V ljubljani imamo približno 3800 štu-dentskih postelj. Študentov je več kot 12. tisoč. Če temu številu odštejemo skoraj po-lovico, ki ni vezana na začasno bivališče v Ljubljani, to so Ljubljančani ali pa študentje, ki se vozijo, nam še vedno ostane precejšen deficit, prek 2.000 postelj. Kakšno je dejan-sko stanje, se spomnimo takrat, ko nas ne-vzdržna situacija postavi pred dejstvo in je po-navadi za uspešno reševanje že zdavnaj pre-pozno. Kdo so ti študenjte, ki nimajo prosto-ra pod soncem družbene pomoči, ampak so izpostavljeni na milost in nemilost privatnim stanodajalcem? Del je takih, ki se prosto-voljno odločijo za tako pot, saj jim material-ni položaj to dopušča. Velik del pa je takih, ki nforajo to storiti po sili razmer. Vsi dobro vemo, da pomeni stanovati v študentskem naselju privilegij. Plačujemo bolj ali manj ekonomske cene, ki so popravljene za prispe-vek družbe. Po drugi strani pa študenti, ki stanujejo privatno kot podnajemniki, plaču-jejo veliko višje cene, kot so ekonomske, če-prav je jasno, da vsak posameznik bodisi da - ladružbeno stanovanje, bodisi da ga je ku-^"j&j^rediti, koristi veliko družbeno podpo-ro.'* Stanovanje je danes sredstvo za izkori-ščanje in pridobivanje neupravičenih dohodkov. V redu, to bi bila neka vrsta preureditev, če bi bili ti študentje, ki iščejo stanovanja, soci-alno močnejši od tistih, ki jih dajejo. Toda situacija je nasprotna. Ceprav se zavedamo izredno slabe socialne strukture študentov, pa moramo vseeno ugotoviti, da veliko teh niso Ljubljančani in da so mnogi od njih so-cialni problem. Namesto da bi si prizadevali s študentsko politiko ta položaj izboljšati, pustimo, da se iz leta v leto še slabša. Je v naši družbi še kakšen optimist, ki verjame, da bo komisija za sprejem v štu-dentske domove res selekcionirala idealno, ko pa vemo koliko nepravilnih informacij mora upoštevati kot uradne dokumente, ker so izdani uradno. Selekcija torej ne more od-praviti pomanjkanja toliko in toliko postelj. Selekcija sicer lahko omili položaj, s tem da da prednost revnejšim, vendar ne more razbi-ti monopola, ki ga imajo pri vpisu na univer-zo bogatejši sloji. V programu razvoja univerze do leta 75 je predvideno, da bo slovenska družba bogatej-ša za 4 do 6 tisoč novih študentov. Nikjer pa ni predvideno, kje bodo ti študentje stanova- li.Začenja se gradnja nove EF za 4 tisoč štu-dentov , ki pa bo dislocirana od študentskih^ domov. Ste mogoče slišali, da je že koga skr-belo, kje bodo ti študentje stanovali? Ali vidimo rešitev v tem, da se bo še naprej slab-šala socialna in regionalna struktura študen-tov. S tem postaja ljubljanska univerza če-dalje manj slovenska univerza, postaja pri-vilegij Ljubljančanov. To ni edini vzrok, je pa eden izmed vzrokov, in ne najmanj po-memben. Zavzemimo se torej za čiprejšnjo grad-njo novih kapacitet v študentskih domovih, da ne bodo študentje prenočevali v pro-storih namenjenih za študij ali študijske dejavnosti. Danes družba daje ogromna sredstva za stanovanjsko izgradnjo, kajti brez tega bi redko kateri občan prišel do stanovanja. Toda ta sredstva so neki kapi- :j tal tistega, ki jih dobi v pravem smislu kapitala, ki ustvarja ponoven dohodek, plačujejo pa ga med drugimi tudi štu-dentje. Ne trdim, da bi bilo z izgrad-itvijo novih kapacitet to izkoriščanje odpravljeno, vemo pa to, da tega davka, za katerega je kriva vsa družbena skupnost, ne bomo nosili tudi študentje. Jože Žlender V BODOČI FINANCIRANJE VISOKIH IN SREDNJIH ŠOL PO DIPLOMANTIH ALI. KOLIKOR DAŠ, TOLIKO DOBIS V času, ko UNF.SCO poroča, da kljub vsem načrtom po svetu narašča število otrok hitrojo kot število učcncev ali z drugimi bcscdami, število nepismenih po svetu se veča, da prihaja oz. da je že tu bankrot šole, ki je nujna posledica dcjstva, da šola ne skuša dovolj uskladiti znlitov sodobnega sveta z otrokovimi sposobnostmi in hotenji; v tronutku, ko so nekatcri prisluhnili besedam duhovnika Iliča, ki pravi, da je šola ubila /eljo po znanju s tem, da je postala obvczna, toda liistvo izobraževanja je prav žclja po znanju, sc tudi pri nas srečujemo z najrazličnejšimi problomi v zvezi s šolstvom. To so bodisi problemi. ki naj-dejo skupnc potcze s svetovnimi. bodisi specifični. ki ne nazadnje izvirajo iz našoga načina gospo-darjcnja. Od lod torej tudi pri nas najrazličncjšc reforme, od tistili v učnem sistcmu na osnovnih šolah do finančnih, ki sc obotajo v visokem šol-stvu v bližji bodočnosti. Govor jc o financiranju dejavnosti visokih in srednjili šo! po diplonumtili. O tem so med drugim razpravljali na 10. soji 10 RISK 13. oktobra lctos. Voliko razlogov govori za. glavni povod pa jc najbrž dejstvo v vsesplošnem iskanju najradonal-nejše re.