Poštnlna platans v gotovlnl fcfcaja T&ak petek ob 17. Stare mesečno po pošti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na5'5O uin, za inozemstvo lODin Ratun pri poštnem Cekovnem zavodu 10.666. Jlova &oba Cena lLt Dta ¦eiakeija ln nprata: Celje, Strossmayerjeva ulica 5t 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. OglasCpö tarifu. šte». 14. Celje, petek 5. aprila 1935. Leto XVIL Kongres narodnega delavstva v Celju CELJE, 5. aprila. V soboiu in neileljo bo spreiclo Celje v svojo sredo zastopnikc na- šega lmcionalnega delavstva, pied- stavnike in člane Narodne stiokovne zveze tei reprezentaute nacior.alncga delavstva iz drugih delov :iaJ>e drža- ve in iz bratske Češkoslovaške. Pri- čakuje se tudi prihod ministra /a so- cialno politiko in uarodno zdravjc g dr. Marušiča in bana g. dr. Pu a, do- čim bo ministra za šume in rudnike /astopal bivši narodni poslanec ^osp. Ivan Prekoršek. Delegacija Českocšlo- venske obce delnicke iz Prage priispe v Celje v soboto ob 15.16. Z radostjo pozdravljamo v Celju pobornike prave nacionalne misli med našim delavstvom. Ta pokret je pozitiven in zdrav, ker je jugoslo- venski v pravem pomenu besetie. Trdno smo prepričani. da bo Oolal ta pokret v vseh pogledih na na?e javno življenje in udejstvovanjc z nami na isti liniji, ki jo nujno za- hteva program iskrenega, čistega in brezkompromisnega ; jugoslovenstva. V tem znamenju, dragi gotštje: Pozdravljeni in dobrodošli v iiašcm Celju! V soboto 6. t m. ob 16. bo delegat- sko zborovanje Narodne strokovne zTeze v Narodnem domu, ob 20. pa bo istotam pozdravni večer. V ne- deljo 7. t. m. ob 7. zjutraj bo sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. bo v ve- liki dvorani Narodnega doma mani- festacijsko zborovanje, ki ga bo pre- nasal radio Ljubljana. Ob 11.30 bo | povorka po mestu s stikom pred j mestnim magistratom, kjer bo mest- I ni predsednik pozdravil goste. Ob 15. se bo pričel prijateljski scstanek v vseh prostorih Narodnega doma. Pri vseh prireditvah bodo sodelo- vale godbe in pevski zbori ter Zepi- čev Slovenski vokal ni kvintet Vabimo narodno javnost, da se udeleži te manifestacije nažega na- rodnega delavstva. • * Mestno poglavarstvo v Celju raz- friaša. V dneh 6. in 7. t. m. bo v Celju kongres Narodne strokovne zveze, ki ga bodo posetili delegati iz vseh do- lov naäe driavo. V počastitev gostov bo mestna občina razobesila na svo- jih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki so vabijo, da siedijo terau vzgledu hi okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavanii. Občinska uprava za Celje-okolico razglaša: Yabiino hišne posestnike zlasti v predmestnih krajih okoliške obfine, da ob priliki kongresa narodnega de- lavstva v Celju due 0. in 7. t. m. raz- obesijo na svojih poslopjih državne zastave v poeastitev gostov. Obrtna razstava v Celju Celje, 5. aprila. Razstavni odbor je glede na to, da je že skoro ves prostor oddan, sklenil zaključiti prijave 15. maja in se od tega dne dalje začno druge priprave. Zato opozarjamo vse interesente, ki imajo še namcn razstaviti, da to javijo najkasneje do 15. maja. Poznejše pri- jave se bodo upoštevale le, če bo na razpolago se kak prostor. Vse tvrdke, ki so rezervirale prostor, pa še niso poslale prijavnic, naj jih pošljejo do 1. maja, ker moramo sicer oddati pro- stor drugim interesentom. Prve dni maja bo preie! vsak razstavljalec ti- skovino »Dodelitev prostora« z navedbo odkazanega prostora. Kdor želi načrt dodeljenega prostora, ga dobi proti pla- čilu 5 Din. Vse zunanje razstavljalce opozarjamo na ugodnost plačila polo- vične prevoznine za razstavne predmete. Nihče naj torej ne odlaša, temveč naj hitro pošlje svojo prijavo. Ob priliki razstave bo izšla bogato ilustrirana poučna brošura, ki bo poleg vodiča obsegala tudi razne zanimive obrtno- zgodovinske in tudi propagandne članke. V ta namen bo pobiral poseben po- oblaščenec oglase za brošuro in prosimo vse cenj. tvrdke, da bi nas z oglasi podprle. Brošura se bo tiskala v veC tisoč izvodih. Kakor je bilo že objavljeno, je za čas razstave, t. j. 14 dni, dovoljena polovična vožnja v Celje iz vse driave ter je pričakovati obilnega obiska. Poleg tega bodo v tem času razni kongresi, zborovanja itd. V interesu širše javnosti je, da nas pri tej prireditvi z vse- stransko propagando podpre, da z zdru- ženimi močmi privabimo čimveč tujcev, kar ne bo le v korist posameznim gospodarskim slojem, temveč v prid in podvig vsega gospodarskega življa Celja in okolice. Delovanje SK Celja CELJE, 5. aprila. V četrtek zvečer je bil v Celjskei» domu redni letni občni zbor SK Ce- lja, ki se ga je udeležilo mnogo čla- nov. Občnemu zboru je predsedovai podpredsednik g. dr. Vrečko, ki je po pozdravnih bei-edah sporočil, da je ministrstvo za telesno vzgojo potrdi- lo nova pravila SK Celja, ki je naj- močnejSi klub v Celju. SK Olimp jr pisme.io pozdravil občni zbor $K Celja. Tajnik g. Wagner je poročal, tla >i je klub v 16. letu svojega obstoja zgradil na Glaziji lepo garderobo. Klub je posvetil zlasti naraščaju mnogo pozornosti. LNP klubu ni bit nakionjen, sedaj pa se je obrnilo n* bolje. Zlasti agilna je bila nogomet- na sekcija. Tajnik je omenil poseb* ne zasluge, ki so si jih pridobili čla- ni klubovega gradbenega odbor». Zahvalil se je mestni občini celjski, ki je podaljšala zakupno pogodbo za Glazijo od 20 na 50 let, in tisku za podporo. Poročilo blagajnika g. Ko- cuvana izkazuje 98.736.60 Din pre- jemkov in 98.257.60 Din izdatkov. Načelnik nogometne sekcije g. dr. Ivič je poročal, da ima sekcija 13? aktivnih igralcev, med temi 61 veri- ficirdnih. Na novo se je prijavilo 75 igralcev, 2 pa sta se odjavila. V pr- vem moštvu je igralo 29, v rezervi 48, v mladinskem moštvu 46, v old- boyskem inostv\i 14 igralcev. Prvc» moštvo je igralo v pretekli poslovni 9. X. 1934 — 9. IV. 1935 V torek 9. t m.bo poteklo šest me- secev, odkar je umrl v Marsellleu mačenUke smrii naš veliki kralj Uedinitelj. Žalost, ki je zavladala pred šestimi meseci v naših srcih, se ni prav nič zmanjšala, saj je zelo teiko preboleti tako silno izgnbo. Blagopokojni kralj stoji na čela te- lesno mrtvih, a s svojim dnhom ve- komaj živih naših narodnih herojev. Oporoko blagopokojnega kralja je sprejel naš narod kot svojo največjo svetinjo, ki ne bo nikoli omadeževa- na. Čavail bomo Jugoslavijo do zad- mjega dihal Večna slava spominn Viteikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja! Psihografolog K ARM AH: Kako se na podlagi roko- pisa prorokoje iivTjenjska pot? Pisana beseda ne služi grafologiji le zato, da grafologi iz nje razberemo piačev značaj. Obenem z ugotovitvijo piŠČevega značaja analiziramo tudi njegove sposobnosti. Cim se iz potez rokopisa ugotovi poleg- temperamen- ta in sposobnosti značaj osebe, jo go- tovo, da moremo na podlagi teh ugo- tOVitOV rv/'rtati tr-'i ¦¦'«"^ ^^^'"^'i pot. Brez priinorov i\i/:ličiiih rokopisov jo težko dokazati to inojo trditev in /:ato prilagam Clanku nekaj znaf ilnih dokazov. Prvi primer: inajhen. skroiuen ro- kopis, hvez prav volje in podjetaosti. — — viran, sain za.-e. Po teh ugot«>- i je razumljivo, da pisec v svo- jem življenju ne bo žel nikakih r> sebnih uspehov. To karakteristiko sem podal s posebnim nasvetom, naj pisec neha s trgovino, ker ni rojen za pehanje in življenjsko borbo. Nje- gov življenjepis: Posestnik, ki je za- čel trgovino na zelo prometnem tr- govskem kraju, toda je moral šest mesecev po mojem nasvetu zaradi zadolžitve likvidirati. Ostalo mu je samo še zadolženo posestvo. Ker v potezali njegovega rokopisa niso bile označena nobena posebna čustva, 8em mu kasneje nasvetoval, naj se poroči le iz materialnih ozirov, da reši posestvo in si tako zajamči ob- stoj. Porocil je starejšo, precej pre- možno vdovo in danes živi lopo v mi- ni, dobro preskrbljen. Drugi primer: Zopet niajhen roko- pis, pa vendar označuje inteligenta. Pisec je hotel začeti s tujim kapita- lom trgovino. Kar se tiCe njegovih sposobnosti in genijalnosti. njegovih naCrtov, bi prav gotovo prosperiral. a delo s tujim kapitalom je ven- darle treba imeti precej energije, samozaupanja in diplomacije. Inter- punkcija rokopisa izdaja precej lo- kavosti, a vendar premalo zvijač- nosti, da bi mogel tekmovati z židov- skimi znaCaji. Na podlagi teh ugoto- vitev sem mu odsvetoval poslovanje in sodelovanje z drugimi osebami. Pozneje je s svojim lastnim zasluže- nini kapitalom zacel počasi in skromno graditi svoj lastni obstoj. In danes prav lepo prosperira. Zelja, da bi se kosal z Židi, ga je minila in sem prepričan. da se ne bo nikdar več v svojih načrtih povzpel višje, nego mu njegove sposobnosti dovo- ljujejo. Tretji rokopis: Kakšna naj bi bila njegova ocena? Zenski je, zadovo- lien, niiren, skoro brez želja. Na pod- lagi teh ugotovitev postaviti smerni- ce za bodočnost? Njeno zadovoljstvo in karakterna mirnost bosta ostali. četudi bi jo hoteli življenjski viharji uničiti. Vdanost je glav:\a in najzna čilnejša poteza tega značaja in nje- no življenje bo potekalo brez večjih dogodkov. Ce bodo taki dogodki slu- čajno nastopili, jih bo njena psiha beležila v razumljivih barvah. Sre- čal sem gospo pozneje. Umrl ji jo mož. Ostala je sama, brez sredstev, ¦/. edinim otrokom. Nič jadikovanj«. in tarnanja. Kako mirno je rekla: »Je že tako. Bog je hotel, pa bo bolje. kar počakajmo!