GEOGRAFSKI OBZORNIK grafske vzgoje na interkulturno razumevanje in narod- no identiteto mladih v Sloveniji. Morda velja pripom- niti, da je na začetku predstavitve bilo potrebno osvežiti prostorsko in nacionalno predstavo o Slove- niji, saj je le-ta delala kar precejšnje težave udeležen- cem. Na konferenci žal ni bilo drugih samostojnih geografskih tem, vendar pa so bili geografi prisotni v interdisciplinarni skupini raziskovalcev Filozofske fakul- tete Univerze Patras. Na osnovi analize osnovnošol- skih učbenikov zadnjih 50 let so ugotavljali, kako se je spreminjal pogled na vlogo Grčije v Mediteranu. Pri tem so bile najbolj zanimive ugotovitve, vezane na stereotipno pojmovanje nacionalne identitete, ki je pri- sotna v šolskih (tudi geografskih) učbenikih. Na sploh velja poudariti, da so večino tem pripravile interdis- ciplinarno sestavljene skupine raziskovalcev, ki so zasle- dovale raziskovalne cilje, postavljene na predhodnji CiCe konferenci. Tematski projekt CiCe se izvaja v okviru evropske- ga projekta Socrates in je zasnovan multikulturno in interdisciplinarno. Osnovni poudarki so vezani na izme- njavo izkušenj pri razumevanju in izobraževanju mladih (od 1. do 18. leta) na področju družbenih, poli- tičnih in ekonomskih znanj. Celoten projekt vključuje preko 200 posameznikov ter 85 visokih šol in fakul- tet iz 24 evropskih držav. Organizacijsko in koordi- natorsko delo je prevzela University of North London. Tu je tudi bila organizirana prva konfereca na temo Mladi državljani in Evropa. Troletni program projekta CiCe temelji na nasled- njih ciljih: • ustanoviti stalno vseevropsko tematsko omrežje visokošolskih ustanov; • poudariti pomen razvoja posameznikove osebno- sti, učenja za družbo in državljanske kulture; • proučiti različne vidike državljanske vzgoje v evrop- skih državah; • zbrati in analizirati mnenja otrok in mladostnikov različnih držav o njihovih predstavah o posamez- nikovi identiteti (državni, prostorski, socialni, eko- nomski ipd.); • teoretična spoznanja prenesti v izobraževalno prakso sodelujočih držav; • razvijati evropsko dimenzijo v visokošolskih pro- gramih. Z II. konferenco v belgijskem Brugesu spomladi 2001 bodo zaključili prvo triletno raziskovalno obdob- je in načrtujejo, da bodo svoj projekt ne le nadalje- vali, ampak tudi vsebinsko razširili še na področji evropskih integracij in problema globalizacije. Da bi delo potekalo hitreje in da bi se raziskovalci iz različnih držav bolje medsebojno informirali, so ustano- vili internetno povezavo Livelink. Tu se člani ne le medse- bojno obveščajo in izmenjujejo mnenja o projektih, temveč tudi skupno raziskujejo. Za vse, ki vas zanima, lahko osnov ne informacije o organizaciji projekta poiščete na omrež- ju na naslovu http://www.unl.ac.uk/cice/start.htm. I Z K U S T V E N O UČENJE S P R E N O S N I M LABORATORIJEM Z A DELO NA T E R E N U Ana Vovk Korže Na sejmu Didacta 2000, ki je letos potekal v me- secu marcu v Zürichu, sem med številnimi pripomoč- ki za uspešno pridobivanje geografskega znanja kot novost zasledila tudi prenosni laboratorij za delo na terenu. Imenuje se »okoljski detektiv«, saj je osrednji subjekt karikatura mladega raziskovalca, ki se hoče o vsem prepričati sam. Namenjen je posameznikom in skupinam, starejšim od 10 let, ki si želijo z lastnim raziskovanjem bližnjega ali oddaljenega okolja pri- dobiti trajno znanje. Prenosni laboratorij