VODA V PRAJI str. 3
TRANS
(OZAJEK)
SILVANIA
(ZA
GAUŠČAMI) str. 4-5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 19. Septembra 2002	 Leto XII, št. 19
"Sami so čütili potrejbnost”
Sakaluvska ves je v sedemde-^tirosemdeseti lejtaj pozna-na bila na Vogrskom pa v tujini, v SÍövemji, V Nemčiji zatok, ka jeP mejla trno * Ífpsnjo, folklomo skupino Z mentorico Elizabeto Kovač. S /tejm, ka je skupinav 80. lejtaj razpadnila, je ves velko vrejdnost zdjibila na kulturnom področji. Na srečo so sé v 90. lejtaj tü najšli mladi - med nj^í mi mlajši od prejšnji plesal-cov - steri so volo dobili tadale pelati tau delo. Vtejmje bila vrejdnost tau, ka so tej mladi sami od sebe meli tau željo, sami so čütili tau potrejbnost, ka njiva generacija tü nika mora djasti za svojo ves, za porabsko kulturo.
Veseli smo bili, ka smo 8. Septembra vtjüper leko svetili s tau mladinov, stera je nazaj prinesla dober glas za Saka-Ikuvsko ves s tejm, ka je pred petimi lejtami na nauvo ustanoviti folklorne skupino. Pe-ti jubilej sta v okviri Vaškoga dneva organizirala Slovenska manjšinska samouprava pa Slovenska zveza. V organizirali lokalne samouprave je monoštrska pihalna godba že zazranka s svojim koncertom na znanje dala vašča-nom, ka je te den svetek za ves. Program sé je začno s po-vorko, center vesi sé je napu-no s pihalno godbo, s folklo-' risti pa s pevkami. Folkloristi so sé na muziko tak »nosili” kak ftiči po lufti. V kulturnom daumi, steri sé je vse lesno, steri jé *ž- okusno dekoracijo Čako obískovalce, so folkloristi vöpostavili kejpe, s sthrimP so nam predstavi doživetje, spomine prejšnje pa nauve skupine. Jubiíanti so z vesel-
djom pa z lejpimi plesi pozdravili publiko. Nji so svetili s svojim programom Folklorna skupina iz Šalovec, harmo-
nikar Laci Korpič, Folklorna skupina iz Gorenjoga Senika, Ljudske pevke iz Števanovec pa Laci Korpič jz; ženskim
kvartetom.
Goste, steri so s Svojo prisot-nostjo počastili prireditev, med njimi dr. Zlatka Muršca,
generalnoga konzula Repub-like Slovenije, Zsolta Német-ha, poslanca Parlamenta na Madžarskom, Martina Ropo-ša, predsednika Državne slovenske samouprave, Aleksandra Abrahama, župana občine Šalovci je pozdravo Laci Nemeš, predsednik Slovenske manjšinske samouprave. Jubilante so med drügim etak pozdravili: „Tau, ka so mladi leko začnili znauvič plesati, ka ves Že pa
ma svojo folkloro, seposaba moramo za(h)valiti mentorici Elizabeti Kovač, stera je
na prvo rejč staupila na pomauč. Skupina na gnes Že
ma bogati repertoar, pleše plese, koreografije od men-toricepa goričkeplese, stere ji je navčila Marija Rituper,
glasbena pedagoginja iz Murske Sobote. Majo ške na
oderpostavleno borovo gostüvanje v režiji mentorice, s sterim je mejla lejpe uspehe od Budimpešte do Čepinec. S svojimi plesi so vsevküper gora staupiti štiridesettri-krat od Porabja do Moson-magyarovara, Szombathel-ya, Budimpešte, Oszkoja, Šalovec, Büdinec... ”
Na konci programa so jubi-lantom gratulejrali, ji prese-netili z lejpimi dariíi Lokalna pa Slovenska manjšinska samouprava, predstavniki Porabski kulturni skupin. Nagrado (pejnaze) sta njim prejk dala Slovenska zveza pa Državna slovenska samouprava. Folklorna skupina Šalovci ji je pa podarila z düša pa s srca s spejvlanimi pesmi, na štefé* so se redno leko vönaplesali vsi folkloristi.
K. Fodor
2
Ponovno v šoli
Konzultacije o manjšinah
Z drugim septembrom se je začelo novo šolsko leto na Madžarskem za približno milijon pa pol učencev in dijakov ter za kakih 160 tisoč pedagogov. Med njimi je 112 tisoč prvošolčkov. Letošnje šolsko leto bo prineslo tudi novosti: šolsko leto bo za nekaj dni krajše; dovoljeno je odstopanje od okvirnih učnih načrtov; učitelji pa bodo dobili od septembra za 50 odstotkov več plače.
Začetek šolskega leta pomeni precejšnje stroške za družine, učbeniki za nižje razrede osnovne šole stanejo povprečno štiri tisoč, za višje razrede osnovne šole osem tisoč, za gimnazijce pa dvanajst tisoč forintov. Liberalizacija je dosegla tudi trg učbenikov, letos je ponujalo enainosemdeset založnikov kar 2667 učbenikov in učnih pripomočkov. Svečana otvoritev šolskega leta je potekala v Nyirpara-sznyi, v županiji Szabo-lcs-Szatmar-Bereg, kjer živi veliko družin v neugodnem položaju. Govornik proslave, minister za šolstvo Ba-lint Magyar, je poudaril, da se bo o prihodnosti države odločalo v šolskih klopeh. Ministrstvo si prizadeva, da bi ustvarilo enake pogoje za
učenje vsem šoloobveznim otrokom, ne glede na to, kje živijo. Od naslednjega šolskega leta naj bi družine, ki imajo tri ali več šoloobveznih otrok, dobivale učbenike zastonj.
Predsednik države Ferenc
Madl se je udeležil otvoritve šolskega leta na cerkveni šoli. V svojem nagovoru je izpostavil, da imajo cerkvene šole šestodstotni delež v madžarskem šolskem sistemu ter imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladine, kajti posredujejo vrednote, ki so neodtujljivi del madžarske kulture in tradicije.
Prejšnji ponedeljek se je tudi na treh porabskih narodnostnih osnovnih šolah oglasil šolski zvonec. V tem šolskem letu bo gornjeseni-ško osnovno šolo obiskovalo 60 učencev, med njimi 14 prvošolcev, poučevalo jih
bo deset učiteljev. Na števa-novski šoli imajo 34 učencev, med temi so štirje prvošolčki, poučuje pa sedem učiteljev. Na monoštrski osnovni šoli Istvana Szeche-nvija imajo 436 učencev. Slovenščino obiskuje 39 šolarjev.
Marijana Sukič
27. in 28. avgusta so v Balatonszemesu potekale konzultacije o manjšinah, katerih so se udeležili predsedniki državnih manjšinskih samouprav in sodelavci manjšinskega urada. Na dnevnem redu strokovnega posveta so bile najvažnejše manjšinske naloge naslednjega štiriletnega obdobja. Posebno pozornost so posvetili bližajočim se jesenskim Io-kalnim in manjšinskim volitvam, analizi rezultatov popisa prebivalstva, vprašanjem manjšinskega prava oz. mehanizmu usklajevanja med vlado in državnimi samoupravami. Konzultacij sta se udeležila Vilmos Szabo in Laszlo Teleki, državna sekretarja za manjšine pri Uradu ministrskega predsednika. Sodeloval je tudi varuh manjšinskih pravic, Jeno Kaltenbach.