« Drugi bi smatrali to za povprečen, flegmatičen značaj, brez vrednosti, jaz pa sem občudoval to mirno vdanost in spokojnost du- še, ki ji je bila vsejana ob roistvu in jo bo spremljala do konca. Cetrti primer nam nazorno kažc. kako se človek z močno voljo in vz- ti^ajnostjo lahko dviga v življenju. Pred leti, dolgo je tega. sem jo src- tal. ko je potovala iz kraja v kmj in prodajala trakove za čevlje, a drugje spet prosila, kakor je pač pri- lika nunesla. Po naključju sem dobil njen rokopis, rokopis osemnajstletne- Str&n t. Nova Doha« j. IV. 1935. Stov U. »lobi 33 tekem z re/.uitatom 104 : 79, re?.©rva 13 tekem z rezultatom 51 : 28, 1. mladina 13 tekeni z rezultatom 54 : 2F», II. mladina 2 tekini z rezul- tatom 8 : 3. Prvo rnoštvo je igralo v fcfclju 25, Izven Celja 8 tekem. V no- ^ometni sekciji je vladalo pomauj- kanje strode discipline, ki je pred- t»goj sporta. Načelnik teniSke sekcije gosp. dr. Bleiweis je poročal, da ima >ekcija 37 članov in da je bil obisk tenišča lani nepovoljen. V avgustu so igrali «eljski igralci propagandni teniški turnir z Beogradom. Za plavalno sek- cijo je poročal njen načelnik g. dr. Vrecko. Za plavalni sport lani ni bl- lö rrmogo zanimanja. Zgraditev mo- derneg-a plavalnega bazena je zaradi položaja na denarnem trgu zaenkrat Se neizvedljiva. NaČelnik lahkoatlet- ske sekeije g. prof. Bolhar je omenil. da je bilo lani premalo zanimanja 2a lahkoatletiko. V začetku septem- bra je bila izbirna lahkoatletska tek- ma vseh 4 celjskih sportnih klubov, tod en dni ka?neje pa lalikoatletski miting med reprezentancama Celja in Maribora, na katerem je celjska reprezeatanca zmagala. Vsi celjski kiubi so organizirali crosscountry za drfavno prvenstvo, ki bo v nedeljo ?. t. m. v Celju. Iz poročila načelnika smučarske sekcije g. Pleterška posnemamo, da ima sekcija 25 članov, izmed teh 9 verificiranih pri JZSS. Nameravani tmuški tek na 18 km za prvenstvo Ceija je bil zaradi neugodnih snež- nih razmer odpovedan. Dne 24. in 25. marca je bila prva prireditev sek- cije — tekma v alpski kombinaciji na Smrekovcu, ki je lepo uspela. Po- leg tega so se člani sekcije udeležili tudi tekme v slalomu za banovinsko prvenstvo pri Celjski koJJi in tekme v ^lalomu na Mrzlici. Za prihodnje leto ima sekcija na programu grad- njo lastne skakarnice. Gosp. dr. Vrec- ko je poročal, da je bilo klubovo dr- sališčo v mestnem parku letos do- bro obiskano, zaradi neugodnega vremena pa ni bilo drsalnih priredi- tev. Ping-pong sekcija je bila usta- novljena pred kratkim. Ima le pre- cej članov, ki igrajo v telovadnici mešcanske sole. Na predlog pregledovalca računov g. A. Vebleta je prejel ves odbor raz- rešnico. Članarina ostaTie neizpreme- njena. Pri nadomestni volitvi je bil lzvo- Ijen za I. tajnika g. Wagner, za II tajnika g. M. Presingier. Načelstvo nogometne sekcije bo vodil upravni j cdbor treh članov in sicer adn-ini- j stracijo g. dr. Ivič, tehnično stran pa ! gg. kapetan Čanjevac in Nerat. Za načelnika teniške sekcije je bil iz- voljeTi g. Juvan, za načelnika smu- i-arske sekeije. g. geometer Šmid, za iiaSolnika ping-pong sekcije g. GriU. za flana nadzoruega (xlbora gg. rli- rektor Mravljak in sodnik Vrslov- šek, kooptacija gg. Korošca, in št^.- lja v upravni odbor pa je bila nak- nadno potrjena. Pri slucajnostih je sodnik g. Ver- Vtoväek kot funkcionar eeljäkc- so- kol>ke župe in biväi dolgoleUii tai- nik ISSK Maribora podčrtal pot»ebo. da gojimo nac-ionalni sport, kei se drugod pod krinko sporta goji proti- nacionalnost. Sokol vidi v SK Ceiju falango, ki dela s Sokolom. O pred- logu g. J. Vebleta, da bi SK Celje letos proslavil svojo 15-letnico /. vee- jo sportno prireditvijo in da bi po- seben prireditveni odbor prt*ki"l)el za to potrebna sredstva, ix> razj.iav- !jal upravni odbor. Ob zaključku le- pega in stvarnega občnega zbora je g. A. V'eble pozval članstvo, da bi *e korporativno udeležilo komemoraci- je za blagopokojnim kraljem, ki jo bo priredilo Sokolsko druStvo v Cc- lju v torek 9. t. in. ob 18.30 v Naiod- nem domu. Razpis nstanov trgovca Antona Kolenca v Celju za dijake visokth Sol in za dijake srednjih Sol za Solsko leto 1934/1935. Ker je kuratorij ustanov trgovca Antona Koleaca v Celju döbil na razpolago zopet nekaj obresti, raz- pisuje dijaške ustanove za Solsko leto 1934/1935: t. Splogna določila 1. Prednost pri prejemanju štipen- dij imajo v vsakem primeru taki marljivi potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, ve- letrgovcem v Celju, v sorodstvu. ali svaštvu, za njimi domačini iz gor- njegrajskega sreza, sicer pa Sloven- ci sploh, ne glede na spol. 2. Za posamezne štipendije ni do- ločena gotova vsota. Kuratorij dolo- ča po vsakokratnih razmerah in po stanju dobodkov iz glavnične imo- vine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. Ker je obrest- na mera padla na 2%, so na razpo- lago kuratoriju le skromni zneski. ki so mnogo nižji nego v prejšnjih letih. Zato opozarja kuratorij di- jaštvo, da naj vlagajo prošnje samo najpotrcbnejši in najvrednejši. Sto- vilo štipendij, ki jih bo mogoče v tekočem letu oddati, bo le zelo malo. II. Posebne določbe glede nstanov za dijake visokih šol Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehni- ke, visokih trgovinskih §ol, umet- ga dekleta, skoro beračice. Zaintere- airal sem se za njo. Hči ruskega emi- granta, se ni sramovala ubrati poti prosjačenja, ni se b-ala zaničevanja. posmehovanja, opazk. S ciljem pred očmi je šla po poti življenja naprej. Začela je oklevati, zdvajati in na podlagi ocene njenega znacaja ?em ji očrtal življenjsko pot. Nedvomno talentirana, ker sicer bi se v tako kratkem Času kot Rusinja ne naučila našega jezika. Samozavestna, velik. a vendar skromno stisnjen rokopis, vztrajna in nizka interpunkcija. Stu- dirajte privatno! je bilo geslo. Danes sem našel v kopijah sestavljenih analiz tudi njeno življenjsko progno- zo: »Ne malodušja in bojaz.ni, ker Vam to ne leži v Vaši duševnosti, niti Vam :ii prirojeno. Če bi se pora- jale te sence, pač privzgojene. trdno svojemu cilju naproti.« Nedavno sem dobil njen dopis, naš peti rokopis. V i desetih letih je izpremenila svoj ro- I kopis. izpremenila pa tudi svojoživ- ljenjsko pot le z lastno vztrajnostja. sposobnostjo in voljo. Izredno udob- na je danes njeiva življenjska pozici- cija. Tajnica večjega podjetja je, ki so ji poverjeTie tudi odločitve in končni zaključki, kar dokazuje se- danji rokopi.s. Moč volje, zanos, mir- na duševnost. Na te logično upotovitve mislim. da mi ne bo nikdo več oporekal važ- nosti grafoloških analiz tudi glede na človekovo življenjsko pot. niSkih akademij in dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozem- stvu. I III. Posebne določbe glede ustanov za dijake srednjih šol Ta ustanova je uamenjena dija- koni ginmazije, trgovske sole, mes- čanske sole ali drugih srednjih šol v Celju. Soroctnlkom e. Antoha Kci- lenca pa se smejo te ustanove po- deljevati tudi na takih šolali izvei» Celja. IV. Predpisi glede prošenj 1. Prošnje naj se vloži.io izkljnčno plsmeno na naslov: »Kuratorij usta- nov trgovca Antona Kolenca v roke preiisednika dr. Ernesta Kalana, ad- vokata v Celju«, do 10. aprila 193S. Visokosoki more jo vla^ati proSnje izključno le na otl kuratorija tiska- nein formularju. ki ga dobe proti vpošiljatvi gotovih stroSkov, to je 1 Din za tiskovino in poštnino, pri podpisanem kuratoriju. Akademska druStva lahko naročijo več izvodov za svoje člane skupno; v teia pri- meru so stroški nižji. 