD Kranj bosta priredila v soboto 4. oktobra izlet na belokranjsko Mirno goro, čez katero tečejo kartri planinske poti: Trdinova, TV in Slovenska planinska transverzala.
Do Semiča, ki bo izhodišče naše ture, se bomo peljali z vlakom z odhodom iz Kranja ob 5.43 (v Ljubljani presedlamo na »Dolenjca«). Najbolje bo, da vsak udeleženec kupi povratno karto.
Tura bo lahka, ustrezna za družinski izlet, saj je do vrha 1045 m visoke Mirne gore le dobri dve uri hoje. Gora premore prijetno planinsko kočo, z nje pa je tudi čudovit pogled na belokranjsko deželico. Med hojo mimo vinog-•radov, zidanic in vikendov bomo naleteli gotovo tudi na kakšen pozabljen grozdek.
Za ustrezno vodstvo bosta poskrbela vodnika Igor Kloar in Lojze Zelnik. Posebne prijave za izlet niso potrebne.
Vabljeni!
■
št. 33
29. september 1986
22. stran
Kotiček za Iskraše
Slive so zrele
sHve so zelo priljubljeno sadje tudi za kuho. Česa vsega neznamoskuhati 12 sliv?! Pa vendar, poglejmo še naslednje nasvete:
Slive s kremo:
Pripravite: 1 kg sliv; Za kremo: 6 rumenjakov, 1,5 žlice sladkorja, 2 ul jabolčnega soka in 1 dl slivovke. °Pfane slive očistite koščic, jih narežite na manjše koščke. Po želji jih uiuščite. Za kremo segrejte jabol-Cni sok. Posebej stepite rumenjake s sladkorjem, nato jih vmešajte v s°k. tik preden le-ta zavre. Stepajte na pari dokler se krema ne zgosti, odstavite s štedilnika in primešajte slivovko.
-el kreme prelijte čez slive, os-'stiek postrezite v posebni posodi.
Pražene slive:
Pripravite:	1 kg sliv, kozarec
slivovke, 5 dkg sladkorja, 15 dkg moke, 2 jajci, 2-3 dl piva, malo soli, olje za praženje, sladkor v prahu in cimet za posipanje. Oprane slive prepolovite in jih razkoščičite. Posladkajte jih in jih ovlažite s slivovko. Iz moke, jajc, soli in piva naredite testo. Segrejte olje (naj bo v debelem sloju), ovijte slive v testo, nato jih pražite in posujte z mešanico sladkorja in cimeta. Postrezite takoj.
Moda: škornji
Že sredi poletja so se predstavnice našega spola v velemestih, predvsem v tistih, kjer je doma moda, obuvale v škornje. Lahke, kovinskega sijaja, s prešitki in našitki, z resicami in brez, zelo lahkotnega pa tudi izredno elegantnega videza.
Največ je bilo takih brez peta, s povsem ravnim stopalom, mnogo tudi takih s prisekano peto, nemalo prozornih pet smo videli in še marsikaj — da je bilo obuvalo videti kot škorenj pa je že bilo zelo moderno.
Tudi jesen mode ni spremenila. Nasprotno, celo potencira zahteve po visokih obuvalih, škornji, škornji, in spet škornji!
Najpogosteje v izrazito modnih kovinskih zelenih insivihtonih, običajno v enakem materialu kot torbica, mnogokrat v sivih, vijoličnih in črnih barvah.
prellta pita:
Pripravite: za testo: 20 dkg moke, |u dkg surovega masla, 1 jajce, sol, 1“ dkg sliv. Preliv: 2 rumenjaka, 5 °k9 sladkorja, 1,5 dl smetane. Na-sdite rahlo testo (po potrebi do-uajte malo mrzle vode). Naj stoji 30 u,ln v hladilniku. Oprane slive Prepolovite, razkoščičite. Nato razporedite testo v kalup premera 28 urn, zložite slive nanj in pecite 20 JPin. na 230°. Tedaj prelijte slive z JPosanico smetane, jajc in sladko-I® (lahko dodate tudi cimet) in pe-Clte še 20 minut na 200°.
Danes je rojstni dan mojega priljubljenega splkerja...
In top lestvica —- kože plazilcev, same, ali v kombinacijah z usnjem, svilo, prešitim blagom. Vse zelo okrašeno, svetlikajoče, fluorescentno. Če le mogoče z veliko okrasnimi šivi in drugimi okraski in okrasnimi materiali — tilom, mrežnimi tkaninami in drugim.
Skratka — letošnja obutvena moda zahteva škornje — le kdaj pa kdaj zelo enostavne, športne, druge čevlje in mnogo lesketajočih se odtenkov.