Udeleženci posveta so pregledali naloge, ki so jih predsedniki manjšinskih samouprav navedli tudi na nedavnem srečanju s premieram Petrom Medgyessyjem. Dogovarjali so se tudi o načelih manjšinskega proračuna za leto 2003. Predsedniki manjšinskih samouprav so mnenja, da manjšine potrebujejo znatno večji proračun, kot so ga dobivale prejšnja leta, če želimo doseči manjšinskopolitične cilje, zajete v vladnem programu. Predsednik Urada za narodne in etnične manjšine Antal Heizer je povedal, da se bodo pravni in finančni okviri za ohranitev in boljši razvoj vrednot manjšin na Madžarskem uredili postopoma od leta 2003 do konca vladnega mandata.
Udeleženci posveta so se strinjali s tem, da se do konca leta 2003 morajo predložiti parlamentu vsi zakoni, ki zadevajo manjšinske pravice ter sta njihov sprejem oz. sprememba v interesu popolne družbe.
Predsedniki državnih manjšinskih samouprav se bodo v mesecu septembru sestali z ministrom kancelarije, Ele-merjem Kissem, potekajo pa priprave tudi o srečanjih z nekaterimi drugimi ministri.
Na sejmišču Pomurskega sejma je od 24. do 31- avgusta potekal jubilejni 40. mednarodni kmetij-sko-živilski sejem, na katerem se je predstavilo 1480 razstav-Ijalcev iz 21 držav. Odprl ga je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in v nagovoru med drugim povedal, da je najbrž eden zadnjih pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in zato tudi eno od aktualnih meril slovenske pripravljenosti na to dejanje, ki bo odločilno zaznamovalo slovensko prihodnost. "Sejem je ves čas držal ogledalo podobi slovenskega kmetijstva, v njem so se lahko videli slovenski kmetje, kmetijski proizvajalci, predelovalna industrija, seveda pa tudi tisti, ki so oblikovali in uresničevali slovensko kmetijsko politiko, * je dejal Kučan in dodal, da je sejem tudi tokrat to vlogo dobro opravil. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril tudi minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Dejal je, da jubilejni sejem poteka v izjemno pomembnem letu, ko bo potrebno sprejemati odločitve, za njimi stati in biti sposoben sprejeti tudi odgovornost zanje.
Na sejmu je bila zastopana celotna slovenska mesnopredelovalna in velik del mlečnopre-delovalne industrije, podjetja s kmetijsko mehanizacijo, stroji in opremo za živilskopredelo-valno industrijo ter kmetijsko
gradnjo. Na razstavnem prostoru pa se je predstavljalo tudi gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, čebelarstvo, semena in sadike, sredstva za prehrano ter varstvo rastlin in Živah in blago široke potrošnje. Poleg slovenskih raz-stavljalcev so se na sejmu predstavila gospodarstva Nemčije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, avstrijske Gradiščanske, belgijske dežele Valonije ter hrvaške Medjimurske županije, ponovno pa so se vrnila podjetja iz Makedonije in Srbije.
V oboru sejma so bila pripravljena mednarodna ocenjevanja kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, pa tudi ocenjevanje vina, ki je s sodelovanjem Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske preseglo slovenske okvire. Številna strokovna srečanja in pogovori s kmeti so pokazali, da ima večina kmetov kljub različnim dvomom in vprašanjem
pozitiven odnos do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, je ob koncu jubilejnega sejma dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Po njegovih besedah tudi številne raziskave javnega mnenja kaže-j©V da med kmeti ni več evro-skeptikov kot med drugimi deli prebivalstva.
Največjo kmetijsko sejemsko prireditev v krogu Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, je po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca obiskalo 145.000 obiskovalcev] iz Slovenije in tujine. Med njimi je bilo tudi veliko domačih in tu-1 jih strokovnjakov, ki so sodelo-1 vab na številnih okroglih mizah in posvetovanjih, organiziranih v okviru sejma. Po Erjavčevih besedah, je sejem, ki ima pomembno vlogo tudi pri izobraževanju kmetov in mednarodni promociji slovenskega kmetijstva, v celoti uspel.
se
Porabje, 19. septembra 2002
3
Zdravilne energetske točke v Pomurju
Inteligenca narave - Bukovniško jezero, Grad na Goričkem in Razkrižki kot
Tretja knjiga iz zbirke Vse o... založbe Franc-Franc iz Murske Sobote prinaša v besedi in fotografiji informacije o zdravilnih energetskih točkah v Pomurju. Avtorji so Igor Ziern-feld - Pomurje v luči zdravilnih energij, Pomurski energetski zemljevid, Energetska podoba okolice gradu v Gradu na Goričkem; Marijan Trstenjak -Človekovo energetsko polje, Energetska pot v Razkrižkem kotu, Fenomen radiestezije; Ilija Cosič - Energetska pot ob Bukovniškem jezeru, Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru, Grad na Goričkem.
Knjiga je skupno delo avtorjev, ki so raziskali naravna zdravilna energetska območja ob Bukovniškem jezeru, v Gradu na Goričkem in Razkrižkem kotu. Po njihovi zaslugi je Pomurje prvo tovrstno celovito raziskano območje v Sloveniji, omenjene blagodejne in zdravilne točke pa so postale cilj številnih obiskovalcev. Knjižica prinaša rezultate teh raziskav in njihovo razlago, obenem pa je tudi natančen in praktičen vodnik po zdravilnih točkah. Pa si oglejmo nekaj podrobnosti, najprej na splošno. Igor
Ziernfeld v uvodnem tekstu Pomurje v luči zdravilnih energij pravi: „Po mojih raziskavah kijih opravljam ze več let, gre pri radiestezijskih sevanjih za pulzirajoče delovanje energij, ki se z različnimi hitrostmi širijo skozi prostor in za njih ni materialnih preprek. Te energije človek, ki se jim odpre, čuti kot pikanje, gomazenje, toploto ali hlad različne intenzitete in na različnih razdaljah. ”
,,Opis človekovega energetskega polja se pojavlja skozi vso zgodovino. Preučevali so ga že od pradavnih časov... Z razvojem znanstvenih metod se je tudi na Zahodu začelo temeljitejše raziskovanje človekovega energetskega polja. Naprave se izpopolnjujejo, tako da lahko z njimi merimo vse več njegovih lastnosti, ki so bile doslej manj zaznavne, ” ugotavlja Marijan Trstenjak.
Med najbolj znane točke sodi Bukovniško jezero oziroma njegova okolica s kapelico svetega Vida, kjer je tudi istoimenski studenec, o katerega čudodelnosti so bili domačini ved-
no prepričani. „ Ustna poročila namreč rada zagotavljajo, da je prenekateri slepi mož ali žena, kije pil iz njega in si z njegovo vodo izmil oči, spregledal, ” beremo v knjigi, pa tudi, da so okolico studenca raziskali radiestezisti, ki so odkrili 50 močnih energetskih točk, od katerih je 2o točno izmerjenih in označenih. Skozi celotno območje tečeta dve liniji moči, ki se sekata pri kapelici svetega Vida. Na kaj imajo vpliv posamezne točke, pa bo vseeno'najbolje, da si vsak potencialni obiskovalec prebere sam.