šitve večnega probloma: kdo naj financira, koga in zakaj. Danes znaša letno povračilo RISK za redno vpisanega študonta od 3000 do 30 000 ND, stroški na diplomanta pa se gibljojo v razponu od 116 000 ND do te trikratne vsotc. Vsotc niso niajhne in če jih povožomo z novorjotno visokim osipom zlast! v l. lctniku, pridomo do kar lepih številk. Osip v SFRJ znaša 609r in je za voč kot 10 krat vcčji v primerjavi s priznanimi analoškimi univerzami. In kar samo se nam vsili vprašanje. zakaj tako velik osip. Gre pač za poslodico principa dcmokratičnega vpisa. ki pa ima za poslcdico procoj nedemokratično ukrepanje in.poslcdico. Solokcija se giblje v mejah, ki jih kvantitota (kapacitoto tako prostara kot učnega kadra) postavlja kvaliteti. Od fakultet v sklopu Ijubljanske univerzc ima lc mod-icinska fakulteta sprejernne izpite, pa šo tu so lctos povečali štcvilo od 150 lani vpisanih na 200 lotos. čeprav že slišimo govoricc. da jih zaradi tcga nc bo diplomiralo nič več, pa tudi potrebe po tovrstnih kadrih da niso zahtevale povečanoga vpisa. Na to lahko navežemo drugo vprašanjc: ali imamo izdelano študijo, katcre protilc potrc-bujemo, kje se kaže deficitarnost, kjc sufieitarnost. Kateri profili so za nas prcdragi, in bi jih bilo morda ceneje pošiljati študirat drugam. So zavodi. kjcr jc. štcvilo diplomantov manjše od štcvila profesorjov. na drugi strani pa sn profesorji obromonjoni tako z učnimi uraini kot s pravclikim štcvilom sluša-teljev (od 11 študentov na učitolja na biotohniški fakulteti do 59,6 na ckonomski takultoti). Pred RISK scj je torej ob analizi visoko-šolskih računov za preteklo šolsko lcto. ki jo je podal dr. Ivan Turk, odprl kar lcp in raznobarvon spekter problomov, katcrih povczanost niti malo ni slučajna. Odbor je na prcdlog predscdnika odbora Ludvika Zajca sprejel sklep, da glodo financiranja srednjih in visokih šol po diplomantih napravijo analizo z vsemi pozitivnimi in negativnimi poslc-dicami. Pa še to: Predsodnik 10 SŠLVZ Jožo Korinšekje poudaril, da je trcba točno oprcdcliti dolžnosti in obveznosti študenta, naj bi tudi štu-dent bil soodgovoren za pcdagoški proccs in naj se realizira zahtcva, da izhaja status študcnta iz rezultatov njegovega dela. Hkrati naj no onemo-gočijo špckulacije na račun izobraževanja. Izre-cno je poudaril študentsko stališče proti numcrus clausus, ker je le-ta sinonim za kvantitoto in nc za toliko zaželeno kvalitcto. Neva Mlakar ZASEDANJE UNIVERZITETNE KONI FRFNCI Univerzitetna konferenca ZKS jc na svojom trc-tjem zasedanju 26. X. 1972 razpravljala o dvoh temah: o ,,nalogah ZK pri razvjjanju aktivnc ude-ležbe mlade generacije vgraditvi samoupravne socialistične družbc in pripravah na 3. kontcrcnco ZKJ" in o ..roalizaciji pisma prcdsednika Tita in IB predsedstva ZKJ". Razprava o prvi temi je pokazala, da idcja o delo-vnem statusu študontov vsaj univorzitotni Zvozi komunistov ni več tuja. Glavni vzrok za ,.pcrma-nentno krizo" univerzc (..neučinkovitost" študija. apolitičnost študentov itd.) jc neenakopravcn polo-žaj študentov v študijskem procosu. Edina prava rešitev je torej uresničenje ideje o študentu-delavcu - z vsemi pravicami in dolžnostmi. ki iz tcga sle-dijo. Samo na tej podiagi lahko univeza pronoha biti domena in producent privilegiranih slojev. V vsem tem naj širše spregovori tndi 3. konferonca ZKJ. V razpravi so tudi kritizirali nokatoro ncdorc-čenosti in napakc v temeljnem odnosu do mladinc, kakršne vsebujcjo tcze za 3. konferonco. Trditvi, da je mladina diferencirana tako kot družha in da ima skupne interese in značilnosti, sta v dclncm protislotfju in promalo pojasnjoni. Jedro ..gonoia-oijskega konflikta" jo t rcsnici družbono-okonomski položaj mladine; lc-ta jc nosilku bodočih novih družbenih odnosov in proizodnih sil (znanja); ob tem pa jc neosveščena in ima malo vpliva. Njeni objektivni interesi so dolavsko-razrodni. ZK. vidi v nladini rczervno armado proletariata: ..boriti" w mora za vso mladino ¦- tudi tisto, ki jc z objek-tivno v privilogiranom položaju. Mladi Ijudjo naj čimprej postanojo samostojni. Položaj študontov in dijakov pa naj se čimbolj izonači z položajom drugih dclovnih Ijudi. O tom toze za konforoneo ZK o mladini premalo povodo. Organizacija mladino niora razviti intogrativno vlogo; ob tcni se pojavlja problcm potrebnosti posc-bne organizaeijo študontov. Vendargro prodvsom za ,,masovnost. organiziranost in