2. Srednješolci vložijo navadn? prošnje brez takega formulsurja. 3. Pi-ošnjain je treba priložiti 5pri- čevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sörod- stvo ali svaštvo z zapustnikom ali iva to, da so doma iz gornjegrajske- ga sreza, pa tudi listine, s katerimi ciokažejo te svoje trditve (krstni list), rodbinski izkaz, potrdilo žup- nega ali občinskega urada itd. Vsem prošnjam je priložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). To mora vsebovati toč- ne podatke o premoženjskih razme- rah prosilčevih in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupi- ne, kategorije in pla^e), eventualne- ga prernoženja ali drugih dohodkov. število otrok, pri posestnikih obseg posestva, razpredeljeno po njivah, tra\rnikih, gozdovih itd., število ži- vine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za preso- jo imovinskega stanja. Upoštevale se bodo izključno le prošnje, ki vse- bujejo vse te podatke točno in iz- črpno in katerim so priloženi izkazi in listine v smislu gornjih zahtev Vse druge prožnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. Pripustne so sa- mo pismene pix)šnje. Osebna inter- vencija je brezpogojno izključena. 4. Prosilci, ki že uživajo kako usta- novo, podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje ali hrano bodisi pri so- rodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., mora jo to v prošnji navesti in natančno razloži- ti obseg podpore, odnosno dajatve in ali je brezplačiia, ali pa morajo za njo kaj plačevati. Prošnjiki, ki za- tajijo karšnokoli denarno ali natu- ralno podporo, ki jo že uživajo od koderkoli, se bodo brezpogojno zavr- nili. četudi bi bili še tako potrebni. 5. Srednješolci, ki se ne poslužu- jejo tiskanega formularja, morajo napisati prošnje na celo polo. V vsa- ki prošnji je navesti naslov, na ka- terega naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v proSnji, kam je prosilec pristfcjen. ProŠnje, poslane po pošti, morajo bi- ti zadostno frankirane. Srednješolci, ki so vložili prošnje v preteklem šolskem letu, pa niso dobili rešitve, ker ni bilo na razpolago dovolj de- narja, morajo prošnjo obnoviti. ako hočejo, da bo v tekočem letu rešena. Treba je torej predložiti nova spri- čevala in novo pro&njo, v kateri je pa pripustno sklicevanje na lansko prošnjo, ako ni bila rešena. CELJE, 30. marca 1935. Kuratorij nstanov trgovca Antona Kolenca. Dr. Ernest Kalan, predsednik. Direktor angleškega varieteju pri- poveduje: »Kadarkoli se vračam z gostovanja na Škotskem, si moram poiskati novo umetnico v gladova- nju.« — »In kaj se zgodi s prejšnjo?« j — »Ta dobi vedno najsijajnejše že- j nitne ponudbe, kar si jih morete j na škotskem misliti.« Prav tako kakor dojilja d o j e n i k'a pomirajt &om&i bonbon rbSbIj Proizvod »UNION«, Zagreb Politični pregled p Edenova posvetovanja v Moskvi so dosegla popolen uspeh. Bojazeii sovjetov, da bi Anglija dovolila Nem- čiji Tia vzhodu proste roke, je Eden z odločnim demantijem razprSi«. Sovjeti so izjavili, da bodo z vsemi sredstvi podpirali delo Društva na- rodov. Tudi glede gospodarskega so- delovanja med Rusijo in Anglijo so bili razgovori med Edenom in sov jetskimi voditelji uspeSni. Minister Eden je odpotoval iz Moskve v Var- šavo in Prago. Njegova misija v V'arsavi se ni prav posrečila. kei Poljska äe nadalje odklanja vziiodni pakt. Službeno poročilo o razgovorih Edena s poljskim zunanjim mini- strom Beckom pravi, da je bil infor- mativni namen sestanka dosežen in da sta oba di-žavnika ugotovila, da je treba še naprej ohraniti tesne med- sebojne stike. V Pragi sta Eden in češkoslovaški zunanjfi minister dr. Beneš ugotoviia popolno soglasje Anglije in Ceškoslovaške v prizade- vanju za ohranitev mini in neomaj- no zvestobo načelom Društva naro- dov. p Novo poljsko via do je sestavil polkpvnik Valerij Slawek. p Novo špansko vlado je zopet se- stavil radikal Lerroux. Nova viada je docela manjšinska vlada, Domače vesti d Preosnova banovinsklh financ v olajšanie gospodarskega polo raj a. Vlada je sprejela uredbo o banovin- skih proračunih, ki določa meje ba- novinskih financ. dalje uredbo o uki- njenju taks za registriranje avtomo- bilov in o novi ureditvi taks za av- tobusni promet ter uredbo o slad- komi pesi in o odnošajih med pri- delovalci pese in sladkornimi tvoi- nicami. Glede na banovinske prora- čune je podal finančni minister g Milan Stojadinovič novinarjem dalj- šo izjavo, iz katere je razvidna ob- sežna preosnova banovinskih financ v olajšanje gospodarskega položaja. Finančni minister je znižal banovin- ske doklade v vseh razen v treh ba- novinah; tudi v dravski so znižane. Banovinske takse je delno črtal, ta- ko takso na sekanje gozdov, gozdno takso in takso za izdajanje živinskih potnih listov, znižal pa je takso za prenos premičnin na en odstotek. le v dravski in savski banovini jo je za letos pridržal še na dveh odstot- kih. Odpravljene so tudi takse na motorna vozila. Dalje je finančni mi- nister v novih banovinskih proraču- nih črtal troSariTie^ia premog, nafto in elektricno silo, lzvršile so so še nekatere druge olajšave in izpre- membe. Tako je uvedena glede po- biranja in razdeljevanja trošarin, ki so ostale ali ki se šele uvajajo, no- vost. Ker gre tu skoro le za pred- mete, ki se uvažajo iz tujine (riž, ka- va, kakao in caj ter kalcijev karbid. ki se proizvaja tudi pri nas), se bo pobiranje izvrševalo v carinarnicah in dohodek nalagal pri Državni hi- potekarni banki v skupeTi sklad vseh banovin. Iz tega sklada se bo v raz- merju s številom prebivalstva denar razdeljeval vsaka dva meseca, d Nj. VeL kralj boter devetemn si- nn. V soboto do]>oldne je bila v Št. Pavlu pri Preboldu lepa svečanost. Ob pol 11. je bil v tamkajŠnji župni cerkvi krst devetega sina posestnika Siršeta. Otroku je bil boter Nj. Vel. kralj Peter II. Otrok je dobil ime po svojem visokem botru. Nj. Vel. kra- ötev. U. Xova Doba« 3. IV. 1935 Stcao 3. lja jo /uMi>pal pri krstu podpolk^v- nik g. Krasnik iz Celja, ki ga je ob prihcKlu v St. Pavel, ki ja bil okia- Aen z drfcavnimi zastavami, sprejela velika ninožica prebivalstva in mla- diii«?. Kraljovega «xlposlanca jo pri- srčno pozdravil župau g. J. Sadnik. Svečanosti se je udeležil tudi sreski nafielnik g dr. Vidmar. d Zaposlltev tujcev. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Maruäic je izdal uredbo, ki na- novo ureja zaposlovanje tujih držav- Ij-anuv v naši državi. d Poklonitveno potovanje na Oplc- nac za Veliko noC priredi Oblastni odbor Narodne odbrane skupno s Putnikom v Ljubljaui. Potovanje bo zdraženo z ogledoni razstave akcije Narodne odbrane »Svoji k svojim« v Beogradu. Odhod iz Ljubljaiie z br- zovlakom v soboto 20. aprila ob 20., povratek v Ljubljano 23. aprila zju- traj. Cena vožnje Ljubljana— Beo- -Oplenae in nazaj inkl. legiti- ja v II. razr. 315 Din? v III. razr. 230 Din, oskrba 195 Din. Prijave sprejema >Putnik« v Ljubljani do 10. t. m. d Zborovanje slovenskih novinar- jev. V nedeljo dopoldne jo bil v ma- gistratni «dvorani v Ljubljani občni zbor novinarske zadruge »Novinai- ski dorn«, na katerem je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor s precl- sednikom g. A. Železnikarjem. Nato je imela občni zbor ljubljanska sek- lijia. Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor s predsednikom direk- torjem ^Jivtra« g. Stankom Viran- tom. d Smrtna nesreda v Savinjskih pla- ninah. V nedeljo dopoldne je stnno- glavil 26-letni trgovski nameščenec Mirko Mulej iz Ljubljane, doma iz Potokov pri Koroski Beli, s snežišča pod Brano v 300 in globok prepad, drsel nato še 200 m daleč po sne- žišču in obležal tarn inrtev. Reševal- ;ia ekspedicija SPD pod vodstvoni znanega planinca g. Andrina Kopin- ška iz Celja je v ponedeljek ob 5. zjutraj našJa mrtveca in ga po tez- kih naporih prenesla preko Pasjega setUa v Logarsko dolino. Truplo so i >i v Solčavo. odtod pa z av- . ;i>m v Koroško lieio. kjer so položili Muleja v torok k zadnjemu počitku. d Smrtna nesreca celjskega delav- ca v PesnicL V ponedeljek popoktuo je bil zaposlen pri nakladanju sadju na kolodvoru v Pesnici 21-letni de- lavec Janez Žohar. usliižben pri tvrd- ki J. Kirbis v Celju. Po viesrečnein naključju je prišel mrd vagonska od- bijača, ki sta niu zdrobila prsni koš. Ponesrečenea so prepeljali v Mari- bor, a je že med prevozoni izdihnil. d Vodnlkova dmžba bo izdal a le- tos ob svoji desetletnici naslednje knjige: >Vodnikovo pratiko«, Iva Sorlija »Petdeset odstotkov«, povest iz sodobnega malomešcanskega živ- ljeuja, dr. Pavla Brežnika fantastic- no reportažo »Temno zvezdo« in Da- vorina Ravljena potopisne spomine "Pot k mrtvim bataljonom«. Vodni- kova družba upa, da bo mogla letos priložiti tudi nval dar 7.a naše malčke. d Nov socialnopolitični mesecnik. Osrednja uprava za posredovanje de- la v Beogradu je sklenila i z • 1 a j a t i svoj mesecnik — »Socialni arhiv«. Sestavljen bo iz neslužbenega dela, statistician tabel o nezaposlenosti in ^lužbenega dela. V neslužbenem de- in bodo obravnavana vprašanja s področja posredovanja dela in poil- piranja nezaposleirih delavcev ter druga vprašanja. ki so v zvezi s temi problemi. Poleg tega bo list ob- javljal beležke s področja socialno politifnega življenja v Jugoslaviji in inozemstvu. V službenem delu bo pa- leg službenih objav Osrednje uprave za posredovanje dela objavljen«, vse- bina prilog »Službenih novin kralje- vine Jugoslavije« in to snov social- nega znaeaja vseh resorov tekstual- no, ostala vsebina pa v primernib izvlečkib. Letim iiaroCnina znaša 200 Din za državna in javna oblast- va in ustanove. 24 Din za državne i:i samoupravne nameščence ter nameš- čence javnih ustanov v Jugoslaviji 300 Din pa za inozemstvo. List se naroča pri administraeiji Socialnega j arhiva, Beograd, Miloša Pocei-ta uli I ca 8. Prva, dvojna Stevilka za januar in sebruar. je zelo pestra, zanimiva in poucna. d Mlsel in delo. Izäla je 7. ištevilka te odličnc kulturne in soeialne revi- je z nasledajo zanimivo vsebino: Be- seda in dejcuije. France Veber: Ma- saryk — filozof. Dr. Branko VrCon: Ob dvajsetletnici londonskega pak- ta. Alojz Zalokar: Brez inteligenceV Obzornik: Ivan Vrhovnik. Važne po- lititne izjave. Ob razstavi »Jugoslo- veni v inozemstvu«. O monopolizaci- ji šolskih knjig. Lilek Ein.: Ankla- gen gegen die barbarischen Verfol- gungen der Kroaten und Slovenen in Italien. Drobtine. »Misel in delo<-. izhaja vsak mesec, ciaroča pa se pri upravi v Ljubljani, Gosposvetska ce- sta 4/1. To izvrstno revijo vsakomur toplo priporočamo. d Kako živijo ljudje v RusijL po- roča A. Žg^anc v novi Številki ilustii- rane tedenske revije za radio, gleda- lište, film, sport in modo »NAÖ VAL«. V tej številki najdemo tudi >Povest o junakih«, ki jo je napisal sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki, prevedel pa Mile Klopčič. Nadaljuje se Sei Catinijev ixvrstni roman »Enii- lio Berenini«. Čufarjeva izvirna ko- medija Ameriška tatvina« in »Ra- | dijska tehnika«. Beležke iz radijske- J ga, filmskega in gledališkega svetö, jezikovni teCaji, šolski radio, križan- "ke in magični liki in na 12 straneh vsi važni programi domačih \z\ tujib postaj zaključujejo ta nas zanimivrin najcenejši tednik. Zahtevajte še dä- nes brezobvezno in brezplačno na ogled eno števil.ko. Pišite iia naslov: Radijska revija «NAS VAL«, Ljub- ljana. ' - ¦ '¦ ' ¦ d Starešinsko društvo JAD »Tri- glav« v Maribom ima svoj redni obč- ni zbor v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. dopoldne v II. nadstropju' hotela >-Orelft v Mariboru s sledečim dnev- nim redoni: 1. čitanje zapisnika prejžnjega občnega zbora; 2-. {)oroči- la funkcionarjev; :>. volitve odbora in povf>rj>mlrr>v: 4. pi-oslctva- ^O-letni- ce .!, Od- d Pravilo za volno in svilo. To pravilo jo zelo važno za vsako ženo, a glasi se: ako hočete imeti dolgo veselje > svojimi lepimi volneniuii svilnenimi stvarmi, tedaj jib perite v mlačni raztopini Scbiehtovega Ra- diona. (1 Dunajska vremenska napovecl za soboto 6. apiila: Pretežno oblačno vreme, tuintani bo snežilo. Celje in okolica r Sokolska komemoracija. V torek 9. t. in. poteče doba šestinesečnega oficijelnega narodnega žalovanja. Celjski Sokol bo po?vetil ta večer svojemu mrtvemu kralju in priredil komemoracijo, ki je obvezna za vse članstvo in nai^ščaj. Zbor članstva v slavnostnih krojih z žalnim tra- koin na levem rokavu ter članstva in naraščaja v civilu z znakoni bo v torek ob 18.15 pred telovadnico na dvorišču mestne naixxlne sole, od- koder bo ž-alni pobod skozi mesto v Narodni dom. Vabiino vse državnc in samoupravne urade, nacionalno društva in ostalo občinstvo. da so v Cim vecjem številu udeleži komenio- racije. ki se bo pričela v torek ob 18.30 v Narodnem domu. c Polletna žalna litnrgija in parn- stos za blagopokojnega kralja bo v soboto »). t. m. ob pol 9. dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save. Pri li- turgiji bo pel cerkveni zbor, pri pa- rostosu pa Celjsko pevsko društvo. Celjski pododbor 1'druženja rezerv- nih oficirjev poziva vse gg. rezervne oficirje, da se udeležijo žalne službe božje. o Razstavo likovnih nmetnikov kluba »Brazde« v Celjskeni doma jo doslej posetilo že dokaj obOinstva in tudi Solske mladine. Nekaj del je žo prodanih. a gotovo bodo še nekatero dela ostala v Celju. Posebno zanima- nje vzbujajo dela akad. slikarja Sir ka in mladega grafika Klemeneiča. ki se je na tej razstavi prviC pred- stavil javnosti z večjo zbirko svojih del. Klemenčič je Tia zafetku vzpona svojili bogatih sil in naša dolžnost POZOr — veliko pranje je skupno pranje! Krpe 2Q čiščenje se perejo skupaj z ostalim perilom — prcsno, često nezdra- vo perilo skupaj s posteljnino. Kako lah- ko se prenese na ta način nevarne kali in nesnago na perilo, ako se ga ne opere zares higijenično čisto. Zato vzemite za veliko pranje Schichtov Radion. — Pri kuhanju prehaja na mili- jone kisikovih mehurčkov s čistilno peno müa vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. ¦ Kar je dobro za pranje navadnega perilo, velja tudi — seveda vsako na svoj način prono i ZQ volno in svilo. Domaci izdelek SCHICHTOV- RADION pere vse higijenično čisto aj.4-is je, da ga kot rojaka podpremo. Gle- de na kongres NSZ ostane razstava tüdi y nedeljo 7. t. m. do 1P>. odprta pioti polovični vštopnini. Y Nove ulične in hišne tablice so te dni namestili na Trgu kralja Ale- ksandra, Ulici dr. Gregorja Žerjavn in Krekovi cesti. S tem se je Celje $iö*tojno oddolžilo nesnirtnemu spo- minu blagopokojnega kralja Jn tudi pofastilo spomin velikega Jugoslove- na dr. Gregorja Žerjava. r Proslava 15-letnice celjske »Olj- kc«. Pevsko društvo >^Oljka« slavi v nedeljo 7. t. m. 15-letnico obstoja. Na predveeer, v soboto, bo podoknica častTiemu članu in krstiteljvi »Oljke« skladatelju g. dr. Antonu Schwabu. V nedeljo ob 8. bo v župni cerkvi ma- ša za umrle Clane »Oljke«. Ob 9. bo v dvorani Ljudske posojilnice slav- nostno zborovanje, ob IG. pa bo isto- tam koncert slovenskih narodnili in umetnih pesnii. Del čistega dobička koncerta je namenjen skladu za po- stavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. c Pester vecer Otona Vondraäka in Vali Smerkoljeve. Znani pianist O- ljan g. Oton Vondrašek in gdč. Vali Smerkoljeva. soloplesalka in subreta ljubljanske opere, bosta priredila v ponedeljek 15. t. m. ob 20. pester ve- cer v Mestnem gledališču v Celju. Na sporedu so v prvem, resnem de- lu klavirski soli (Chopin, Debuss;,, Albeniz in Prokofjef) ter plesi in za- ključene scene, v drugem. zabavnem delu pa scene iz operet s plesom in petjem, koncertna jazz - glasba na klavirju in (prviC na javnem koncer- tu v naši državi) jazz na dveh kla- virjih. Gosp. Vondrašek in gdč. Smer- koljeva sta dosegla že Tia pestrem večeru 26. februarja v Mariboru ve- lik uspeb in splošno priznanje kri- tike. Gosp. Vondrašek, ki je v Celju itak dobro znan, je nastopil v Celju zadnjikrat pred 17 leti, ko je priredil poslovilui koncert v Mestnem gleda- lišču. Iz Celja je odšel na dunajsko glasbeno akademijo. pozneje pa je koncertiral na Dunaju. v Berlinu. Curihu, Parizu, Londonu, Pragi itd. Sedaj živi že nekaj časa zopet v do- movini. Siršenm občinstvu je zivan | tudi iz ljubljanskega radia. Gospo- , diena Smerkoljeva je priznana pies- j na umetnica. Udeležila se je tudi • lanske velike filmske konkurence na | Dunaju, kjer so izmed 900 konkuren- j ti:ij iz vsega sveta izbrali 20 najbolj- šib, med temi tudi gdf. Smerkolje- vo, ki je potem prejela srebrno ko- lajno in diplomo. Gdč. Smerkoljeva dovršeno obvlada klasično in moder- no, plesnošolo ter je dosegla v Ljub- ljani že zelo lepe uspehe. Za pestri večer vlada v Celju in okolici že se- daj veliko zanimanje. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni »Domo- vini«. c Ob zaključkn splošne narodne žalosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem bodo članice Kluba Primork proda- jale v Celju in okolici spominske z-nake. Ker je ta akeija v korist brez- poselnih emigrantov in domačinov, proximo vso javnost, da ne odklanja teh znakov. c Abrahama je srečal pred dnevi priljubljeni uradnik sreskega načel- stva v Celju g. Rudolf Bradač. Po- znamo ga kot vestnega uradnik«, po- štenega in zavednega narodnjaka. skrbnega očeta. ki je s svojo družico vzgojil oz. še vzgaja troje otrok v nacionalnem duhu. Navdušen pevec je jubilant že od mladih let. In ne ?amo pevec, je tudi organizator pev- skih edinic. Pred vojno je v letih 1904—1905 ustanavljal pevsko dru- štvo »Ilirija« v Trstu. Bil je sousta- novitelj in dolga leta odbornik pev- skega društva »Oljke« v Celju, ki letos praznuje 15-letnico obstoja. Da- nes je g. Bradač član in odbornik Celjskega pevskega društva, sodelu- je v pravoslavnem cerkvenem zboru itd. Nedavno je še opravljal funk- cijo podpredsednika Ipavčeve pev- ske župe. Torej v pevskem svetu brez dvoma spoštovana osebnost. Redki so. ki bi gojili našo pesem s tako ljubeznijo, ki bi ostali zvesti naši le- pi narodni pesmi vse svoje življenje. Med temi redkimi zavzema g. Rudolf Bradač vidno mesto. Zato naj inu usoda nakloni še dolgo vrsto let plo- doTiosnega življcnja. Ko zremo s pri- znanjem na njegovo uspešno delo. inu čestitamo k njegovemu življenj- skemu jubileju. c Kolo jngoslovenskih sester v Ce- lju je dobilo od centralnega društva v Ljubljani naslednji poziv: »Drage sestre! Matično društvo Kolo jugo- slovenskih sester v Ljubljani Vam javlja, da priredimo v dneh od 6. do 9. maja skupuo potovanje vseh po- družnic in poverjeništev na Topolo in Oplenac. da se poklonimo svoje- mu blagopokojnemu Viteökemu kra- lju Aleksandru I. Cona za vožnjo po železnici in z avtobusom tja in nazaj znaša 170 Din. Ako bo 400 prijav- Ijenk. dobimo poseben vlak. Potuje- Str&n 4. »Nova Doba« 5. IV. 1935 Stev U. mo direktno do Mladenovca, kamoi prispemo predvidoma zjutraaj. Od tu bo sledil prevoz z avtobusi do Topo- le. Na Oplencu, ki je oddaljen 10 mi- nut, bo skupna poklonitev. Popol- dne 9e vračamo do Mladenovce. in v Beograd, kamor dospemo zvefer. Prenočile bomo v Beogradu. Nasled- nji dan se bodo delegatinje posainez- nih podružnic poklonile Nj. Vel. kra- ljici-materi Mariji (v temnih oble- kali). Podružnice in poverjenice naj do občnega zbora n&tančno prijavijo udeleženke (ime, priimek, poklic čla- nice). Istočasno je treba poslati pot- nino za vse. Prijave brez plafila se ne bodo upoštevale. Že plačana voz- nina se ne vrne. Moäke udeležence odklanjamo. Prenočišča po hotelih od 15—17 Din, hrana (kosilo in ve- čerja) 10—15 Din.« Prijave sprejema do petka 12. t. m. tajnica ga. Ana Zupančičeva, Celje, Gregorčičeva ul. 5/11. c Tombola Kola jugoslov. sestet v Celju bo na cvetno nedeljo 14. t. m. ob 15. na Dečkovem trgu. Kakor vsa- ko leto, so dobitki tudi letos zelo le- pi in praktični, kakor jih pač znajo sestaviti le žene, ki ae pozabijo in ne prezrejo nobene želje raznih rod- binskih članov. Glavni dobitek — ba- la za nevesto — je namenjen dekle- tu — toda vesela ga bo tudi vsaka gospodinja, oče in fant, katerega se še posfihno spnmninio 7. l^pim kole- sorn. Komu ne bo dobrodošla zlata ura, otomana in košara živil! Nemo- goče je našteti vse, saj je preko 600 dobitkov v skupni vrednosti 13.000 Din. Oglejte si samo izložbo pri Jo- seku na Glavnem trgu in prepriča- ni boste, da Kolašice res mislijo na vse. Zato pridno segajte po kartah! V primeru slabega vremena bo tom- bola preložena za 14 dni. c Občni zbor dru&tva »Soče« v Ce- ljn bo v nedeljo 1. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma. Udeležba dolžnost! c Družabni večer »Soče« bo v so- boto 13. t. m. v mali dvorani Celjske- ga doma s pričetkom ob 20. Organi- zira ga novoustanovljeni Klub Pri- mork v Celju. Obeta se prav prijeten večer, zato vabimo vse Celjane in Celjanke, da se ga po možnosti ude- leže. r Predavanje za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo opozarja vse gg. rezervne oficirje na zadnje predava- nje, ki bo v sredo 10. t. m. ob 18.30 na istem mestu kakor prejšnja. Vde- ležba za vse obvezna. c Sedemdesetletnico življenja je obhajala v nedeljo posestnica Balbi- na Reharjeva v Lokrovcu. žena po- sestnika Antona Reharja, zgled-na gospodinja in velika p^dpornica re- vežev. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo, da bi preživela še mno- go let v zdravju in zadovoljstvu ob strani svojega ljubljenega moža. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje je poslalo svojim članom nasled- nji dve važni okrožnici: »Na predlog ministrstva vojske in mornarice je g. predsednik ministrskega sveta od- redil, da podpisano združenje deluje na to, da se vojaški obvezanci po do- služenju kadrovskega roka oziroma po vrnitvi iz vojaSkih vaj zopet sprej- mejo v službo oziroma delo pri prejš- njem službodajalcu. 0 tem Vas vsled naredbe ministrstva za socialno po- litiko in narodno zdravje odnosno kr. banske uprave vljudno obvešča- rao.« — »V praksi so se pojavili dvo- mi, ali je treba takso po 5 Din na kreditnih knjižicah obnoviti v zafet- ku koledarskega leta ali pa velja eno leto od dne nalepljenja. Zato je min. financ, odd. za davke z razpisom z dne 28. II. t. 1. Br. 13393/111 opozorilo na t. 7 taksnega in pristojbinskega pravilnika, po kateri se mora taksa na kreditne knjižice iz t 3 II št. 34 taksne tarife obnoviti po izteku ene- ga leta po nalepljenju, a ne v zafet- ku vsakega koledarskega leta. Zara- di tega Vas vabimo, da takso po pre- teku enega leta, odkar je naleplje- na, v izogib kazenskim posledicain brezpogojno obnovite. Če pa posamez- ni organi finančne kontrole zahteva- jo taksiranje kreditnih knjižic v za- četku vsakega leta, se sklicujte na gornji razpis ministrstva finaiic.« c Ljudsko vseučilttce v Celja. Pre- davanje g. prof. Ludovika Koširja iz Ljubljane dne 1. t. m. o morskih glo- binah je bilo zelo zanimivo. Na pod- lagi skiopticnih slik nam je opisal ekspedicijo Amerikanca dr. Willi- ama Beeba v morske globine z batis- fero Prikazal nam je mnogo zanimi- vih živali, ki jih je dr. Beebe opazo val iz batisfere. Z veliko pozornost- jo so sledili poslušalci temeljitim izvajanjem predavatelja ici ga nagra- dili s prisrCnim aplavzom. — Preda- vanje v ponedeljek 8. t. m. odpade zaradi gledališke predstave. Prihod- nje predavanje bo v ponedeljek 15. t m.: »Japonski večer«. c Iz sodnoplsarni&ke službe. Gdč. Alojzija Pečnikova iz Domžal je po- stavljena za dnevničarko-zvaničnico pri sreskem sodiSču v Celju. c Odborniki Ciril-Metodove moške podružnice v Celju so zložili v prijet- nem prijateljskem razpoloženju ob priliki godovanja sreskega Šol. nad- zomika g. Riharda Pestevška 140 Din za »Vrhovnikov sklad«. CMD v Ljubljani se darovalcem najtoplejše zahvaljuje. c Sresko učiteljsko dru&tvo v Ce- lju bo zborovalo skupno s šmarskim sreskim društvom v soboto 6. t. m. s pričetkom ob pol 9. dop. v telovad- nici mestne narodne sole. Na dnev- nem redu je poleg razprave o važnih šolskih in stanovskih zadevah pre- davanje šol. upr. g. Hrena iz Mari- bora o učiteljskih gospodarskih usta- novTah. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo iinelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 0. t. m. v LaSkem. c Število vozil v celjskem srezu. V območju sreskega načelstva v Celju je bilo od 1. januarja 1933 do 31. mar- ca t. 1. prijavljenih 5270 koles (4209 moških in 1001 žensko kolo) in 285 fijakarskih voz. Lani je bilo registri- ranih 58 osebnih in 20 tovorn ih av- tomobilov ter 32 motornih koles. Na sreskem načelstvu je bil lani izdan in vidiran 601 potni list. Med motorni- mi vozili niso všteta motorna vozila, ki so prispela s področja drugih upravnih oblastev v celjski srez, in tudi ne vo/.ila. ki so odjavljena ali pod plombo. c Tujski promet. V marcu je obis- kalo Celje 1062 tujcev (Tiasproti 70S v letošnjem februarju in 971 v lan- skem marcu) in sicer 873 Jugoslove- nov in 189 inozemcev, med temi 103 Avstrijci, 26 Cehoslovakov, 22 Nem- cev, 18 Italijanov, 8 Madžarov, 6 Rii- sov. 3 Švicarji, 2 Poljaka in 1 Grk. c Umrli v marcu. V prejšnjem me- secu je umrlo v Celju 27 oseb (5 v mestu in 22 v javni bolnišnici\ \ okoliški obči:ii pa 16 oseb. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 21. do 31. marca na novo prijavilo 45 brez- poselnih (34 moških in 11 žensk), delo je bilo ponujeno za 33 oseb (16 moških in 17 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 35 (za 27 moških in 8 žensk), odpotovalo je 9 oseb (3 moš- ki in 6 Žensk), odpadli sta 202 osebi (201 moški in 1 ženska). Dne 31 mar- ca je ostalo v evidenci 652 brezpo- selnih (584 moäkih in 68 žensk) na- sproti 852 (780 raoškim in 72 žen- skam) dne 20. marca. Delo dobijo: 2 hlapca, po 1 mizar, krojač, čevljar in steklarski vajenec, 4 dekle, 2 orož- niški kuharici ter po 1 postrežnica in varuhinja. c Žetev smrti. V celjski bolnici ^o umrli: v torek 41-letni krojaški moj- ster in posestnik A.iton Potočnik iz Vojnika, v sredo pa 24-letni krojaš- ki pomočnik Alojzij Simler iz Pod- grada pri Št. Juriju ob juž. žel., 48- letna prevžitkarica Terezija škober- netova s Presečnega pri Planini in 52-letni ui>okojeni rudar Jakob Pre- šiček iz Trbovelj. N. p. v m.! c Oddaja sadnih drevesc po zni- žani ceni. Občinski kmetijski odbor za Celje-okolico bo tudi letos prispe- val k nabavi sadnih drevesc. Intere- senti naj se javijo do 13. t. m. v ob- činskem uradu na Bregu. c Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda dve zdravi, štiri in dva in pol leta stari deklici ter krepkega. sedem mesecev stare- ga deck a v brezplačno oskrbo. V rodbini je velika beda in je neob- hodno potrebno, da se staršem od- vzamejo otroci in oddajo v zaneslji- vo oskrbo. Nadaljne informacije da- je drž. krajevna zaSčita dece in inla- dine v C.elju. e Združenje kovinarjev in kolarjev v Celju bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj v hotelu »Pošti«. c Prvošolca so nasli obeäenega. N ponedeljek ob 19.30 je bila hiša štev. 21 na Krekovi cesti pri Glaziji po- zorišče tragičnega dogodka. Tarn so nažli 14-letnega dijaka I. razreda drž. realne gimnazije Ludvika Jele- na obešenega v njegovi sobi. Visel je na vrvi, ki je bila pritrjena na oken- skem zapahu. Deček je bil že mrtev Pok. Ludvik Jelen se je rodil 11. marca 1915 v Gorici in je bil sin g. Ludvika Jelena, elektrotehnika na Polzeli. Deček je bil v nedeljo in po- nedeljek ves dan dobre volje. V po- nedeljek si je po večerji pripravil šolske knjige in zvezke za prihodnji dn. V Soli ni bil slab učenec. Vse kaže, da ni izvršil samomora, mar- več da je postal žrtev nesreče. Naj- brž se je igral pri oknu z vrvjo in vtaknil glavo v zanko, pri čemor pa mu je aa parketu spodrsnilo, vsleii Česar mu je zanka zadrgnila vrat in nesrečneža zadušila. Ludvika Jele-i na so prepeljali na Polzelo in ga v sredo popoldne ob veliki udeležbi prebivalstva in celjskih gimnazijcev poloziü na tamkajšnjem pokopaiiš- ču k zadnjemu počitku. c Nesreča s smrtnim izidom. V m>- boto je padel 21-letni hlapec Franc Koprivnik iz Križevca pri Konjicah pod voz. Kolo je šlo Čezenj ter mu zlomilo in zmečkalo levo nogo. Ko- pri^iika so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Pojavila pa sta se še prisad in zastrupljenje krvi, ki jima je Ko- privnik v torek podlegel. c Sredpostni sejem, ki je bil v so- boto v Celju, je obiskalo sicer mno- go prodajalcev, kupcev pa je bilo razmeroma nialo. c Zaradi suma udeležbe pii ropar- skem napadu, ki je bil izvršen 2S. marca zvečer na poti od Glazije pro- fi vili dr. Serneca na posestnika Franca Nachbergerja. aretiranega ?9-letnega brezposelnega delavea Fi- lipa T. iz Celja so izpustili, ker jp dokazal svoj alibi. c Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bosta imeli redni letni občni zbor v petek 12. t. in. ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. Članstvo je vab- ljeno, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. c Dospelost davkov v drugeni ce> trtletju. DavCna uprava v Celju raz- glaa.ša, da so dospeli 1. aprila v pla- čilo 2. četrtletni obi\)ki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe. davka na poslovni promet, davka na luksus in vojnice. Te obroke je tre- ba poravnati do 15. maja. Davčni za- vezanci davka "na poslovni promei in davka na luksus, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, mo- rajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za 1. cetrtletje t. !. najkasneje do 30. aprila. Najkasneje 30. t. m. se mora plačati tudi dopol- nilna prenosna taksa in sicer četrti- na letnega zneska pri predpisu nad 500 Din. c Izpiti 7n vozače motornih vozil iz celjskega. gornjegrajskega, smar- skega in konjiškega sreza bodo v torek 16. t. in. ob pol 9. dopoldne na sreskem nafelstvu v Celju. c Temelj vsakega podjetja je do- bto knjigovodstvol Zato si pravo- časno nabavite trg. knjige, rednike in ostale pisarniJke potrebščine, ka- tere dobite po ugodni ceni v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Dijaški kuhinji v Celju je po- klonil g. Simon Gaberc, trgovec v Celju. 100 Din namestu cvetja na grob ge. Ane Rodetove. c Nočno lekarniSko službo ima od 6. do 12. t. m. lekarna »Pri križu«;. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 7. do 13. t. in. III. vod. reSevalno I. skupina, in- spekcijsko g. B. Gradt. Gledališče MESTNO GLEDALISCE V CELJU Ponedeljek S. apr. ob 20.: »Bnnbnry«. Gostovanje ljuhljanske dran»»- Abonma. Cetrtek 11. aprila ob 20 : »Igra s smrt- jo«. Uprizoritev celjskih »Sloga šev«. Arkadij AverČenko: JLgra s smrtjo*4 (K predstavl v celjskem gledallšču 11. t. m.) Pisatelj komedije je živel od 1.1881. do 1925. in je znan ruski humorist, karikaturist in satirik. Vse to troje se tudi zrcali v njegovem delu »Igra s smrtjo«. Snov je zajeta iz malomeščanskega življenja. V Taldikinu karakterizira pravega trgovca, ki mu je glavni cilj srečna kupčija, ne glede na to, kakšna je. Nobeno sredstvo mu ni prenizko, samo da doseže svoj cilj. Svojega pri- jatelja Kazanceva hoče pridobiti za druga. Toda ko vidi, da jetičnega Kazanceva le ni mogoče pridobiti za nobeno kupčijo, ga zavaruje za slučaj smrti, misleč, da bo v treh mesecih umrl in bo Taldikin polegnil polovico zavarovalnine. Do te ideje ga pripravi zavarovalni agent Glibovič, ki se s Taldikinom spoprijatelji, njegovi ženi pa se še bolj približa ter žrtvuje celo Amurja, samo da zopet povečal kader svojih klijentov. Taldikinu pa se ne posreči ta igra s smrtjo, kajti jetični pisatelj Kazancev ozdravi popolnoma, namestu da bi legel v grob in pri- pomogel tako k srečnemu koncu te kupčije. Taldikin je pa vsled tega, ker je zavaroval Kazanceva za veliko vsoto, skoraj popolnoma obubožal. Iz tega položaja ga končno reši ozdravljeni Kazancev, ki postane med tem slaven pisatelj in se poroči z njegcvc sestrično Zojo. Vso celjsko publiko, ki je naklonjena nacionalni omladini, vabimo, da v ve- likem številu obišče našo predstavo in s tem dokale, da stoji neomajno za nami. Torej v Četrtek 11. t. m. ob 20. vsi v Mestno gledališče, kjer bodo »Slo- ga§i« vprizorili Averčenkovo komedijo »Igro s smrtjo«. — aj — * Wildeova komedija »Bunbury« v celjskem gledališču. Ljubljanska dra- nia bo vprizorila v ponedeljek 8. t. ni. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju izredno duhovito komedijo slovitega angleškega pisatelja Oskarja Wil- tlea »Bunbury«. Ta »trivijalna kome- dija za resne ljudi«, kakor jo imenu- je avtor, je dosegla povsod velike uspehe, ker s finim humorjem in esprijem persiflira vse povprečne konslikte komedij. Režira g. prof. O. Šest. Sodelujejo absolventka Rein- hardtovega seminarja na Dunaju ga. Silva Lojkova, gdf. A. Levarjeva, ga. Marija Vera in ga. Nablocka ter gg. Jan, Sancin. Lipah, Potokar in Pianecki. Predstava je za abonmu. Neabonenti dobijo vstopnice v knji- garni »Domovini«. Sport Crosscountry za prvenstvo države v Celju CrosscouTitry tek na 10 km za dr- žavno prvenstvo v Celju pod pokro- viteijstvom mestne občine celjske se bo začel v nedeljo 7. t. m. toCno ob 11.15 dopoldne na Glaziji in bo pred- vidoma trajal do 12. Vge predpripra- ve so konfane. mai'kiranje proge l>o v nedeljo dopoldne. Tekmovalci se zberejo ob 10. na Glaziji, da se pr< oblečejo. Proga bo tekla od Glazije po poti oh levem bregu Savinje do Ložnice in dalje do Babnega ter skozi Lavo na Glazijo (4300 m), potem pa se še enki-at ponovi. Nastopili bodo tek- movalci iz raznih krajev države, za- radi česar bo prireditev zelo zavii- iniva. Prireditev crosscountryja za dr- žavno prvenstvo je za Celje prav po- ^ sebna počastitev. šli-v. U Nova Doba« 5. IV. 193:>. Stran 5. t SK Svoboda (Haribor) : SK Celjc. V nerteljo 7. t, m. ob 16. se bo prič.e- • a na igrišču 8K Svohcxle v Maribo- ru podsavezna prvtMtstvc.ia. teknia Hied marihor>ko Svobodo in SK i'.c- Ijem. Ker je Svoboda letos v xelo tlc- bri lormi, bodo morali Oljani na tej svoji prvi lotoSnji pr\enstveni tek- imi igrati / veliko požrtvovalnostjo in elanom ter pokazati vse svoje zna- nje, če bodo hoteli častno zastopati slovenski sport v Celju. Tekmo bo sodil s. Lukežič. 1 SK Atletik : SK Olimp. V nede- Ijo 7. t. m. ob 15.30 se bo pričela na igriSču pri »Ska In i kleti« v Celju drugoiazrednu prvenstvena teknia med Atlrtiki in Olimpom. Ker sta obe mo?tvi prilieno enako rnočni, bo tek- tna gotovo zelo fcivahna in napeta, zato vliuia z.» njo v Celju in okolici veliko zanimanje. Sodil bo g. Veblo. t SK Železničar (Zagreb) : SK Ce- lje 4 : 3 (2 : 1). V nedeljo dopoldno )t> gostovalo prvorazredno uioštvo T.agrebSkega Zelezničarja v Celju in odigralo na Glaziji ob prisotnosti iSOO gledaleev prijateljyko tekmo s SK Celjem. Gostje so nudili lepo tehnično konibinacijsko igro z do- britn startom in podajanjem, bili pa so ftrernalo rtdločni prfrd golom. Ce- lj*oi zopet nisx> nastopili kompletni in so igrali neenotno in priniitivno. ¦S tako igro si bo SK Celje odtuiil *voje občinstvo. V prveni polčasu so fcWi fccistje a- lahni premoči, po od- moru pa so Celjani malo izpreme- nili postavo in igrali nekoliko bolj- ^. Po 1 pol za goste in za Celje je rezultiral v/ enajstmetrovke. Gostje «o xasHtzeno zmagali. Goli za Zele/- ničarja so padli v 18. in 22. min. pr- vega ter v 12. in 25. rnin. dnigega Volfasa, goli za Celje pa v 27. minuti pivega ter v 1G. in 27. minuti druge- #a polfcasa. Koti <> : 5 za Celje. Sodil je g. Veble precej ležerno. V pred- t.ekmi je mladina SK Celja porazila rezervo Atletikov v razmerju 5 : 0 ¦'3 : 0). t SK Olimp : SK Šoštanj 3 : 1 <2 : •). V nedeljo popoldne je bila na OJimpovem igrišču v Gaberju ob pri- sotnosti 200 gledalcev odigrana dru- garazredna prvenstvena tekma med <-*»ljskini Olimpom in SK Šoštanjem Olimp je hi! ves čas v premoči. V prveni polča.-u je nudil smotreno in koristno igro, po odmoru pa je malo popustii. Šoštanjci so igrali prinii- tivno. Njihoi' napad je bil Šibek in je igral prcveč defenzivno. Goli za Olimp so padli v 1. in 7. minuti pr- vega in v 10. minuti drugega polčasa. Koti i : 1 za Olimp. Tekmo j> sodil k'. Veble točno in objektivno. t Teniška sekcija SK Celja s[>oro- t ra, da so je pričela teniška sezona z aprilom, in poziva vse lanske igral- ce kakor tudi nove interesente, da priJÄvijo svoj pri.stop in izrazijo že- lje glede razporeda igralnih ur. Se- zonska najemnina za uporabo tenis- kih prostorov zna^a 250 Din, za \iradoike 200.— Din, za dijake in mladino tOO.— Din. Najemnino se dovoli pVačevati tudi v mesečnih ob- rokih. Ustmene ali pismene prijave je nasloviti načelTiiku teniške sek- rije 8K Celja na naslov: Juvan Mi- lan, ho' '" ' ' " lahko se pa j> ,ian Iva teniškour prostoni. f Pridite se sxnncat in oživat pla- ninske lepote in radosti! Sinuiaijcni in seveda tu»1i smučarkam je na ste- žaj odprt sinučai*ski raj na Korošicl v Savinjskih . Alpah. Kocbekov .1 o m j •" že odprt in oskrbo- vaii, o>i. t bo odslej stalno üo pozne jeseni. Snežne prilike so via KoroSici take, da si smufar sploh ne more lepšib želeti. Najlažji dohod na KoroSico je iz Luč v Savinjski doli- ni. kjer so smučarjeni in planiiuem proti mali odskodnini na razpolago vodniki SPD in nosači. Dostop je tu-
  • oročamo več zanimanja in resnosti pri vajah, disciplmo in kar je glav- no, prihajati je treba na oder z dobro izpiljenimi stvarmi, a bolj veselega zuačaja. — ir. Kino Kino Union Celje. Petek 5. apriln: »Poljubi me, Aneta!« Film v oper- nem stilu. poln pesmi in humorja. Po istoimenskem gledališkem koma- du. V glavnih ulogah Ursula Grab- ley, pevec Hans Söhnker, Ida Wüst, Maks Gülstorff. Glasba: Will Mei- sel. Predigra: »vočni tednik. — So- bota 6., nedelja 7. in ponedeljek ?. aprüa: Zamenjana zaročenka«. Sija- jen zvočni film. V glavnih ulogah Anny Ondra, Adolf Wohlbrück, Fric Odemar, Oto Wernicke in Magda Lena. Glasba: Leo Leux. Dolly, rev- na prodajalka, je bila pomotoma za- radi sličnosti zamenjana z lady Van- derloo. V tern filmu so bili uporab- ljeTii novi izumi, ki omogočajo zelo izboljšano snemanje. Predigri: zvof- ni tednik in »Miki miška«. — Od torka 9. aprila dalje: »Burianove postolovščine«. Sijajna zvočna ko- medija. V glavni ulogi sloviti češki komik Vlasta Burian. ZvoCna pred- igra. Glasovi iz občinstva DR. JOSIP CERIN: Resevanje problema brezposelnosti Brezposelnost zavzenia v zadnjem času vedno vefji obseg. čeprav so državne in privatne ustanove storile več. ppizkusov, da bi ustavile obubo- žanje in propadanje širokih plasti naroda. Vrsak dan lahko citamo v ča- sopisih obširne članke o delovni za- poslitvi in kmalu nato zopet o stalno narašJajoči brezposelnosti. Treba je iz teh pojavov sklepati tudi na posle- dice in ne sme se misliti, da zadeva to samo v statistiki navedeno števi- lo oseb. Koliko žen in otrok trpi po- le» navedenih in podleže zaradi eno- stranske, pomanjkljive prehrane tej ali oni bolezni, kateri bi v normalnih in zdravih raz.merali ne bili izpostav- Ijeni. Gotovo ne trdim iif novega. ako navajam, da brezposelnost povz- lot^a dejanja iz obupa, bodisi, da se prizadeti udajajo alkoholu, zapadejo samomoru, postajajo nasilni in sploš- iio nevarni. Prepričan sein, da je bilo v marsikaterem človeku dobro jedro /adušeno s tern, da človek ni bil od >oljudi spoznan in se ni z njim pri- nierno ravnalo. Hočem v kratkein iznesti pr&dlog, kako bi mi tukaj v Celju — in po mojem mneaju — na prav pocen na- čin lahko odpomogli tej brezposel- nosti in njenim zlim posledicam v veliki ineri. Stevilo prebivalstva Celja in okoli ce znaša približno 18.000, od teh ima okix>g 5.000 reden zaslužek. Od teh naj bi vsak mesečno 10 Din ali po do- mace povedano 1 liter vina žrtvoval za skupno stvar s plačilom v pose- ben sklad. Ta sklad bi upravljali za- stopniki v«eh slojev, tako naj bi bili tu zastopani trgovci, obrtniki, na- meščenci, zdravniki, juristi in delav- ci. Na ta način bi se zbralo meseč/no okrog 50.000 Din, to je po šestih nie- secih že 300.000 Din Sedaj bi se lah- ko pričelo z javnim delom in z za- poslitvijo brezposelnih. Naše mesto z lepo okolico hoče ve- ijati kot letoviški kraj, čeprav je go- tovo še zelo oddaljeno od tega. Kaj pomaga, če je Trg kralja Aleksan- dra pri kolodvoru asfaltriran, ko pa so dovozne ceste z vseh strani do središča mesta poleti pokrite z debe- lim prahom in zadostuje že vetrček, da se prenaša prah v mesto/ Tukaj bi torej že bila prilika za zaposlitev naSih brezposelnih. Tu bi prišla mor- od istimi najemninskimi pogoji kakor doslej. Mislim, da bi -:iašli v teku časa še marsikatero deiovno področje /a brezposelne v svrho olepšavanja na- šega mesta in s tern tudi povečn- nja tujskega promota. Tudi smeni» upati, da bo tako pospeševanaje de- la našlo pol no razumevanje in pod- poro državnih oblastev, saj bo s teni pribranjen del državnih izdatkov. S tako aiccijo bi se poživile zopet vsi sta novi in nezdrave razmere bi se v kratkem času izbolj.