Energetsko podobo okolice Gradu v gradu na Goričkem podaja Igor Ziernfeld: „Sam center moči je na štoru posekanega, nekdaj velikega drevesa za klopjo. Tu sem ugotovil delovanje kozmičnega sevanja, ki ima prav posebne lastnosti. Kozmična sevanja običajno delujejo tako, daje v centru intenziteta največja, potem pa se navzven zmanjšuje. V tem primeru pa opazimo še neko posebnost. To kozmično sevanje deluje v koncentričnih krogih, kijih je
deset. ” Kot rečeno, je ob Bukovniškem jezeru 26 zdravilnih točk, pri Gradu za zdaj 5 zdravilnih mest. ,, Opravili smo tudi grobe meritve okoli gradu in ugotovili močne energije, zlasti pri studencu južno od gradu. Po teh meritvah je v okolici gradu v premeru okoli 200 metrov še 15 do 20 zdravilnih mest, ki jih bo potrebno ugotoviti. ”
Z enaindvajsetimi zdravilnimi točkami se ponaša tudi energetska pot v Razkrižkem kotu. Marijan Trstenjak: „ Odločitev za radiestezijske raziskave na območju ob Ivanovem izviru, za katere sem sam dal pobudo, nikakor ni bila naključna. Za sam izvir Že vrsto let velja, da naj bi nemalo prispeval k izboljšanju vida in splošnega dobrega počutja... Pripovedi, ki so se vsa ta dolga leta - k izviru naj bi zaradi njegove zdravilnosti zahajali že pred postavitvijo cerkve, se pravi šepred leto 1700 - širile od ust do ust, govorijo o slepi deklici, ki se ji je pri izviru povrnil vid, ter o pastirju, ki naj bi mu v letih po 1. svetovni vojni izvir odpravil trakom.
Radiestezisti smo pod vodstvom Igorja Ziemfelda odkrili več zdravilnih točk in s tem izoblikovali Čudežno pot ob zmajevi črti moči. ”
V knjigi je opisan tudi Fenomen radiestezije in predstavljene so občine Dobrovnik, Grad in Razkrižje, v katerih so energetska zdravilna mesta.
Še avtorjev pripis, ki ne želi z ničemer vplivati na odločitve o obisku enega, drugega ali tretjega kraja v Prekmurju. V dobrodelno ali celo zdravilno (ozdravitveno) moč energetskih zdravilnih mest mora-mo/morate verjeti. Če niste pripravljeni dati skrivnostnim energijam priložnosti, da bi -vam - pomagale, potem -vam/nam - tudi ne morejo pomagati. Ali poenostavljen vic o varčnih Gorenjcih ali Škotih: nemogoče je zadeti na loteriji, če se nam zdi škoda denarja za srečko.
eR
Kamakoli sé gnesden človek obme, vseposedi je že nači, kak pa je bilo ške pred ednim dnevom ali pa mogouče pred ednim kednom. Ka si moremo, tak brž dé naš cajt, ka ga živimo. Dapa, dam si valati, ka vam tou ranč nej trbej gučati, vej tou sami trno dobro vejte. Dapa ške gnouk, dapa v takši cajtaj sé najdejo takši lidge, steri bi radi tak brž, kak cajt tade, zaslüžili dosta pejnez. V zadnji lejtaj so lidge telko nouvoga vönajšli, ka je že več nej mogouče vse tou razmeti. Ka je bilo ške včera čistak vredi, je gnes že staro, zato brž trbej tisto staro za tou nouvo vömenili, po tistom pa brž küpiti že palik čista neka nouvoga, zato ka je tisto nouvo od včera že več nej nouvo, liki je staro kak mati Zemla in tak tadale in tak ta naprej.
Ne pravim, ka je dosta toga nouvoga čistak vredi in ka je za nüc. Dapa kelko sé najde takšoga, ka je nej za nikši nüc, tisti pa, ka si ranč tou brodijo, nam tumačijo, kak brezi toga ne mo-
remo živeti. In pri vsem tem je najbole čüdno tou, ka si lidge dajo valati in küpüjejo vse tisto, ka nam ponüja televizija, radio, novine in llpou namalani prospekti. Če povem po istini, med takše lidi leko kcuj štem mojo taščo Regino, trno čedno žensko, tö.
Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, majo lidge ka vsefele ponüjajo, trno radi. Tak je küpila najboukše talejre, ka ji je svejt sploj gda vido. Zato ji v bauti ranč ne moreš küpiti. Leko je samo naročiš po pošti, dapa prej je moraš plačati, takše tanjere, ka sé ne sterejo, pa če de prejk po nji pelo najbole žmeten cug. In je prišo den, ka smo meli obed iz tej najbole moderni tanjerov. Sklado sam je na Sto, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa mi je prajla, naj pazim na nji, ka so bili trno dragi.
-	Vej sépa ne morejopotrejti, -sam sé šalo.
-	Gvüšno, ka sé ne morejo potrejti, - sé je una nika nej šalila.
Ge pa sam sé šalo ške naprej in enoga naraji nakli lüčo. Raz-leto sé je na stau falatov. Nej trbej prajti, kak je nej bila nika Vesela. Drugi den je moja tašča Regina, trno čedna ženska, napisala pismo, ka šké pejneze nazaj pa kcuj ške vse tou, kak sé je tanjer spotro. Ge sam vse vküper spakero in odneso na pošto. Za eden keden so njoj napisali nazaj, ka nikši pejne-zov ne dobi, tadale so pisali, Zakoj nede nika nazaj dobila. Tou pa za toga volo, ka so Uni nika nej obečavali, ka sé nede potro, če ga oda ličiš. Uni so samo obečavali, kak tanjer cejli ostane, če sé najbole žmeten cug na svejti prejk po njem pela.
- Vej pa najbole žmetni cugi ne vozijo skouzi našo künjo, -sé je čemerila moja tašča Regina, trno čedna ženska.
Nika sam njoj nej pravo. Samo sam si brodo od toga, kak jo je Zdaj mogouče li pamet srečala in nede več küpüvala vse poprejk, ka čüje pa vidi. Dapa brž sé je Zgodba nouva modrija.
Poštaš je med novmami prineso novi, trno pisani katalog. Na njen je krijčalo:
NAUVO!!! NAJBOLE NAUVO!!! OPRVIN PRI NAS!!! KÜPITE PRLE, KAK VSE ODAMO V MER-KO!!! SAMO ZA VAS ZA 9-995 TOLAROV!!!
Nut v katalogi je pisalo, ka je tou rejsan ške svejt nej vido. Naši lidge so vönajšli vodou v praji. Ranč tak jo leko küpiš, kak če küpiš mlejko v praji ali pirekrumče v praji ali pa djajce v praji. Eden pak pa košta samo 9-995 slovenski tolarov. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si je začala na glas broditi, kak takšo vodou v praji nücamo bole kak kakoli drugoga. Brž me je stirala na pošto, ge sam doj dau trikrat po telko naši pejnez in naraučo tri pake vode v praji. Za pet dni pride eden malo vekši pak, nut pa trge mali paki. Na nji je pisalo voda v praji, po tem pa bole na malo, ka trbej té pra zmejšati z vodou, ka dobimo vodou. Moj a tašča Regina, trno čedna ženska, brž goropre prvi pak pa
drugoga, tretjoga, dapa nej v enim je nej bilou drugoga, kak pa čistak nika. Kak pa bi naj kaj bilou, vej pa vode v praji nega in ne more biti. Dapa če tomi nika k cuj deješ vodou, po tistom dobiš vodou. Una pa si je nej dala valati.