samoupiavno anga-žiranost" šludcntskc dejavnosti: to pa naj bi po-lcg samoupravnc skupnosti študontov (ZJ) -- oniogo-čila poscbna, striktnoje organi/.irana politična orga-nizacija, ki bi vključovala najaktivnojše in najbolj ..osvoščono" štucicntc. Razprava o rcalizaciji Titovoga pisma so jo za-eola standardno z ugotovitvijo. da komunisti na univcrzi pisma no podpirajo zgolj doklarativno. da vidijo v njom vzpobudo za doslodno urosničovanK' žo sprcjtili dogovorov, da jo njiliova akdja usmorjo na prodvsom k ..saniim sobi". k problcniom .,uni\ vr /itotno srodino" itd. 1'nivcr/itctni ZK sc tudi iu troba popravijati v stalisčih o bistvonih vprašanjih (kadrovska politika, marksizem na univcrzi. dolo incd študcnti itd.). saj jili jo potrdila ncdavna scja CK: pa saj jc bila tako ali tako v njcnoni obnašanju vcs čas ..prisotna" ..razrcdna oricntacija". Vcndar sc ta dcl razprave (na srcčo'.' ) šc ni /ak-Ijučil: razpravljal jc- šc Radivoj Pahor. diplomant 1"F. Njcgovo razpravo bi lahko strnil takolc: Nolx-iK»garaiK'ijo ni. da bo Titovo pisnui urcsničcno. ko ¦pa jc izvajanjc nalog. kijih zastavlja. prcpuščcno tistim. ki nosijo lcvji dolož odgovornosti za družbo-no krizo. Potrcbno jc najbrž zamcnjati cvlotno vodi-lno politično strukturo. Trcba jc tudi zaščititi tistc. ki bodo na podlagi pisma rcsnično kritično aiia-lizirali stvarnost. Podporo pismu pa utogncjo izkori-stiti tistih. ki vladajo namcsto dclavskcga razreda. Študcntjc no čutijo potrobo po inarksizmu. saj jim je kritična analiza stvarnosti tiija - zaradi social-ncga izvora in niontalitoto. Tudi ostala mladina ni ..revolucionarna"'. kot sc na splošno trdi: načm /ivljcnja, ki se je uvcljavil v naši družhi. jo ..spotl-huja" h komproiiiisarstvii, karieriznui itd. Pahorjovemu nastopu sc niličo ni odzival. Pa tudi siccr jo razprava potokala proeoj atiomično. s pogostimi nclagodnimi proinolki in lo sinibo-ličtiom sodolovanju študcntov, s sklopom. da bodc sklcpi oblikovani posebej. Iaor Vidmar INFORMACIJE UNIVERZITFTNA SKl PŠČINA Poplavi scstavnciv. scj. /bdrnv ipd.. posvočonili ..dogodkom na avstrijskom Koroškom" ^tudcntjc so bili tudi tokrat moil prvimi \o jo 24. tm. (vondarlo? ) pridružila tudi izrodna soja skupščino Ijubljanske univorzo. (No) zavcstno kljiibuioč splo-šnoniu razpoložonju jo soja potokala v dokaj asopti-čncni akadornskom vzdušju. no da bi so mogla (ali hotola'.' ) izogmti vključitvi v vsosplošno mantpnlati\n trenutnih dogodkov. Skoraj so jo zdolo. da so je univorzitetni zbor liotel umakniti na dcktiotakulk-to prod bližajočo se plimo šcstdiscttisočglavc mno-žicc. ki so jo prav tcdaj zlivala na Trg rovolucijc. V uvodnoni rctcratu jo dr. Vlado Benko trozno znanstvono orisal zgodovinski razvoj pravno-poli-tičncga položaja slovonsko narodnostnc skupnoštj na Koroškom. s poscbnim poudarkom na intcr-nacionalnosti (v pravncm sinishi) scdanjih problomm. Slcdila jo razprava. v katcri so govorniki prctožno profosorji - izražali svojo ogorčonjo piwhsom .¦ nad ,,položajcm Slovoncov na Koroškein" in ..brczbrižnostjo avstrijskih oblasti". občutno nianj pa nad ..našim lastnim" odnosom do pravičnoga boja zatiratioga slovcnskoga življa. Bosodo. s katc'-riini so izražali globoka občutja. ki sc> navdihuvala razpravo, so z velikim posluhom za prcgovorno dostojanstvo ..almo matcr", očistili skoraj vscli lracionalnih primosi. V tom snoličncm toku sn bili jodrnati. kloni nastopi študcntov - prodstavnikov fakultot navdušcno sprcjcti. Sokrotar VK ZKS Gojko Stanič jo po.skušal - z nepivverljivim uspc-liom - vnosti v atmosforo nckaj zdravcga razrodnog.i duha. mcd drugim tudi z opozarjanjom na obnašanj; nckatorih ..rcpubliškili vodstev" ob razvoju raznicr na Koroškom v pretcklosti. Na koncu sovoda ni mogla izostati rosolucija. s katoro so odločno poka-rali avstrijsko vlado za njeno mlahavost in noodlo-čnost. Sprojcta je bila z aklamacijo. vciuiar šclc po vključitvi študcntskcga ,,ainandmaja". ki jc pozval jugoslovansko zvczno vlado, naj ,.se zbudi". Izrcdna soja skupščinc univorzo v Ljubljani so jo po zaključku odine točkc dnovnoga roda končala z obvoznim pozivom za ohranitov trajnega aktivnoga intorosa za življonjc m dolo rojakov onstran Kara-vank. liior Vidmar -. BRLCI IN LNIVIRZA Lctos so jc za vpis v 1. lctnik takultct prijavilo skupno 4263 novincov. 