šale. Kdor bi ostal še potem brez posla, bi bil tega sain kriv in ne bi bil vreden pri- zanašanja kakor doslej, ko je večina Celjanov izdala za razne brezposei- ne mnogo veČje zneske, ne da bi ime- la kontrolo o uporabi tega denarja, s katerim >e ni nic kaj pozitivnega ustvarilo. Te vrste >:em napisal v prepriča- nju, da je ta akcija izvedljiva, Ce bo naletela via dobro voljo prebivalcev, in bomo v kratkem našli tudi posne- movalce v drugih krajih države. Ugled tvrdk trpi Prav nemilo dime človeka, ki ho- di po Celju in opazuje v izložbah reklame, pojasnila in beležke neka- terih tvrdk, ki uživajo jx> svoj em pomenu in solidnosti velik ugled, na jezik pa prav nič ne pazijo. Tako vidiš na primer pri manufakturah, da prodajajo »trentschcoate«, druge spet ponujajo »nepremočljivi plašč«; nekje ti razkazujejo »šerpe« ali pa naznanjajo. da so »cene znižane vsem angleSkim Štofom«, dočim bi bilo bo- lje, če bi bilo vse angleško blago ce- neje. Visek brezbrižnosti so pa tis- kane reklame nekaterih t\T*dk, ki so zavoljo nfzkih cen priljubljene. Tu bi pas bilo treba takoj pomagati. Potrebno bi bilo, da bi gremiji do- ločili veščake, ki bi imeli soditi o takih objavah, ki so prave vizitke za tvrdko. Ni vse eno, kako se kdo predstavlja obfinstvii. e -— Književnost k >Naš lov«. Užitek, ki ga imajo lovci, je povsem razumljiv, saj že idealna korist lova nikakor ni majh- na: vzgaja plemenito mišljenje, pre- udarnost, srčnost, odločnost, ljube- zen do prirode, krepi zdravje in utr- ja živce. Ce prištejemo k temu še material.ie koristi, ki jih ima tako iovec sam kakor tudi skupnost od lova, pridemo do zaključka. da lov ni važen samo za posameznika, am- pak je tudi velikega naiod: darskega pomena. Navzlic v; • -:¦. ki jo ima lov tudi med Slovenci, do- slej še nismo imeli knjige. ki bi iz- polnila to veliko vrzel v domačem strokovnem slovstvu in ki bi nudil« tako poklicnim lovcem kakor tudi prijateljem lova vpogled in pouk o lovstvu. Kako važno je na primer, da Iovec natančno pozna zanesljivost svojega orožja, način streljanja ter na kakšno razdaljo je še strel učin- kovit, kakšni so pripomočki za lov in katere veščine je treba poznati. Nadalje mora Iovec biti poučen o ži- valoslovju, poznati moi-a divjad, raz- ne načine lova nän}ö\ ravn-anje ?. lovskim plenom, vešč mora biti tudi v upravljanju lovišč in končno mora temeljito poznati tudi lovsko pravo. Vse to najde sedaj Iovec v knjigi »NaŠ lov«, ki jo je prfredil znani lov- ski in gozdarski strokovnjak inž. Mirko Šušteršič. To važno knjigo je izdala Družba sv. Mohorja in je v njej zbrano vse. kar mora vedeti so- doben Iovec, pa tudi vsak ljubitelj narave. Knjiga je prirejena tako, da bo služila tudi onim, ki niso lovci, s svojo poudib in zanimivo vsebino v pridovno ve.ščnost in žnanje. V učne naniene jo lahko s pridom uporabija- jo tudi sole, knjižnice, prirodoslovci, uCitelji in drugi. Za vredno:;t knjige jamčijo odlični lovski in uaravoslov- ni strokovnjaki in pisatelji: dr. Stan- ko Bevk, dr. Viljem Krejči, inž. Mir- ko Šušteršič, mr. Gvidon Bakarčič. gozdar Ha.ulowsky. dr. Ivan Lov- renčič, prof. Peter Žmitok. veterinar Hupon Turk, dvorni preparator Vik- tor Herfort. ravnatelj Ivan Zupau in višji soclni svetnik Anton MladiC — tako da bo s svojo bogato vsebino in številnimi slikami zanimala v. Stev. 14 gar, tudi kmetovalca, ki pride im svo- jem polju in v gozdu v neposreden stik z. riivjadjo. Knjiga bo obenem ufbenik za pripravo k lovskim izpi- tom, ki jih bo uvedlo Slovensko lov- sko draštvo. k Narodno blago koro&kih Sloven» cat. Zbral Vinko Mödemdorfer. \z- dalo Zgodovinsko društvo v Maribo- ra. — To delo opisuje družinsko živ- Ijenje tor šege in navade koroSkih Slovencev. V knjigi je zbranega mno- go dragocenega gradiva, ki izpopol- njuje precejšnjo vrzel v slovenskem narodopisju in nudi tudi zanimiv vpogled v pretoklost koroških Slo- yencev. Posamezna poglavja imajo naslednje naslove: Bajna bitja. Ve- deževanje o ljubezni in zakonu. Sinrt Nevidnost. V Bkodo blifcije- mu. Nerodovitnost. Opravki s hudo- bo. Namvni pojavi. Kanarcke samce in samice, najboljSega harškega rodu, katerih starSi so dosegli na razstavah v Ljubljani in Zagrebu naj- v i š j e odlikovanje, imam po ceni naprodaj. ¦• DOBRAVC, Celje, Glavni trg 15 Broika iz rdečiti granai sc je izgubila od celjskc postaje do Glavnega trga. PoSteni najditelj naj jo odda proti na- gradi v trgovini Sumer. LOKAL s so bo in kuhinjo se odda s 1. junijem. Celje, Krekova (Ljubljanska) cesta 19. Trije veliki oleandri se poceni prodajo. Naslov v upravi lista. Dve stanovanji 1 s 3 sobatni in kuhinjo, 1 z 1 sobo, ku- hinjo in shrambo, se oddata s Lmajem, ev. takoj. Naslov v upravi lista. Otroftki vozi6ck zelo dobro ohranjen, globok, se ugodno proda. Celje, Sodnijska steza 3, I. nadstr. V najem se odda hiša v sredini mesta z opremljenim lekaiom za vsako obrt, •kladtftösm in atanavaajem, takoj ali . majem. Pojasnila daje Karl Loibner, trgovec, Celje. Zelo dobro ohranjen KLAVIR se proda. Vpraša se v Askerčevi ulici št 4. Kupim rabljeno zložljlvo postel) VpraSajte : Celje, Gubčeva 6, I. nadstropje. Dvosobno stanovanje s parketoin in pritiklinami iSCern za takoj, Naslov v upravi lista. Odda se v najem lepa prekajevalnica v bližini klavnicc. Vprasa se pri Ljudski posojilnid v Celju. Velikonočne dopisnice fodovne, pokrajinske in umetne dopisnice v veliki izbiri pri tvrdki Franc LeskovöeK knjigarna in trgovina s papirjem Celje, Glavnt irg 16 Petsobno stanovanje s kopalnico itd. ter z vrtom se odda na Cankarjevi cesti št. 10. — Celjska mestna hranilnica. KnjigarDA in papirnica „DOMOVINA" Celje Kralja Petra costa 45 kupuje in prevzema v prodajo rahljeneknjige in muzikalije. Interesonti izven Celja naj pošljejo seznam v precled V POMLJfcD Z NOVIMI CB1EKAMI! Izvolite priti, dm mi pogledate naie izložbe in naie skladi&če Vsak posameien komad lahko pomerita na »ebi Naše novitete za poletje: Buret obleka Din 190-240 Jopiči Din HO -130 Vse vrste Mac cenejše lolitio deisrji je treto, «I se pri in ikleče no driiiu ? Mamica: Lep pomladanski plašč Din 170 Očka: PraktiČna obleka . . . Din 240 Za malega Iva njegova prva obleka — lep kostumček......Din 70 Za Boža, ki gre že v IV. razred lepa sportna obleka s pump- hlačami...........Din 160 Sportna Čeplca za očko, Boža in mornarska Čeplca za Iva . . Din 90 Skupaj Din 69O Kamgarn obleke fe od Din 490 Mornartke obleke za otroke prej Din 250 sedaj Din 200 Ka det - mornartkt obleke prej Din 210 sedaj Din 140 tfceviot - kamgarn moake obleke že od Din 290 Moderni pomladanski plaSči za dame Din 170, 590 Lepe in cenene sportne čepice 2e od Din 10 TIVAR OBLEKE Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200000'— Kupuje in pro« dcajet devize in volute Izdaja uverenje za iivoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižic« m tekoči račnn ter bmR za nje popolno var- nost in ngodiM obrestovanjt Podružnid: Maribon Šoštani Krasno solnčno stanovanie obstojcče iz 2 sob s pritiklinami se takoj odda v vili Ljubljanska cesta 29. Kratek klavlr dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Klavir". Z ill 3 ppav lepi parcile ob glavni cesti, čertrt ure iz mesta, se pro- dajo po 13 Din m2. Naslov v upravi lista. I i 6 • s e zastopnik za C e 1 j e in okolico za renomirtno znamko ameriSkih avtogum. Ponudbe pod 40038 na Publicitas, Zagreb. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelsah ima svoj 43. redni občni zbor w aoboto, dne 13. aprila 1935 ob 16. (4. mri pop.) « laaini piaarni DNEVNl RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obCnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila Zveze slov. zadrug v Ljubljasi. 4. Sklepanje o računskem zakljuCku za L 1934. 5. Dodelitev čistega dobička rezernemu fondu. 6. Volitev: a) naeelstva, b) nadzorstva, 7. Sprememba pravil. 8. Posvetovanje o nakupu delnic. j 9. Slučajnosti. , Ob nesklepčnosti se bo vrSU drug obcnl zbor eno nro kasnejc x istim daiftm redom v istera prostoru ob vsakem Stevilu udeležencer. Načelnik: dr. J«s. ttakaaV Ustanovljena leta 1864. P»d stalalw alrtavalai laiitritvoa Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREK0V TRG (v lastni palači pri kolodworu) Za hranilne vloge jamči polcg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njcm invsodavčno močjo No vim hranilniM vlogamjetakojšnjs izplačljivost v go- tovini s poseboo uredbo brezpogof- no in v vsake« primcru zajamčcna Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.