Že palik je pisala pismo, ka šké nazaj dobiti pejneze in kak so jo škeli znoriti. Spakero sam prazne pake pa pismo in vse vküper odneso na pošto. Za pet dni je prišlo pismo. Nut je pisalo, ka pejnez nikak ne dobi nazaj. Tou pa zatou nej, ka je ponücala cejli pra iz vsej trej pakov. Če bi sé njoj voda v praji nej vidla, naj bi že oprvin vse vküper poslala nazaj, nej pa po tistom, gda je pra že ponücala. In tak sé je moja tašča Regina, trno čedna ženska, že palik lejko samo zbrisala pod nausom. Je pa po ednoj kraji dobro, ka je küpila vodou v praji. Po tistom žene z dvoura vsikšoga, ka odi kouli z kakšnimi lepou namala-nimi katalogi.
Miki
Porabje, 19. Septembra 2002
4
Trans (ozajek)!
Strel preplaval reko Mississippi
Martin Strel, slovenski maratonski plavalec, je 9 septem-bra prispel na cilj svojega podviga, do točke Head of Passes v Mehiškem zalivu, kjer se Mississippi izliva v morje, in tako postal prvi človek, ki je v enkratnem projektu preplaval 3797 kilometrov dolgo reko. Mississippi, ki povezuje deset ameriških držav in je najdaljša v Severni Ameriki, naj bi plavalec po prvotnih načrtih moral preplavati v 66 dneh, vendar pa mu to zaradi "počasnosti" reke ni uspelo, ampak je potreboval dva dni več.
Kučan v New Yorku Slovenski predsednik Milan Kučan se je udeležil otvoritvenega dela zasedanja 57. Generalne skupščine Združenih narodov, obenem pa se je v New Yorku udeležil spominskih slovesnosti na žrtve lanskega terorističnega napada na ZDA. Slovenski predsednik se je ločeno sestal tudi z-generalnim sekretarjem ZN Kofijem Anna-nom in visokim predstavnikom sveta Evrope za zunanjo politiko Javierjem Solano. Predsednika Kučana je na srečanju z Annanom spremljal tudi slovenski maratonski plavalec Martin Strel, ki je preplaval Mississippi, najdaljšo reko v severni Ameriki. Annan se je Strelovega uspeha razveselil in mu zanj iskreno čestital.
Drnovšek v Moskvi Slovenski premier Janez Drnovšek jena povabilo ruskega kolege Mihaila Kasjanova uradno obiskal Rusijo. V Moskvi se je sešel s patriarhom ruske pravoslavne cerkve Aleksijem II. in' z gostiteljem Kasjanovom, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je sestal v njegovi letni rezidenci v Sočiju ob Črnem morju. Slovenija in Rusija sta podpisali več sporazumov, med njimi deklaracijo o prijateljskih odnosih in sodelovanju. Premiera so na obisku spremljali tudi ministrica za gospodarstvo Tea Petrin in močna gospodarska delegacija, ki se je v Moskvi udeležila poslovne konference, pa tudi obrambni minister Anton Grizold in ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Transilvanija - slovensko ime za Erdely - je to iz latinske rejči. Madžarsko ime pa to tau znamenuje ka latinsko: „erdo elu”. Tisti tau stare Madžarske, šteri je biu ozajek za gauščami. Madžari so prišli v te krajine 895. leta. Erdely je biu v Madžarskom kralestvi (Magyar Kiralysag) od leta 1000 do 1526. Od 1541 do 1687 je bila kneževina
(Erdelyi Fejedelemseg) pod Torki. Od 1691 z Madžarsko vred pod Habsburžani, 1. 1918 je Erdely dobila Romunija. Med 1940 in 1947 je Transilvanijo Madžarska nazaj dobila, depa po tistom pa mogla nazaj dati Romuniji. Leta 1910 je živelo v Transilvaniji več kak pet milijonov lidi. Od toga 54 % Romunov, 32 % Madžarov, 11 % Nemcov in 3 % drugi narodov. Leta 1992 je od bluzi osem milijonov lidi bilau v Transilvaniji 74 %
Romunov, 21 % Madžarov, 2 % Nemcov in 3 % Romov.
V Erdelyi je dosta taksi vara-šov, štere mi to poznamo iz madžarske zgodovine: Arad, Segesvar, Gyulafeher-var, Kolozsvar, Nagyvarad idr. V Aradi so 6. oktaubra 1849 na smrt osaudli 13 so-dakov, šteri so bili prejdnji v bojni prauti Habsburžanov. Spomenik so njim postavili
1881. leta. Nej so bili vsi Madžari, med njimi je bilau več sodakov druge narodnosti to.
Največ lidi tak vej, ka je prej Sandor Petofi spadno pri Segesvari. Tau je nej sploj tak, ka je paulek Segesvara, pri vesi Feheregyhaza spadno. Tu so ma postavili spomenik 1897. leta, šteri je gnes prejkzvezani z madžarsko pantliko.
V Kolozsvari se je naraudo krau Matjaž, šteroga rojstna
nom trgi je njegovi kip (szo-bor), šteroga je romanarski žipan Funar sto zaničati. Tau se ma nej prišikalo. Zatok pa je kauli kipa vse po-farbo na sivo-žuto-rdečo (romanarska zastala). Eške graške v posvejtaj pa posau-de za smetke to.
Najbole daleč od madžarske grajnce živijo „szekelyi”. V staroj madžarskoj državi so indrik to živeli pri grajncaj, ka so grajnco skrp meli. Krajina Szekelyfold je že paulek Karpatov. Takše plami-ne so tam kak v Sloveniji v Alpaj. Sekeji tau pripovej-dajo, ka su uni prej s Huni, z Attilo prišli v Erdely. Attila ji je postavo na grajnco, pa pravo, naj tam čakajo, sedijo (itt szekelj), tačas ka un nazaj pride. Sekeji so radi postavlali pred svoje iže lesene »sekejske dveri”, štere so lepau vozrezali, pofarba-li. Pod strejo so meli golob-njak. Najbole eričen med njim je biu baro Balazs Orban (1830-1890), šteri je
dosta odo po svejti. Po tistom pa je doma gorpoisko več kak 500 vesnic in doj-spiso, kak so živeli Sekeji. O tom lustvi dosta anekdot in' vicov poznamo. (Gnauk je eden po nutzmmjeni mlaki taprejk iišo, pa se je led nut-vtrgno pod njama. Padaš ma nutliči en štrik pa ga začne vovlejčti. Te, šteri je nut rik, pa se gnauk samo začne rzati. Ka se pa ržeš, pita tisti, šteri ga vovleče. Prej, na tau se brodo, kak bi ti na rit spadno, če bi ge štrik pusto.)
Pa rejsan so takši. Malo ovak premišlavajo kak mi, bole parfrigano.
V Korondi redijo največ piskrene posaude. Gnes že za turiste. Inda svejta so samo prausne posaude redli: piskre za kapusto in kukarč-ne žgonke (puliszka) pa vrče za mineralno vodau. V dosta mejstaj teče iz curka mineralna voda (asvany-viz), za štero tam pravijo, ka prej »vinska voda” (borviz). Eške krave s tem napajajo. Če štoj tu kravo kupi pa go v drugo krajino žene, tam krava »depresivna”, žalostna grata. Brez »vinske Vode” nema nej vole nej apetita. Gda smo v Korondi ojdli, so ranč pokapanje meli. Edna ženska je mrla, štero so ženske nesle od domi do cerkve pa od cerkve na cin-tor. Edna banda je to bila v sprevodi, v šteroj so igrali na harmoniko, na gosli (violino) in na tarpejto.