CjB
3^


mm
29. september 1986
stran 23
Ob krajevnem prazniku v KS Šebrelj
Denarno podprli gradnjo trgovine in asfaltiranje ceste
Pred dnevi ..so prebivalci nekdanje partizanske vasi Šebrelj v okviru obeleževanja krajevnega praznika praznovali dve pomembni delovni zmagi. Odprli so samopostrežno trgovino s skladišči in pobiralnico mleka ter izročili namenu blizu 4 km cestne prevleke med Stopnikom in Šebreljsko planoto. Omenjena dela, ki sojih opravili z blizu
10.000	prostovoljnimi delovnimi urami je finančno podprla tudi Idrijska Iskra. Med nami je namreč veliko članov delovnega kolektiva, ki prebivajo v Šebreljah. Slavnosti, na kateri so najzaslužnejšim članom našega delovnega kolektiva podelili priznanja, sta se udeležila tudi člana sveta federacije Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc.
F. š.

To je zadnjič, da se zaradi predragega bencina peljemo na Izlet s praznim tankom.
I-5,						ISKRA	GRŠKA MUZA ZGODO- VINE	DEL PRSNEGA KOŠA	GRŠKI BOG SONCA	MREŽA- STA TKANINA	JUSTIN	PODZE- MELJSKI HODNIK
						IvULKAN- SKO ŽRELO						
						»UM« LADO BORDON						
						►						
ISKRA	MERA ZA RITEM	DRUSNI KAMEN	•ELEKTRI- ČNA« MORSKA RIBA	RUSKI VLADAR	GRAD PRI PTUJU ZAČETNIK ARIJAN- STVA					ITAUJAN- SKI DENAR	CANKAR	UTEŽNA ENOTA
PUCCINI- JEVA OPERA						HRVAŠKI »PETtiOL«	IKRAVEC DEL TENIŠKE					
ČREVESNA GUSTA								RAVEN TANTAL				
PIHALNI INSTRU- MENT									NORD. GOSPODA- RICA MORJA			
ZMIKAVT				SKUPINA PTIC V LETU	.. _i				KARENINA			
WMMisiiWRHB0
— Nor je tisti, čigar norost se ne sklada z norostjo večine.
— Kadar se poročita jeza ,n maščevanje, se rodi krutost.
— Ljubi svoje otroke s srcem, toda vzgajaj jih z roko.
— Človek je dober, kadar dete ljudi boljše.
— Pticam peroti, človeku pamet'
— Kjer je strah, tam je malo prostora za ljubezen.
— Če slabo hodi pred nami, se nam mudi, da ga dohitimo, če hodi za nami se ustavi, da nas dohiti-
— Prijateljstvo zmeraj koristi, ljubezen je včasih škodljiva.
— Včerajšnja napaka naj ti b° današnja učiteljica.
— Morje besed rodi kapljio0 dejstev.
— Naravi lahko ukazujemo šemo atko, da jo ubogamo.
— Vsa umetnost je posnemanje narave.
— Pravica včasih spi, vendar nikoli ne umrje.
— Zavist je »nesmrten« greh.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
C
>
v
(
<

s
i
S

$

£