4072 za rodni študij in 191 za izrodnoga. V primorjavi s prcjšnjim lctom sc jo to štcvilo znižalo za 0.72'-/. Prijav za rcdni študij jo za 2.7'' voč, modtom ko sc jc štovilo prijav za izrcdni šludij zmanjšalo za 41.9;. to prcdvsem pu /asluui ckononisko fakultoto, kjor jc za 79,3rr manj prijav. Povočalo se jo zanimanjo za študij pcdagogikc. agronomijc. goografijc. tokstilno tchnologijo. goodoziijt. arhitokturo in v manjši mori šc nckatorc druge smcri. Na oddolkih za arlicologijo, klasično tilologijo. okonomijo. romanistiko zaslodimo ravno naspro-ton procos. Vcčina priiavljonih jc dokončala gimnazijo ( 72,0'; ). 2-2.1' i srodnjo strokovno šolo. ostali iiitnajo ustrcznc srodnjc izobrazbc. Po dolgi)) lotiJ) so jo ustalilo štcvjlo prijjv z Ljubljanskcga območja. \'cč biuccv jc s Primorskc m Notranjskc, Koroško tcr Štajcrskc. manj pa u krajov ob Muri in Dravi tor z nolonjsko. ()d ostalili podatkov jo najbolj zanimivo. da sc ic povcčalo štovilo prijavljonoov iz SR Hrvatskc. RL \klopscjo IOSS F\Z zdnc 22.9. 1972: l() SŠ l.VZ v.' zavzonut za ohranitov prostora okspc-nnK-ntalni litoratun. V zvezi z dogodki okrog icvijc Problomi so bonio s PK RK ZMS o nada-iinji usodi Problomov čimproj dogovorili in postavili skupno omiovo. IOSS LVZ 1NSTI ILT JOŽl 1 A ŠTl I ANA ODPIRA VRATA V soboto.2 1. oktobra jc inštutut Jožet' Štcfan v I.jubljani odprl vrata vsom ti.stim. ki bi si radi oglc-dali notranjost toga svotišča znanosti in naprodka. Štovilni dijaki. študcntjo. strokovnjaki in laiki. ki so izkoristili to priložnost. so imcli kaj vidcti in sli-šati. Vidoli so vcliko zaplotonih in drugili naprav t :u-/ik;iiočinii lučkanii. vvličastni jcdrski roaktor. Ra/nih strnjov in naprav jo dancs tia raziskovalnih uištitutili žc toliko. da niličo. razon tistili. ki z njimu ¦ liMajo. no vc. za kaj so uporabljajo. loda to voiular •lo nioti. Pomombm) jc vzdušjo. Ljinljo morajo čuti-li znanost. ln kaj so slišali? Raziskovalci na inštitutu so do--sloj napisali v znanstvvno rovijo žo okrog tisoč člank.ov in imoli so tudi žo približno toliko roforatov na kon-grosih. Ljudjo sicor govorijo. da inštitut. kjor ždi 200 razi>kovalcov (mod njinii 60 doktorjov). no da voliko od sobo. toda važnojo pač nokaj dolati. Cim voč člankov. čim voč roteratov! Sovoda jo najpon)ombnojšo. kaj si človok o inštitutu rnisli. Toliko znanstvonikov bi lahko dalo voč od sobo. Amiroj Dotolii Akcijski odbor pn 1O SŠ LVZ jo 17. oktobra 1972 pripravil numitostaoijo zaradi protislovonsko 'jonjo proti koroškim Slovoncom. Po zborov.inju v Študontskom nasclju jo okrog 700 udoložoncov mirino domonstriralo s pohodom po Ijubljaiiskih ulicah. >^t V OCENOS.MO DOBILI: t BIBUOTFKA RAZLOG (Studontski oontar Svončilišta u Zaiirobu): lonči IVtrasov Marovjč: PRi:MEŠTANJA \onad Šoszrič: MAJSTORl SRFČl Antc Stamač: DFSM RIRANJF VAGE \inino Popovič: MATOŠ I NAKON NJFGA Branko Dospot: VIDOKRIG APSOLUTA K S BI^OGRAD: Milan Bimjevac: ANUJFV KALL.JDOSK.OP I.IPA. Kopor: ! dolman Juričič: PI.SN1ŠK.I LISll Jolka Milič: Pl SNISkl LISTI MLADINSKA K.NJIGA. l.jubtjana: BFVKOVA KNJIGA Zarko Potan: AV IOBIOGRAFUA Adolf Bibič: ZASEBNIŠTVO IN SKUPNOST (..CIVILNA DRL ZBA ¦ 1N DRŽAVA PRl HF.Cill IN \1ARXL) Slavko Prc«l: NOVA ZGODOVINA Slavko Kromonšok: SLOVFNSKO STL DENTOVSKO GIBANJF 1919 - 1941 S I L DENTSKA ZALOŽBA. Ljubljana: .v Trocki: I \l\ RATIRA l\ RFVOI 1T ! I \ OB ROB AKTUALNEM DOGAJANJU Kaže, da obstajata v družbi samo dve kategoriji ljudi, ki so pripravljeni pasti v prepad med idealom in stvarnostjo: to naj bi bila na eni strani mladina, na drugi pa pesniki kot derivat mladostnega infantilizma. Vse drugo je samo v sebi že določeno, ima svojo fizionomijo, trdnost — delavski razred in družbene plasti, ki se programsko nave-zujejo nanj. ter razredni sovražnik v bistvu pojavnih oblikah. Mladina bi kot enotna kategorija lahko prišla nekam vmes. razpo-ložljiva in pridobljiva za oboje. Navkljub zatrjevanju. da jo je treba obravnavati diferencirano, torej kot neenoten pojav, se tako v tezah za III. konferenco ZKJ kot v mnogih razpravah o njej govori samc v smislu socialne slojevitosti, mo-goče še stanovske (mladina v proizvodnji, študentje, mladina na trgu delovne sile. pripravniki itd.). Čeprav shema edeala (idealne stvarnosti) in realnosti (realne stvarnosti) ni povsod eksplicitno izražena, pa je v nekaterih rezultatih, ki jih te raz-prave dajejo. vendarle mogoče prepo-/nati ta poenostavljajoči princip. Rezultati kažejo na samovoljne pred-postavks najprej mladostnega idealizma, Ki naj bi bil mladini dan, bodisi da iz-haja iz ne-izkušenosti ali mladostniškega vitalizma. nekake biološke nepopol-nosti mladine. drugič pa se pred-postavlja politična neopredeljnost (nezajetost v politično organizacijo). razpoložljivost. Shemi so prilagojeni tudi akcijski programi