Na risauske svetke s cejloga sveta vkiiperpridejo prauš-
karge v Csiksomlyo (v varaši Csikszereda). Tam je v cerkvi (270 cm visiki) kip B. D. Marije. Prauškarge gi morejo pravo nogau pošla-tati, moliti, pa če kaj želijo, tau se spuni. Sprvoga so tu v cerkvi meli prauško, zdaj več nega mesta za teuko lu-di. Letos za risauske svetke je vkupprišlo 500 gezero lii-di. Zatok zdaj že mešo vanej držijo v dolini med Kis-Somlyo in Nagy-Somlyo. Liistvo vnoči vanej na tranki spi. Zrankma, gda sunce
iza eske itak stogi. Na glav-
Porabje, 1 9. septembra 2002
5
silvania (za gauščami)
Eden drugotna pomagajo, službo odijo, pa 15-18 ge-Nekak je pravo, ka prej eške	zero forintov služijo. Tau je
Romanarge jim bole poma- tmok malo. Leje računajo
gorpride, v sunci se prej Marija prikaže.
V krajini „Szekelyfold” so vseposedik dvojezični napisi. Vseposedik gučijo madžarski. Madžarske vrtce, os-
novne in srednje šaule majo pa univerzo to. Med mladimi je to dosta takši, šteri ranč ne vejo romanarski. Več ji je ojdlo delat na Madžarsko. Ništami so tu ostali, de pa več ji nazaj odide. Doma prausno živijo, depa so na svojom, med svojimi.
gajo, če trbej, kak Madžari na Madžarskom. V najvek-šom sarmastvi živijo v Romuniji Romi. Mali mlajši vseposedik kaudivajo. Le-pau madžarski prosijo za „kriijek” za »sestrico pa za brateča to”.
Vkup smo se spoznali z edni možakom, šteri nam je vdovado, ka kauli 10 gezero forintov penzije ma. Steri v
po staugezero pa milijon. Deset gezero forintov je eden milijon lejov vrejdno. (Eden glaž domanjoga piva je 8000 lejov, češki pa 20 gezero. Kilo mele košta 12 gezero lejov.) Od 1990. leta tadale dosta ludi odi v Erdely z Madžarskoga. Tam, gde dosta Madžarov živi, s forinti to leko plačujejo. V vekši turistični varašaj, ves:
nicaj odavajo piskreno po-saudo, prte, lesene posaude, škeri pa vsefele. S tem si malo pomagajo. Eške „v kauti” ali »v pekli”, kak uni
pravijo tistoj krajini, gde se plamine srečanjo (Be-kas-szoros, Žabja soteska). Ozajek za tistimi plaminami živijo že z vekšoga Romanarge.
Besedilo in slike: Marija Kozar
Lepše pa baukše je prej dati, liki dobiti
Tak mi je nej tak dugo vad-b liivala edna ženska iz Slovenske vesi. Tak mislim, ka je te pregovor bole za družinske stike, vej pa človek za svoje bližnje največkrat vse napravi. Tau je etak vreda. Gestejo pa v našom živlenji druge situacije tu. Povejmo, v takšo nevolo pridemo, daje premalo, če nam naši bližnji, rodbina, prijateli pomorejo. Tau je pa, če človeki vesne vse - hiša, živina, penazge - pa ostane brez vsega. Tak so zopojdli letos v Europi v nistarni rosa-gaj liidje pa tuj na Vogrskom tu dosta držin. Povauden ji je zaojdla. Steri je eške nej vido vodau, stera vse ofunda, tisti ranč ne vej, ka je tau. 1955. leta sam študentka bila v vel-kom varaši Gyor pa te sam takšo vidla, ka nej pred tistim pa nej po tistim. Nej je dojšlo, ka je povauden bila, liki sprtoletja je bilau pa je voda zmrznjena bila. Velke falate leda je nosila voda, gde je voda potonila hiše, tej falatke
leda so edno-edno hišo tak prejk vrezali, kak gda z žagov eden baur podrejžamo. Braniti je tau nišče nej mogo, ka-koli ka so led bombardirali tu. i
Lani na reki Tisza, letos je pa na Donavi povauden bila, dosta ludi je ostalo brez vsega. Vlada je najoprvin tista, stera malo potraušta ludi, pomaga, kak je mogauča. Tau je lani pa letos ranč tak bilau. Liki prosi ludi tii, naj pomagajo tistim, steri so v nevolo prišli.
Dobro vejmo, če se kaj ne godi z nami, radi tak pravimo, ka prej z nami se takšo tak ne zgodi. Depa zatok na tau etak-šoga reda tu moramo misliti, ka je narava velke moči. Če nej voda, vijer, ogenj pa ne vejm ka nas tam tii leko zaodi, gde skrajek ne tečejo reke. Pa te pomauč vsi čakamo. Po ro-sagi gestejo različne organizacije, ki zbirajo pejnaze na pomauč tistim, steri so v velk koj nevauli. Te dni sam mejla priliko čuti ludi, kak vcuj sta-
nejo k torni.
Nistarni tak pravijo: »Tak mo nauri dati, tak ne dobijo v roke tisti, steri so na tau prisiljeni.« Pravijo, ka v taum rosagi že vsakši kradne pa zakoj bi laufarom, gaunarom pomagali. Človeki dvej stvari pridejo na-pamet. Te človek je lagvi človek, - si misli - nešče pomagati, zatok se etak vogu-či. Drugo pa je, ka tii pa tam istino tu ma, če pa po radiji pa televiziji gnes drugo ne čbješ, kelko milijard so »zapucali« tuj, kelko tam.
Od toga, ka etak ali tak premi-šlavamo, burna tisti liidje ne dobijo zavole pomauči. Mislim, ka ste čiili od toga, ka s telefonom tii leko pomagamo. Če prej gor zovemo luma-ro 1749, te nam k telefons-kom računi 100 forintov vcuj dejajo. Te 100 forintov dajo tistim, steri so v nevauli. Isti-na, ka je že malo kesnau, gda vam tau pišem, zatok ka te telefon leko samo do 22. septembra zovete. Depa če pri
cajti dobite našo Porabje, te eške mate tri ali štiri dneva pa leko gor zovete tau lumero. Pa steri je mogauči, nej samo gnauk. Stau forintov zatok tuj pri nas vala Baugi vsakši ma. Poznate pregovor: »Dosta-krat malo, na velki pride.« Gviišna sam, ka ste že do tej-ga mau tii pomagali.
Samo telko eške moram vcuj djati, ka smo mi liidje nikši čudni. Tau je vopokazeno, ka prej gda trbej pomagati, te tej bole srmački liidje več pomagajo, več dajo, liki tisti, steri so puni pejnaz. Samo tau ne računajo, če oni pridejo v eta-kšo nevolo, njim burna velka vrejdnost nanikoj pride. Če bo si vsakši tak premišlavo kak oni, leko na kaudiški bot pridejo. Depa bola, ka nej. Ni-komi pa ne želejmo nika lag-voga nej. Če je pa potrejbno, kak smo mogauči, pomagajmo!
I. Barber
Porabje, 1 9. septembra 2002
Osrednja regija z Budimpešto ali brez
Po unijskih zahtevah, ki podpirajo regionalni razvoj, bo Madžarska v prihodnje razdeljena v sedem regij. Na Madžarskem so trenutno največje upravne enote županije, teh je devetnajst. Regije se izobliku-jejo z združenjem županij (ponavadi treh), glavno mesto pa z županijo Pešt tvori posebno regijo.