je izdal Winlab (Windaus Labortechnik) pod okriljem organi- zacije Greenpeace. Prenosni laboratorij je primeren za enostavnejše analize vode in prsti na terenu. V priloženih navodi- lih je zbranih 45 eksperimentov oz. poskusov za ana- lizo prsti, vode in vegetacije. Navodila in postopki za opravljanje analiz so zbrani v posebnem priročniku. Napisani so razumljivo in opremljeni z barvnimi foto- grafijami, tabelami in ilustracijami. Vsaka metoda dela je najprej na kratko teoretično razložena, sledi prikaz izvedbe metode ter nato vrednotenje kvantitativnega podatka. Ravno ta pristop, to je takojšnja primerjal- na informacija o analizirani sestavini okolja, je veli- ka prednost tega prenosnega laboratorija. Preizkus uporabe terenskega laboratorija je poka- zal, da so izmerjeni podatki dovolj natančni za inter- pretacijo stanja, razmer ali spremljanje pojavov v določeni pokrajini. V prenosnem laboratoriju je 33 različnih sestavin, med njimi: • raztopina za ekstrakcijo prsti, • tekočinski indikator za merjenje pH, • reagenti za merjenje nitratov, • tekočinski reagent za ugotavljanje trdote vode, • reagent za merjenje fosfatov, • barvne lestvice, • priročnik za izvajanje analiz ter • ostala potrebna oprema (lijak, čaše, epruvete, lupa, filter papir in drugo). Posamezne sestavine je mogoče naknadno doku- piti (v primeru, če reagent porabimo ali se nam poš- koduje), tako da ima prenosni laboratorij daljšo življenjsko dobo. Grajen je iz 100% recikliranih materialov. Ogrodje kovčka je iz plastike, zato je lahek za prenašanje. Več podatkov o »okoljskem detektivu« najdete na http://www.windaus.de. Cena, skupaj s carino in pošt- nino, je okrog 23.000SIT. Metode eksperimentov in analiz, ki jih najdemo v dodanem priročniku, bodo preizkušene v okviru vaj za študente geografije ter permanentnega izobraže- vanja za učitelje v letu 2001 pod naslovom »Labora- 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Prenosni laboratorij - kovček za delo na terenu (foto: A. Vovk Korže]. torijske metode za geografe«. Seminar v obliki labo- ratorijskega dela bo razpisan v Katalogu strokovnih spopolnjevanj 2001. I ZLET I P O LJUBLJANSK I OKOLICI Miha Pavšek Ker je slovenska prestolnica res že prav veliko mesto, nenazadnje bo v teh dneh potekalo v njej celo geografsko zborovanje, je temu primerno obsežna tudi njena okolica. Seveda niso to le mestni; »ljubljanski hribčki«, kot nekateri imenujejo Rožnik, Šmarno goro ali pa Rašico in še mnoge druge izletniške točke, tem- več sega okolica še mnogo dlje. Mnoge vzpetine v šir- šem zaledju Ljubljane so kot nalašč za celodneven družinski izlet, včasih le za popoldanski sprehod ali pa celo tekaški in gorsko-kolesarski podvig, torej za nekakšno^občasno ali redno tedensko »polnjenje baterij«. Ce vse skupaj začinimo še s spoznavanjem pokrajinskih značilnosti teh krajev in vzpetin nad nji- mi pa se lahko marsikateri tovrsten izlet spremeni v pra- vo geografsko delavnico. Ne verjamete? Poglejte v najnovejši Stritarjev izletniški vodnik Izleti po ljub- ljanski okolici in hitro boste rešili tudi marsikakšno geo- grafsko zadrego ter si popestrili dan z zanimivim izletom in novimi znanji. Gre za ponatis knjige izle- tov po ljubljanski okolici, ki je izšla prvič leta 1994 in je doživela do danes že vrsto ponatisov. Zadnja dopolnjena izdaja je v primerjavi s prvo skorajda za tretjino obširnejša, novim izletom in zemljevidom