vzgoje kot sistema indoktriniranja ter organizacije kot men-torske, kontrolne organizacije. Razprave ob tezah za III. konfe-renco so nakazale vrzeli, predvsem v opredeljevanju organiziranja, odnosa med Zvezo mladine in Zvezo štu-dentov, zajet ni problem delovnega statusa študentov, jasno pa je, da se tendenc, ki se porajajo nied mladino, ne da odpraviti s splošnim govorjenjem o ..ultralevičarstvu", ..avantgardizmu", ,,pripadnosti samoupravljanju" itd. Sociologizem tez bi se dal prerasti samo z opredelitvijo nenavadnega po-java ,,gibanj'\ jasno prisotnega že od le-ta 68 dalje. V luči zadnjih razprav v zve-/i ¦/. mladino in socialno diferenciacijo (iskanje milijarderjev) se ponovno pos-tavlja vprašanje indikativnosti teh gibanj. ki so že pred nekaj leti postavila ta vprašanja. Samo spomnimo se zaple-tov okrog letaka akcijskega odbora 10 SŠ LVZ, ki je postavil problem tistih, ki pod krinko sorializma boga-tijo (Ali je povzročil izraz ,,rdeča buržoa-/ija" več vznemirjanja v javnosti kot pa ,,milijarderji"? ). pa je bil letak zap-lenjen in prepovedan. Navsezadnje je nacionalizem izkoristil prav nerešene soeialne probleme. da je za njimi skril svoja totalitarna svojstva in se prikazoval kot mamljiva alternativa. učinkovitejša (po modelu grških pol-kovnikov) od drugih. Brez večje pronicljivosti je mogoče ugotoviti, da III. konferenca ni reševanje problemov za ali namesto države, ampak gre za uresničevanje programa, ki je veliko širši in ki ga konferenca o socialnem razlikovanju ni absolvirala. Še več, gre za to, da je razieševanju ,,vprašanja mladine" predpostavljena kreacija revolucionarnega programa: marksis-tične kritike, politizacije ,,hromih" možnosti. Izhodišče ..reda" ,,anarhiji" ne more nadomestiti alternative ,,demokracije" — ,,samovolje". Zato želja ob razpravah za konferenco ne more biti nič drugega kot pa želja. da se na dnevnem redu po-javijo teme. ki odločajo o usodi sociali-zma. To ni nikakršna ..idealnost". Naj-več upanja dajejo tisti. ki so obšli kot neplodno tako idealnost kot realnost. Devalvaciji zgodovine, zgodovinske opredelitve. pojma marksizem je pred-hodil usodnejši proces izginjanja razmer, ki jim dajejo vrednost. konkretnost. političnost. Mladina se tako ne more pojaviti kot ..problem", ki lahko samo nekomu pripada. torej problem apatije in sovražnosti. marginalnosti. Merilo razlikovanja more izhajati samo iz dej-stva. da je z vsem skupaj produkt raz-redne družbe, ne idealnega, ampak zgodovinskega. Tudi možnosti za ra-zrešitev nakopičenili spopadov so lahko uspešni samo s tem razlikovanjetn. Marjan Pungartnik koncept lista tribuna i. ..Delovni ljudje laliko odgovorno obli-kujejo stališča in odločajo, samo če so vsestransko politično obveščeni." (Iz dokumenta SZDL dancs) Od opredelitve za neko politično usm eritev (kot sestavnega dela koncepta) pa do konkretnega časopisa je enako daleč kot od teorije do prakse. s pogojem, da teorija ni zgolj norma, praksa pa ne golo ravnanje. Koncept nastopa v tej navide-zni razdvojenosti osrednje. ne mogoče kot vez med njima. ampak kot določilo. Ko se postavlja koncept, se postavlja te-meljno vprašanje o družbenem položaju in možnosti subjekta. Njegova vprašlji-vost ne niore biti v njegovi opredelitvi do kakršnega koli programa (torej tudi v odnosu do nenavajenega programa). ani-pak samo iz njegove eksistence kot sub-jekta. ..Družbeno ekonomski sistem socialistične demokracije laliko ustvarja in razvija samo aktiven, materialno in moralno zainteresiran posameznik. člo-vek in državljan," pravi program ZKJ. Pot se seveda pričenja pri posamezniku katerega splošnost je družbena splošnost, ne pa funkcija v okviru države. Govori-mo o zgodovinski opredeljenosti in mo-žnosti subjekta. Konstituira se prvi disti-nktivni instrument koncepta: samoupra-vljanje, a ne osiromašeno na sredstvo — samoupravljanje kot zgodovinska alter-nativa. Druga distinkcija je pogojena z dej-stvom, da so v vsakdanjo prakso druž-bene dejavnosti vržene take kategorije, ki funkcionirajo zgolj prestižno, s tem pa delno.namesto notranje pomenske napetosti nastopajo enodimenzionalno, absolutno. prilastkovno. Predvsem gre za take kategorije, kot so ,,avantgardi) zem". demokratičnost, ,,marksističnost'\ Vse se bolj ali nianj navezujejo na polo-žaj. ki si ga lastitelj teh epitetov želi ali-pa hoče utrditi. Marksizem jili je opre-Jelil in podvrgel kritiki ideologije; niti najmanj jih ni mogoče ovreči z oveko-\ečenjem (tudi če etikcta trdno prime. Zamudo izida prve številke letošnjega lctnika Tribune je treba