Voditelji županije Pešt želijo ustanoviti novo regijo, in sicer brez glavnega mesta. Sklicujejo se namreč na to, v kolikor bo regija ostala skupaj z Budimpešto, bo županija po letu 2006 prikrajšana za 80 milijard forintov. Po njihovem mnenju bo Evropska unija podpirala le regije, v katerih bruto domači proizvod ne preseže 75 odstotkov unijskega povprečja. To mejo naj bi Budimpešta že zdaj presegla, medtem ko je ta kazalec v primeru županije brez glavnega mesta le 40. Voditelji županije predlagajo, naj bi se o vprašanju odločalo na referendumu.
Priprave na lokalne volitve
Čeprav sta do lokalnih volitev še skoraj dva meseca, se je predvolilni boj začel tudi v Monoštru. Do sedaj sta znana dva županska kandidata, oba sta neodvisna kandidata. Dosedanji podžupan Tibor Viniczai je svoje kandidate za svetnike izbral predvsem iz mlajše generacije, med njimi je pet bivših članov mestnega sveta. Drugi kandidat je dr. Sandor Antal, vodja pisarne za šolstvo in kulturo na občini. Mestni svet bo imel trinajst članov in manjšinska člana (Nemci, Slovenci), ki imata pri volitvah določene ugodnosti.
Prireditve, programi
• 21. septembra bodo na vabilo Kuturnega društva Pameče v Slovenj Gradcu gostovale porabske amaterske skupine, med njimi folklorna skupina in lutkarji z Gornjega Senika, harmonikar Laci Korpič in ženski kvartet ter Gledališka družina Nindrik-indrik iz Monoštra.
6
„Ogenj ti od živlenja par lejt vkraj vzeme"
Nistarni kumar čakajo, naj pride leto, nistarni sé pa bo-jijo. Etak je (Djankina) Terika Korpič iz Marko-vec, ka raj ma zimau. Nej zatok, ka te nej trbej delati, ka je ona nej takšna, ka vse vraga lada tanaprajti. Liki zatok, ka sé trno boji od grajnce. Gda vnoči malo zgrmi, ona pa njena hči sé gor zravnala, svejčo nalečeta pa čakata, ka baude. Letos je buma dostakrat bila gor zrav-njanapamiranej mejla. Tau je pa zatok, ka je k njim že dvakrat tak nutra smeknila grunska strejla, kak so oni prajli, ka njeno srce že tau ne lada. Tak sé je Zgodilo en par lejt nazaj, ka je k njim gron nutra vdaro pa je skurok vse zgorelo.
• Kak séje tau Zgodilo? »Ne vejm. Naši starci so tau prajli, ka sé ne spominajo, ka bi k nam gda svejta nutra vdarilo. Zdaj pa že dvakrat, en za drugim. Tak vejš, gda je süča, človek kak čaka dež. Mi smo tü čakali dež, depa nej tak, kak sé je te Zgodilo. Gda smo sé večer spravlali spat, sé začnilo oblačiti pa grmeti. Gnauk samo tresni-lo. Ešče naš stari Oča živo pa pravo, ka je tau pri nas vdarilo. Pa rejsan. Tavö poglednamo pa vidimo ka, že sem-ba gori. Sembo smo že nej mogli obraniti, ka je tak graubo gorelo, samo smo sé bodjali, naj nam kuča ne gori. Tau je sreča bila, ka smo meli dosta vode potegnjeni s stüdenca pa smo s tistoga gasiti. Vej smo sembo Zaman, ka bi tisto nej mogli obraniti več, samo naj tadale nede, travo smo pozvali. Tak ka je semba cejla zgorej-la pa smo ešče tam meli pihalni^ ka senau tagora fudi. Tisto nam je zgorelo pa drejve, ka so kauti sembe bila. Tau si ranč ne moreš zbrodili, ka takšnoga reda je človek v kakšni nevauli. Naša Martina ešče mala bila, po dvauri lejtala pa samo kri-čala: »mama, mama,« pa je k tretjomi sausedi odletejla.
Sausedje so tak brž vtjüp prileteÚ pa so pomagali gasiti. Sto je takšno nej prejk üšo, si ranč ne more zbrodili, kelko živcov takšnoga reda zdjibiš, kak sé prestra-šiš. En par lejt ti od živlenja vkraj vzeme.«
• Kak si čüla, gda je vdarilo, je ostro djalo ali glob-ko?
»Tisto tak strašno djalo, ka kumar si nej glüpi grato pa
sé ešča vejn zemla strausila. Pa je Včasik gorelo, paulek si nej mogo titi, tak je žerdjavo bilau.«
•	Ta sembaje paulek kuče bila?
»Petdeset metrov od kuče je stala. Dvej leti nazaj, ka smo ranč nauvo naprajli. Pa ranč en keden nazaj, te gda sé je tau Zgodilo, smo puno sena nutra zvozili pa nam je vse zgorelo. Tau ne vejmo, Zakoj je ranč ta vdarilo. Tau smo si tü brodili, ka smo tam meli tisti stroj, ka senau gor-fudi na pod. Ge je tisto potegnilo grmanco ali smo bola na brgej, tau ne vejmo.«
•	Gdaje vdarilo pa ste vidli ka gorite, ka ste rnjoprvin delali? Gasiti ali pa samo lejtali v nevauli?
»Vsakši je samo kričo pa lejte, ka gorimo, gorimo. Depa nej trbelo kričati, ka tak vsakši vido, ka gorimo pašo že prileteli. Tak smo živčni bili, po dvauri smo lejtali pa enoga drugoga iskali. Od tistoga mau, če malo zgrmi, si mesta ne najdemo pa sé bo-
jimo od grmance.«
•	Sausedja so sé nej bojali, ka k njim tü prejk kaj zleti pa do oni tü goreli?
»Kaj bi nej. Vsakši je doma kauli rama tü polejvo. Tak so naše pale gorele pa pau-kale, ka so pri tretji sausedi dole zlatela. Tak vejš, ka so sé mogli bojati, vej pa friško senau mora goreti.«
•	Ka ste z marov delali? Krave ste nej vö s štale
gnali?
»Nej smo krave vögnali, ka so že gasilci Prišli pa so nam štalino strejo pa zemlau pozvali, naj tadale nede ogenj. Telko sreča smo meli, ka je vöter enjo, je dež začno titi pa nam je malo tau pomagajo.«
•	Tau smo zvedli, ka je menša dekličina odlatejla k sausedi, ka pa ti, Andre-ja, ti si že malo vekša bila, ka si pa ti delala?
»Tak sé spaunim, ka sam po dvauri lejtala kak zarejzana kokauš. Z nikšimi kantami sam lejtala, kak sam druge vidla pa sam gasila. Čistak smo zmejšam bili, sploj ne vejš, ka takšnoga reda ka delaš.«
•	Terika, gda si vpamet vzela, ka je mala Martina minaula, nej si sé zbod-jata?
»Dja, mi smo po dvorišči lejtali, ona je tü za nami lejtala pa brodim, sé zbojala pa je odlatejla. Meni tau Včasik ranč nej napamet prišlo, ka gde je naša mala, samo gda
smo že pogasila te smo go iskali. Pa te so sausedje prajli, ka je tam pri tretjom sausedi, ka je graubo djaukala pa so go oni mirili. Tau sam si brodila, ka je vejn tak nej naura, ka bi ne vejm kama odišla Sama.«
•	Kelko kvara ste meli, kaj so vam plačati ?