pa so dodane tudi zanimivosti in nasveti, povezani z gi- banjem v naravi. Založba Sidarta nas s svojimi izdajami raznovrst- nih vodnikov že prav pošteno razvaja, seveda v ob- likovnem in vsebinskem smislu, žal pa ne tudi v cenovnem (3990 SIT). Krivec za slednje je seveda majhno slovensko tržišče in še kaj (kdo?). Pa ne bomo več razpravljali o tej težavi slovenskih založni- kov, temveč si raje poglejmo, kaj se skriva za tradi- cionalno črno obrobljenimi platnicami. V vodniku je zbranih in opisanih 65 pomembnejših izletov in spre- hodov. Vsi izleti so nazorno in pregledno predstavlje- ni v sliki in besedi, zemljevidi in skice z vrisano smerjo vzpona in sestopa pa uporabniku še dodatno olajša- jo orientacijo. Avtor se je omejil na cilje, ki so do 50 km daleč od Ljubljane, najpogosteje pa na robu Ljubljan- ske kotline. Prvo poglavje nas napoti v Posavsko hribovje tja do Trojan. V tej izdaji je prvič predstavljenih nekaj izle- tov po Dolenjski. Najbolj oddaljen je Trebni vrh nad Trebnjem, odpravimo pa se tudi nad Ribniško dolino. Ciljem nad Barjem v drugem poglavju je dodal avtor poleg običajnih vzponov na vrhove tudi dve »obvoz- ni« turi: ob čisti Iški in mimo slikovitih slapov v Peklu pri Borovnici. Tam je zlasti prijetno v hudi poletni vro- čini, ko lahko hojo združimo z osvežitvijo v ne pre- mrzlih tolmunih. Opisana pa je tudi bolj odmaknjena Slivnica nad Cerkniškim jezerom. Naslednja skupina izletov je že na pragu naše prave gorske pokrajine, Gorenjske. K »ljubljanski okolici« je uvrstil avtor še domače gore Škofje Loke in Kranja ter se podal tudi na prag Kamniško (-Savinjskih) Alp. Pa kar brez stra- hu, saj ne bomo lezli po visokogorju. Med skale nas vodijo druge knjige, tokrat ostajamo le na zelenih juž- nih čuvajih nižin. Šmarna gora, najbolj priljubljena med ljubljanskimi izletniškimi točkami, ima v knjigi poseb- no mesto. Avtor nagovarja bralca, naj se je lotijo še po manj obiskanih poteh. Zadnji, najdaljši del, pa je posvečen Polhograjskemu hribovju, izletniškemu »el- doradu« v bližini Ljubljane. Poleg zanimivih vzponov na tamkajšnje razgledne vrhove nam je prihranil avtor čisto za konec še opis skoraj pravega trekinga iz Ljubljane do Škofje Loke. Vse lepo in prav, toda za geografa so morda bolj kot opisi poti in razgledov (v tem smo vendar najbolj- ši, ali ne?) dobrodošle na začetku bežno omenjene zanimivosti in nasveti na koncu nekaterih opisov izle- tov. Ti ocvirki so umetnostnozgodovinski (gotska cer- kev v Dvoru, vaška situla), zgodovinski (rapalska meja, kresovi, Piparji), literarni (o Kozlovski sodbi in škofjeloškem pasijonu, Levstikova pot), etnološki (drsa- nje na Cerkniškem jezeru, Hudičev boršt, Lubnikarji) in medicinski (o klopih in strupenih kačah). Pri posa- meznih poglavjih izvemo še nekaj malega o podpeš- kem marmorju, Frideriku Baragi in Juriju Vegi pa o vremenskih nasvetih za popotno rabo, medvedih in tehniškem muzeju v Bistri. Morda smo na katerega še pozabili, pa nič zato, saj imajo vsi veliko skupnega tudi z geografskim pojmovanjem in spoznavanjem naših domačih pokrajin. In okolica Ljubljane je v tem pogledu neizčrpen vir geografskih drobtinic, ki so Ljub- ljančanom in okoličanom, pa tudi drugim Slovencem včasih kar preveč »pred nosom«, da bi jih pobrali. Vze- mite v roke izletniški vodnik po ljubljanski okolici in skupaj z vašim geografskim znanjem se vam bo nabralo drobtinic za cel kos kruha! 24