pojasniti. saj je niso zakrivili uredniki. Po štirikratni prepovedi v lanskem letu je bilo treba izdelati nov koncept lista, ga potrditi na skupščini SŠ LVZ in izvoliti nov svet Tribune. ker je prejšnji odstopil. Obja-vljamo prva dva dela koncepta. pomem-bna za usmeritev lista in za razpravo o njej. UREDNIŠTVO jo je mogoče gledati samo kot etiketo -kakršno koli enačenje marksizma z dod-atkom, prilastkom. ideologijo, ko je zak-ljučena v doktrinarnem sistemu, pa zara-di tega nepojasnljiva iz sebe. ruši mark-sizem) niti ne zavračati z enakovrednimi. In če se bo Tribuna zavzelala za marksi-zem, tega ne bo delala za marksizem. tega ne bo delala zaradi priznanja pose-bnega statusa. ki bi prej onemogočil, kot omogočil avtonomijo kritike. Pri-stati na vlogo, da sme reči tisto, kar se drugini ne spodobi ali ne izplača, je dok-aj klavrna naloga. Tudi ,,reči vse" ne mo-re smiselno koncipirati list; gre torej za vidik, ki presoja pojave po njihovem po-menu, v celoti družbe. ne po normi (deklaraciji). Tretji konceptualni element ja pripa-dnost univerzi, ne v ozko pripovednem smislu, ampak v širšem, reprezentati-vnem. po katerem mora biti osrednjost opravičena z dogajanjem na njej. Tu raz-padata predsodka ..koga predstavlja" in ,,aktivna manjšina". Na eni strani doga-janja ne sprašujejo za pristanek, še manj pa morejo ostajati v zakonu manjšine na drugi strani. Sindikalizadja kot prva sto-pnja angažiranja je edina realna posta-vka Skupnosti študentov (katere organ in avtonomni del je tudi Tribuna). S tem bi se list osamosvojil nasproti instrumen-talizaciji univerzi nelastnili tokov, še bolj ,pa abstraktni angažiranosti. Kritika .,radi- kalne kritike celotne družbe" je kritika ..lebdečega" intelektualca, katerega abstr-aktnost je v tem, da se bodisi ni sposoben navezati na nobeno konkretno alterna-tivo, pa tudi ne graditi lastne individua-lizacije. II. Usmeritev lista ne more biti instrumen-tarna, tj. podrejena samo enemu interesu, ampak mora izhajati iz spoznane vprašlji-vosti stvarnosti. To je tudi osnova kritike in kritika sama. Njene spoznane predpo-stavke: a) Univerza je razgrajena, ne deluje kot enoten politični subjekt; razgrajena v mnogoterem smislu: na druga drugi tuje ustanove, ncvtoritarnega profesorja in i/.gubljenega študenta, na sociaJne obje-stneže in socialno ogrožene, na dobre in slabe študente, na dobre in slabe profe-sorje. na dobre in slabe učne programe, na umne in nevedne. Delna racionalizira-nost teh nasprotij (s tem da opravičujejo in pogojujejo celoten visokošolski študij) je neracionalnost celotne družbe § vice verse. V tem smislu bi bila usmeritev zgolj na študijsko problematiko (nekateri mislijo, da je to univerzitetna) potrditev in ravnanje te nesmiselnosti. V sferi pub-licitete so posredovane možnosti za to, da mistificirana razgrajenost pokaže svo-je pravo lice: tj. nesmisel. b) Univerziteni intelektualni potenciali tvorijo prej agregat različnih usmeritev kot smiselno celost. Ta proces lahko gle-damo z dveh zornili kotov. Prvega pred-stavlja kritika kot poskus spoznanja celo-te: ee je prodrla dru/bena kritika. se jc umaknila kulturna problematika, kul-tura in litcratira sta se izmikali kot pod-ročji spopada, pa jima je pripadla (dez) interpretacija parcialnega. Drugi vidik je v delovanju politike, kamor lahko vklju-čimo tudi projektirano vlogo komunistov v uredništvu. Razbijanje politike, ki vidi v sestavljenejših pojaviJi sarno reflekse primitivnega polikantstva, je razbijanje iastne samozaljubljenosti, izziv, da gremo prek meja fetišizirane politične prakse. Izziv k interpretaciji zgodovine. razgovor: domovi ,,Študentka išče v centru ali bližini ogre-vano sobo s kopalnico in souporabo telefo-na. Ponudbe pod ,,Do 1000 ND." 38079 intervju z direktorjem zavoda študentskih domov z Jurijem Kogojem. Že dva meseca beremo v časopisih podobne oglase. Stano-vanjski terori/.em ljubljanskih privatnikov iz dneva v dan rase. Najemnina za podkletna stanovanja znaša /e več kot 500 dinarjev za osebo. Naje-mnina ne pozna meja! Na diugi strani imamo še vedno anarbično študentsko naselje. Kaj je in ali sploh je kaj novega s prostori študentske republike? Na to vprašanje smo poskušali dobiti odgovor od tovariša Jurija Kogoja, direktorja študentskega naselja. Vprašanje: Kakšni so vzroki za povi-šanje življenjskili stroškov v študentskem naselju in kakšne poslediee pričakujete? Vprašanje: Kakšni so vzroki za povi-šanje življenjskih stroškov v študentskem naselju in kakšne posledice pričakujete? Odgovor: Za povišanjc stroškov sta