»Dosti je kvara bilau, samo smo mi tau vse meli zavaro-vano (biztosítva). Vej so. nam vse nej plačala ka smo kvara meli. Z vesi so nam pomagali brž nazaj zidati pa so nam slamo dali. Ranč nej tau važno, ka smo zdjibili pa ka nam je zgorelo, samo ka straja pretrpiš. Mi smo tak srečni bili, ka v živino nej vdarilo pa v kučo tö nej.«
•	Pri vas daje ogenj, sirene dejejo, istina?
»Ja, rejsan, te so tü djale, samo Zdaj že ovak majo, ka sé enoga drugoga pozovejo. Iz vsakše vesi so Prišli gasilci pomagat, samo kama gnauk grunska strejla vdari, tisto ne moreš pogasiti, samo ka paulek maš, tisto leko braniš.«
•	Kak dugo je gorelo pa ka ste na drugi den delali?
»Večer v devetoj vöri je vdarilo pa do zranka smo gasili. Nej je do zranka gorelo, depa te smo že samo tau pazili, naj tadale nede. Nika drugo smo nej mogli delati, ta smo pucali, ka je zgorelo. Takšnoga reda je tak pri nas, če sé pri steroj iži kaj zgodi, te vsakši den od ene iže stoj pride pomagat. Pa smo vcuj stanili. Gda smo sembo nazaj zozidali, te smo senau vozili pa tak tadale. Samo tau je nevola, ka sé od tistoga mau furton bojimo. Vsigdar tau čakamo, gda pá vda-' ri. Te za edno par lejt sledkar je pá vdarilo v edno drejve toj v dvorišči. Meli smo stau lejt staro sejdamjo, takšno lejpo velko senjco je držala. Paeden večer, gda sé je oblačilo pa grmelo, smo že tavö šli na dvorišče pa smo gledali, naj nevole nede. Gnauk samo včesnilo pa
je že vdarilo v drejvo depa tak, ka Včasik raznok vtrg-nilo tisto drejvo. Tak je raznok vtrgnilo, ka je ešče k sausedi edna skalina zlatej-la. Mi smo na stumbaj gledali, ka baude, kak je drejva vtjüp vsela.«
•	Tak si prajla, ka gda malo Že zgrmi vnoči, sé zrav-našpa čakaš ka baude? »Ja, tak je gli cejla držina, nej samo dja pa Andreja. Gda že audaleč čüjeve, ka grmi, mü-ve dvej sé zravnave, vse vö-zakapčnive z elektrike, svej-če nalečeve pa v künji sedi-ve. Kakoli sve trüdne, tau je furton tak pri nas. Gda sé začne leto, te si že furtonzgučimo, kak je dobra Vzimi, ka merno leko spimo, pa nej trbej čakati, gda de grmelo. Nistarni sé toga ne bojijo, name te že stra ma. Naši sau-sedici je lagvo gratalo, gda sé je pri nas tau Zgodilo. Nej so vedli, če do k nam šli gasit ali do doktora mogli zvati njej.«
•	Na konci te moram Te-rika pitati, ka ste sé letos kelkokratzAndrejovžego-ra zravnale pa čakale grmanco?
»Tau ti ranč ne vejm taprajti, kelkokrat. Že dostakrat. Te gda zazranka drugi gorsta-nejo, te nas pitajo, ka sve že pa zravnjane spale, že pa gratalo. Tau si ne moreš pomagati, če sé človek boji pa te stra ma.«
Na konci je Andreja prajla, ka nam zatok tapovej, nej ka bi tau mislili, ka sé oni tak bojijo od ognja. Ne bojijo sé zase, ka če kuča zgori, majo Zavarovanje pa njim plačajo. Oni sé bojijo za maro. Gda je štala puno mare pa ta vdari, kak nji od tistec vös-pravijo. Tau néj mogauče, ka sé pri nji krave ne pasejo pa bi ranč vö iz štale nej ved-le titi. Oni sé za maro bojijo trno, ka če kuča zgori, tisto nazaj leko zozidajo, depa tiste mare več nazaj ne dobijo.
Valerija Časar
Porabje, 19. Septembra 2002
7
Pripovejst! iz Črnoga lauga
Čalejrge pa ča-ralice so sé srejdi Črnoga lauga vse poprejk svadili. Trno so sé svadili. Tak so sé svadili med seuv, ka je nad Črnm laugom tri dni bila takša grmanca, kak če bi prišo soudni den. Dapa, kak je prišlo do takše veuke svaje? Bila je edna čistak takša nouč kak vsikša druga. Bila je takša nouč, kak ji je bilou v Črnom laugi že dosta. Bila je takša nouč, ka bi si niške nej brodo, ka sé sploj Sto leko svadi. Pa bila je tou nouč brezi ednoga obíaka na nebi. Kak je sploj leko prišlo do svaje?
Vej pa nouč ne pita, če sé stoj doj svadi ali pa nej. In tak je nouč nej nikoga pitala, liki je svaja prišla Sama od sebe. Vej sé pa vsikši pošteni svaji prišika, ka pride Sama od sebe. In tak si je čistak Sama od sebe čalejrska kralica Za-rivana na glas zbrodila, ka je njoj ležalo na srce.
- VČrnom laugi me majo za svojo prejdnjo. Tou je čistak vredi, dapa meni bi seli bole vidlo, če bi me meli za svojo prejdnjo ške drugi ča-lejrge in čaralice Zvün našoga lauga. Moram prajti, ka so tej moji čistak vredi, dapaprosim vas, ge bi rada bila prejdnja ške kakšim vekšim čalejrskim majst-rom, kak pa so tej moji. Tej moji vejo samo takše stare čalejrske meštrije delati, nika nouvoga si vö ne zbrodo. Žmetno je biti kralica takšnim zacügnjenim čal-ejrom. Vej pa, če si samo zbrodim...
Od tü dale je več nika nej brodila tak naglas. Nutvrejč njoj je stoupo njeni mouž, čalejrski kral Vodislav.
- Ej, žena, pomenje! Tak lagvopa dun ne smejš gučati od svoji lidi, sé pravi, od svoji ča-lejrov. Če sé ti
kaj ne vidi, sé tou nači povej pa čistak nači naredi. Vejsmopanejmlajši, ka... Zdaj je Vodislavi v rejč stoupila njegva žena.
'-Tipa samo filma boj! Če bi biu za kakši nüc, bi njim ti povedo, kaje istinapa kaje ■ nej istina. Vej si pa nikši moški, čedobro Vidim, nej pa kakša brečlava baba, nej!
Zdaj nagnouk so sé gori zdignile vse čaralice v Črnom laugi. Začale so ra-ščati pa sé zderati na svojo kralico, ka so začale na nebi brezi oblakov lejtati strejle. Zgrmelo je tak, ka sé je čülo ta do Merke.
-	Na stero od nas si si brodila, gda si gučala od breč-lave babe? - je bila najbole glasna čaralica Zobata.
-Na stero, na stero, na vse nas si je brodila, ta naša gizdava kralica, - je narediš nouvo grmanco čaralica Bodikaj. - Na nas si je brodila, za stere Vej, ka smo dosta boukše od vsikšoga moškoga Čalejra.
Nej trbej dvakrat povedati, ka so sé Zdaj zdignili vsi čalejrge v Črnom laugi. Tak je zgrmelo, ka sé je čülo po cejloj zemli.
-	Takšo niške nede gučo od nas moški v Črnom laugi! Vej sé pa Vej, ka bi sé brezi nas cejla čelerlja že davnik pogroznila v zemlou! Vej sé pa Vej, Sto lače pa glavou nosi v tom laugi! - so kričali v eden glas, ka je strejlala edna grmanca za drugo.
