List 20.
 Kako kebre pokončati
in mertve v prid oberniti.
Novice so vsako kebrovo leto kmetovavcam pripovedovale , kako škodljivi so kebri in kebrovi červi, in jih opominovale, de naj si prizadevajo, jih pokončati.
Vemo sicer, de se marsikter kmetovavec za take opomine še ne zmeni ne, kakor se s žalostjo prepričamo, de veliko kmetam tudi za zatiranje gosenc ni cJo nič mar, ker če gremo po vaseh, vidimo cele kepe go-senčne zalege po drevesih! Iz tega vidimo, de prazno slamo mlatimo s svojimi dobrimi sveti in opomini. Pa naj bo! če je tudi sto gluhih, deset jih je vender pametnih, ki naše besede poslušajo in se ne kesajo, de se po dobrih svetih ravnajo.
Učeniki, duhovni in drugi, ki ste po deželi, prosimo Vas, podučite mladost v ti reči, in veliko veliko dobrigaboste storili, — in vi pametni kmetje in dobri gospodarji, budite lenuhe in nemarneže, de spoznajo, de je njih in vaša škoda, če se gosence in kebri ne pokončajo.
Poglejte, kako tam vaš sosed uboziga fantiča pretepa in ga kolne, ki ga je zalezel, de se je na njegovo drevo spravil in si kake 3 hruške ali jabelka odtergal. De pa gosence in kebri celo drevo pokončajo, iz tega pa si nič ne stori!! Ali ni to neizrečena neumnost, ne-zapopadljiva lenoba in gerda nemarnost, zavoljo ktere mora dostikrat cela soseska terpeti.
Umni možje! stopite na noge, in ne pripustite, de se vam po lenobi vašiga soseda škoda godi. Ne gosence , ne kebri so kazin (straiinga) Božja, ampak vaš leni sosed vam je kazin Božja! Podučite ga pervič z lepim, ker je morebiti zarez nevedin. Če pa poduk ne pomaga, naj stopijo dobri in umni gospodarji cele soseske skupej, in naj terjajo, de kakor eden morajo vsi ravnati, ker škoda vse zadene.
Ker je letaš zopet kebrovo leto, moramo ponoviti poduk, kako se da ta škodljiva žival pokončati in pokončana v prid oberniti.
Stara in znana resnica je, de kebri jajčka zlezejo, iz kterih se beli čer vi, ki 3 leta v zemlji žive in se po tem spet v kebre spremenijo. Naj bo tedaj ta žival v podobi kebra ali červa: zmirej je škodljiva. Kmetovavecv si mora tedej prizadevati, kebre in červe pokončati. Ce pokonča kebre, berž ko se pokažejo in predin novo zalego store, vbrani tudi červe, ki so njih škodljivi otroci. Zato svetjemo in opominvamo: pokončajte kebre, preden naprejšnjo zalego store, kerr se tako dveh nadlog rešite!
Kebri pokončajo cvetje in mlade peresca ne le sadnih, temuč tudi gojzdnih dreves, de v hudim kebrovim letu hrast, kostanj, gaber in druge drevesa blizo do kresa gole ostanejo, in še clo v drugim letu škodo Jterpe, ker v rasti zaostanejo.
Cervi kebrovi (beli červi, ki jih vsak pozna) s svojo požrešnostjo tudi grozno veliko škodo store, ker spodjedajo ne le žita in družin želiš, ampak tudi oglodajo in spodjedo cele korenine mladim drevescam, de se morajo posušiti.
Požrešnost gos ene vsak človek pozna — in lejte! kar so pri metuljih gosence, to so červi pri kebrih. Kdor to ve, zapopade lahko neizrečeno škodljivost ke-brovih červov, čeravno pod zemljo tiče, in bolj skrivej škodo delajo.
Pomočki zoper červe ne zdajo toliko, kolikor bi bilo želeti. — Pri oranji naj se poberajo červi in pokončajo. Ke'r pa to delo prekasno od rok gre, ne zda veliko — vender naj se popolnama v nemar ne pusti, ker se da veliko tega merčesa pokončati. — Nar hujši sovražniki červov (pa tudi kebrov} so vrane, vrani ali krokarji, srake in kavke, ki, berž ko vidijo ora-tarje zemljo obračati, perletijo červe pobirat in njivo čistit teh škodljivih gostov. Zatorej, kmetovavec! ne bodi tem ticam sovražnik ; pusti jih živeti, čeravno ti kaj maliga žita pozobljejo; saj ti na drugi strani veliko več dobička store. — Nektere skušnje so tudi pokazale, de se kebrovi červi — enako bramorjem — radi zberajo v jame v jeseni na njivi skopane in pozimi z gorkim gnojem napolnjene — potem pa na sneg ali na mraz razmetani poginejo. Skušnja ni težka, in gnoj na grunti ni od škode, čeravno červov ni sklical. — Toliko od červov.
Zdej pa od kebrov, kteri se dajo lože loviti in zatreti — in kteri nam ravno zdej škodo delajo. Trud ni velik, dobiček pa; torej naj se povsod soseske tega dela lotijo, — otroci zamorejo veliko pomagati.
Zjutrej zgodej, dokler so kebri še bolj okorni, jih z drevja tre si in v posode pobiraj. Po tem jih popari ali v vodi vtopi, invjih s perstjo ali apnam zmešane za gnoj porabi.    Ce  strohljene kebre   okoli
mladih drevesc potreseš, ti bojo čuda lepo rastle.— Prešičem, racam in kokošim se tudi pozobati dajejo, pa zaporedama preveč jim jih dati, ni zdravo.— Iz kebrov se napravi tudi dobro olje za kola mazati, takole: Vzemi 2 velika lonca; večiga do verha zako-paj v zemljo, manj si ga pa napolni s kebri, ga pokri s tako gosto drateno mrežico, de kebri skozi ne padajo, in po tem ga povezni verh prazniga, ki je v tleh zakopan. Potem se napravi o g in j okoli lonca, ki je s kebri napolnjen; oginj jih umori in jim mast v spodnji lonec zleče. Skušnje uče, de iz 12 bokalov kebrov se dobi 3 bokale kolomazila.
Kmetovavci! lejte, tako se da škodljiva recv koristno oberniti, če smo le pametni in pridni. — Še enkrat vas prosimo: širite ta poduk po deželi, de boste obudili združeno pomoč zoper toliko škodljive kebre! Vaš lastni dobiček bo.
—   82   —