dva vzr-oka. Prvi jc podražitev nasploli, drugi pa povc-čano storitve zavoda. Le-ta namreč poskuša študentom vsako lcto izboljšati bivanjskc po-gojo. V vseh domovih bomo zamenjali pohištvo. Največ pritožb jc bilo v študentskcni naselju zaradi toplc vodc. zato poskušamo urcditi. da bi imeli stalno toplo vodo. Največ sc bo to lc-to spremenilo v akademskeni kolegiju, ki jc zdaj dobil ccntralno kurjavo in stalno toplo vodo. Prej je bilo v teni domu ževljenje res težko, ker ni bilo urejeno ogrevanje, in so študentje mnogokrat študirali v hkulnih so-bah in cclo ob svečah. ker clcktnka ni zdr-žala obrcmenitve. štipondijc naj bi so zaradi povišanih življenjskili stroškov revaloriziralc z lanskih 76 starih tisočakov na 90. to jc za 18 odstotkov. Ccnc v študcntskih domovih se ne smejo dvigniti za več kot 18 odstotkov, ker bi to potnenilo padcc standarda. Torcj je 18 odstotkov zgornja meja mogočega povišanja cen. Na moj predlog jc izobražovalna skup-nost sprejcla stališče, da bo financirala tudi del aniortizacijc oprcmc. iti sicor za domovc 60 odstotkov. Zato jc cona obioka liranc dvig-njena za 18 odstmkov, cona stanovanja pa znatno manj v študentskcm naselju na primcr za 9,6. Ce sc bo štipcndijska politika držala začrtane poti, bo delež stroška za hrano in stanovanjc pri štipendiji zmanjšan. Lcta 1970 jc za to študent porabil 75, 1971. 62.6. tega leta pa le 60,9 odstotkov štipcndijc. Tako gib-anje jc rczultat resnega napora Zavoda študen-tskih domov ter novili obveznosti, ki jih je sprcjcla republiška izobražcvalna skiipnost. V.: Vedno znova se pojavlja vprašanje kapacitet. Kako je to urejeno za študijsko leto 1972/73? O.: Na univerzi obstaja komisija za sprejcm v študcntske doniovc, kar jc dobra rešitcv. V njej sodelujejo predstavniki univerzitetnih proteso-rjev tcr študentov. Trenutno imamo v študent-skih domovih v Ljubljani 2658 postclj, pri čc-mer nista vštcta dom višjc šolc za zdravstvenc delavkc in dom I SPN. Skupno imanio torej nekaj čcz 3000 lcžišč. To jc glede na število vpisanih študentov vsekakor prcmalo. kar so je poscbej pokazalo lctos. Lani smo imoli za novince takoj na razpolago 364 ležišč v novih blokili. Lctosjc drugače. Na tch ložiščih so ostali študcntjc. ki normalno nadaljujejo štu-dij. Komisija za sprejem v študcntskc domove je morala odkloniti 280 prosilccv. Toda niti tistc. ki so bili sprejeti, nismo mogli vscliti takoj, ker praznjenje študentskih domov nc potcka istočasno kot vsoljcvanjc. Izseljevanje traja do polovice novcmbra, so pa tudi problomi s pogojno vpisanimi in z diplomanti. Takoj ko smo zvcdcli, da v normalne sobc nc bonio niogli pravočasno sprcj^ti vsoh, ki so bili spre-jcti. snio sc odločili za ncsrcčno varianto, ki jc pa boljša od ničcsar. Odprli smo skupinskc sobo. 110 novinccv spi v skupfnskih sobah. V vsaki jih jc od 5 do prck 20. Študirajo sevcda laliko samo zunaj tega prostora, v knjižnicah, čitalnicah, Jasno, pogoji bivanja v skupinskih sobah niso dobri. Trndimo sc /a čimprcjšnjo rešitev vprašanja tistili, ki nimajo več pravicc bivanja v študentskih domovili. da bomo na njiliova mesta v normalnc so'k\ dvoj-kc. vsclili novincc. Komisija je sprejela skupno pod A in B 708 študontov, pa snio jih vselili doslcj 419. Okoli 15()jih jc sprcjctih pod B, ti dobijo pravico do vselitve koncc koledarskc-ga leta. \'cndar jc jasno, da vseh no bomo mog-li vscliti. l)o začotka novcmbra se bodo izsclili tudi tisti. ki niso napravili izpitnih pogojcv. ta-ko da upanio. da bomo vcčino novinccv iz skup-inskih sob prcsclili žc do takrat. Toda nckaj je jasno: šk-vilo postclj nc niore wč slcditi naraščanju stcvilu šuidcntov. Prišli srno v si-tuacijo. ila nioramo od študenta. ki ni opravil vseli izpitov. zahtevati i/sclitcv. Poscbon pro-blom so diplomanti. Čo moramo od njoga zah-tevati, da so iz.scli niosoc ali dva prcd diplomo, je s tcm storjcna škoda tudi družbi, nc samo diplomantu. Postdiplomci nimajo v scdanjih razmerah nobenih možnosti za bjvanjc v stu-dcntskih doinovih. Na rcpubliški izobražcvalni skupnosti in na univerzi je žc bil razgovor o graditvni novjh študcntskih domov v Ljub-Ijani. Sklonili so, da bo v okviru razvojnega načrta univcrzc pripravljcn pcrspoktivni načrt izgradnjc študontskih domov. Problem pa nc bo rošon v kratkcm času. V.: Kako je s študenti iz drugih repu-blik? O.: Zaradi prcinajlincga štcvila lcžišč so naši kriteriji za sprejcm študontov jz drugih republik v študcnfskc domovc zolo ozki. To povzroča resne in tcžkc problemc, posebcj čc upoštevamo. da je sistom štipendiranja v drugih