Tri dni pa tri noči so sé tak dejvali med seuvpabi sé ške duže, če bi nej zmantrani gratali in bi nej zaspati. Lüstvo je samo fejst gledalo ta nad Čmi laug, od kec ta grmanca pa vse tiste debele strejle. Tri dni je tak bilou pa je nej bilou ednoga oblaka na nebi.
Milivoj Roš
Srečanje z lendavsko mladino
Društvo slovenske mladine na Madžarskem se je ustanovilo 1.2001. Cilj društva je povezovanje in aktiviranje slovenske mladine ter ohranitev slovenske kulture in jezika. Naša skupina še nima bogate preteklosti, toda mislim,
Naš program se je začel v Sa-kalovcih pri gozdarski hiši s piknikom. V petek popoldne so prišli naši gostje in so prinesli s sabo lepo vreme in okusno lendavsko vino. Bil je prijeten dopoldan in noč v dobri družbi, v lepi okolici s
pogovarjanjem m petjem.
Naslednji dan po pogovorih smo si ogledali Monošter, baročno cerkev, gledališče, v njem tudi razstavo Antala Marosfalvija ter muzej Avgusta Pavla, kjer smo si lahko ogledali razstavo o 100. obletnici tovarne kos. Dopoldne so eni igrali tenis, drugi pa počivali, ker nas je zvečer čakal ples v kulturnem domu. Blizu je bila zora, ko se je ples končal in smo se morali posloviti.
Mislim, da smo srečni, ker smo se lahko srečali in nam je bilo zelo prijetno. Upam, da tudi naši gostje mislijo enako in se bomo še srečali ali v Lendavi ali v Monoštru.
Žuži Sulič Gimnazija Monošter
da se je 30. avgusta začelo plodno sodelovanje z mladimi, ki živijo onkraj meje, v Lendavi.
Zahvaljujoč uspešnemu natečaju pri Ministrstvu za mladino in šport smo lahko pogostili lendavsko mladino. Najpomembnejši cilj srečanja je bil spoznavanje in izmenjava izkušenj. Po mojem nam je to uspelo, celo nove prijatelje smo našli, kar je najboljše.

»Raznolikost okrog nas”
1. mednarodni raziskovalni tabor z naslovom „Raznolikost	okrog
nas ”je potekal v Raz kri-žju od 24. do 28. junija, kjer so sodelovali tudi učenci iz OŠ Gornji Senik.
Prvi dan
Ob sedmih sem vstala in 7.45 smo imeli zajtrk, kakav in mlečni riž. Ves dan smo izdelovali razne izdelke: srčke, lectovo srce, sveče. Popoldne ob šestih smo se šli kopat ter pozno, ob desetih, vrnili. Takrat smo imeli večerjo in potem zabavo, disko. Ob polnoči sem šla spat.
Pred tem smo pa pred vrata postavili strašilo, stole, copate in vodo, da nas ne bi fantje namazali z zobno pasto.
Kitti Virovec
Delavnice v taboru V taboru smo imeli veliko delavnic. Meni je bil najbolj všeč skok v bronasto dobo, poiščimo kovine okrog nas, kemik poučuje, kovač kuje, človek za kovino, kovina za človeka, prostočasne aktivnosti, čebelarstvo-izdelova-nje sveč, specimo si lectova srca. Všeč mi je bilo predvsem to, da je bilo veliko praktičnega dela in ne samo
teorije. Vsi izdelki, ki smo jih naredili, se mi zdijo praktični in uporabni in ni takega, kar bi bilo samo za okras. Najprej se mi je naslov ^4/i poznamo kovine zdel nekoliko neprivlačen, ampak na koncu prvega dneva sem svoje mnenje že spremenila in opazila, da se na to temo da veliko vsega narediti in raziskati. Zelo simpatične so mi bile tudi druge delavnice, ki niso bile vezane na kovine, npr. ples, športne igre in izdelovanje sveč.
Katarina Čato
Porabje, 19. septembra 2002
Kronči v Porabji
Porabska zemla je rodovita. Te »glavati« krompli je zraso v Sakalauvci, drugi, völki v Slovenski vesi pa 1,13 kil vaga.
7. in 8. septembra so obiskali Porabje učitelji iz ZDA, Kanade, Bih in ZRJ. Ekskurzijo je organiziral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Učitelji so se seznanili s problemi šolstva na Gornjem Seniku, obiskali generalni konzulat R Slovenije v Monoštru ter si ogledali gledališko predstavo Krčma skupine Nindrik-in-drik v Sakalovcih.
MUNKAERŐ-KÖLCSÖNZŐ ÉS -KÖZVETÍTŐ IRODA Nagymúltú, francia tulajdonú partnercégünk, a
termelő és kereskedelmi vállalat magyarországi üzleti központjába keresünk
KÜLKERESKEDELMI ÜGYINTÉZŐT
FELADATOK:
A Szlovéniából érkező rendelésekkel kapcsolatos önálló ügyintézés rendelések fogadása telefonon vagy levélben,
ügyfelek tájékoztatása az árukészletről, számlázás, számítógépes nyilvántartó rendszer használata.
SZÜKSÉGES KÉPZETTSÉGEK, TAPASZTALATOK:
• Érettségi,
• Felsőfokú szlovén nyelvtudás,
• Középfokú francia- vagy angolnyelv-tudás,
• Türelmes, igen jól kommunikáló, az ügyfeleket tisztelő, precíz egyéniség.
• Export ügyintézésben vagy kereskedelmi ügyintézésben szerzett jártasság előnyt jelent.
JELENTKEZÉS:
Manpower Munkaerő-Szervezési Kft.
1146 Budapest, Hungária krt. 140-144.
Tel. 220-5870 Fax: 383-9914 Mail: hungaria@manpower.hu
Kak doma
Jenő strašno rad gej, pije, depa najbola takšega reda, če ma stoj plača ali šenki kaj da. Etognauk sta sé z ženauv nut postavila k padašom. Ovi so je lepau doj posedli, no pa če so že tüj, je vertinja včasin kafej sküjala. Gda je kafej na Sto djala, je etak pitalajenőna: »S kelko cukri piješ ti kafej?« Jenő pa: »Doma z ednim, če sam pa dér indrik pa mi kafej ponüdijo, te pa s štirimi cukri.«
Vertinja pa Zdaj etak pravi: »No, te sé čüti tü pri nas kak doma.«
Če bi on emo
Jolanka je etognauk taprejk k sausedici staupila. Gda je k rama prišla, je sausedico Mariš-ko vanej na dvauri najšla. Etak sta si pa tam začnile pripovejdati. Mariška etak pravi: »A, Jolanka, ka pa naga-njaš?«
Jolanka pa: »Vejš, nika posebnoga nej, samo tvojga moža Pištaka iščem. Doma je?« Mariška pa: »Doma, doma. Pa Zakoj ga iščeš?«
Jolanka Zdaj malo roke mož-dji pa kumak ške vöpovedati,
ka je ona etognauk Pištak! na posaudbo dala 500 forintov, pa po te pejnaze je prišla. Mariška pa Zdaj etak pravi: »Jolanka, ti te pejnaze gvüšno ne dobiš gnes nazaj.«
Jolanka pa: »Pa Zakoj nej?«
»Zakoj, Zakoj,« pravi Mariška, »zatok, ka če bi moj Pištak Zdaj emo 500 forintov, bi gvüšno nej doma sejdo.«
1. Barber
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
teh: 94/380-767 e-rnail:
porabje@maH.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST 
. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.