rcpublikah drugačcn, da so štipendije nižjc. V.: Kako je z ilegalnim bivanjem v domovih? ().: Vprašanjc ilcgalncga bivanja je v govo-ricah dostikrat prcdimonzionirano. Stanjo po domovih kontroliramo nekajkrat letno. Po kontroli smo ugotavljali, da ilogalccv ni vcliko. Za ilcgalca no štcjcmo tistoga, ki jc dan. dva. tri prcspal pri kolcgu. Tudi lctos smo napravili pregled po domovih, toda šc ni končan. Po podtkih iz tega prcglcda jc štcvilo tistih, ki nimajo pravicc v domovili, niinimalno. Tudi tokrat sc jc potrdilo pravilo, da jc govoric vcč kot ilcgalccv. Do pojava ilcgalstva prido najvcčkrat na ta način. tla v sobi prcbiva študent, prijavljen na imc nekoga drugoga. Na upravi v taki množici ni mogočo spoznati posamcznikov. Zaradi tcga ima uprava omcjc-nc možnosti odkrivanja ilcgalccv, vcndar štu-dcntjc prcko disciplinskc komisijc sodelujcjo pri razčiščovanju illcgalstva. V.: Zanima me, zakaj gradite telo-vadnico in kdaj bo zgrajena? ().: I o stc vprašali vsckakor zaradi tcga, kcr so zclo potrcbnc novc postclje. Odgovor jc jascn. Menimo, in študcntska organizacija prav tako (prepričan sem. da je to v intcrcsu vseh študontov), da ni dovolj samo postelja in prchrana. Študcnt ima tudi drugc potrcbe: štu-dijskc, kulturnc dcjavnosti, rckrcacijo. Šport je /a mladega človcka zelo pomcmbcn, zdrav na-čin življenja jo istočasno pogoj za dobcr štu-dij. Dogaja se. da kritiziramo študente. kor sc napijcjo, napravijo kakšno ncumnost, kar sc pri taki množici sorn in tja mora zgoditi. Vpra-šujcmo sc, kjc naj prcbijcjo tisti čas, ko nc scdi-jo ob knjigi ali niso na fakultcti. Telovadnica pa tudi tudi drugi objckti so nujni sostavni element pogojcv za življcnje v študentskih domovih. Tclovadnica bo zgrajcna do prihodnjc pomladi, v v načrtu pa jc tudi baz.LMi. ki je postal žo nujen. Intervju vodil: Nikola Damjanič študentski tisk V srcdini junija jc bilo v Ohridu posvcto-vanjc o študentskem tisku. Pripravilo ga jo predscdstvo ZŠJ. Po uvodnih retoratih Milutina Stanisavca (gl. urcdnika Idcj). Blagoja Filipovski-ga. člana prcdscdstva, m Marjana Pungartnika sc jc razvila razprava. v katcri naj bi sodclovali udclcženci iz vsch urcdništcv tcr vodstcv Zvczo študcntov, in ki naj bi služila za tcmatsko scjo prvd^odstva o študcntskcni tisku. Želji po obvladovanju študentskega tiska postavimo nasproti p- av ta tisk; opozicionarski ali kritičen, grupaški ali odprt. kakršen koli pač, pa bomo videli, da je v sami postavitvi problema v Obridu obstaiala čudna dvojnost. Gre za funk-cijo, k\ jo študentski tisk opravlja. strogo zaprto v republiške mejc. ki jih prescga lo i/jonionia. Na drugi strani pa gre za težnjo. da bi ga podvrgli enotnemu tretiranju s strani jugoslovanske študentske orga-nizacije. Vsaki strani problema pripada namreč odločilno vprašanje sposobnosti, da se postavi na tako visoko splošni ravni. Razprava je tudi po uvodnih referatib be/.ala na vse mogoče strani. kar nazorno priča. kako različne situacije doživlja iugoslovanski študentski tisk. Pogoj za "koherentno analizo tega pojava torej zabteva ne nasilno enotenje. teniveč dovolj širok okvir. Posvetovanje je bole-lialo ravno pri teni, ker je glcdalo vse različno manifestacije izključno subjc-ktivno. tako s stiske študentske organi-zacije kot z omejene prakse posamičnih listov. Študentovemu uredniku A. Posto-loviču se skorajda ni zdelo vredno razu-meti, da je Studentski zbor povsem druga-čen od njegovega lista. da ima povsem drugačno vlogo in da je mogoče naloga večjega centra, kjer so družbeni tokovi zgoščeni do stopnje relevantnosti za celotno družbo. tudi v tein. da ne oce-njuje vsega s foteljske privilegiranosti. Ravno Postolovičev govor je pokazal tisto, česar drugi niso mogli. ker so bili prisiljeni svoj položaj posploševati: pravo vlogo (ali pa disfunkcijo) štu-dentskega tiska. Zanj je namreč zna-čilno, da je intelektualno jedro študentske populacije, njegova dejavnost (učin-kovitost. konstituiranje na dejavnosti) je v strogo diferenciranih sredlnab veliko bolj jasno odvisna od demokratizacije celoti^c družbe kot pa v razvojnUi sredinah. V odvisnmsti od razvitosti se študentski tisk nagiba zdaj k posredovalno oblastveni zdaj pa k sobi lastni funkciji. Pr\o je mogoče odkriti pri tistih. ki nastajajo v nialih centrih ali pa v okolju. kjer ima univerza še v večini prosvetiteljsko vlogo. Druga je nekoliko bolj sporna, ker za seboj vleče čisto kon-kretne oblike akcije. demokracije, da ne rečem v pozitivistično mistiko zavite ..vrednote". Temu modelu sc približuje trojica Student — Studontski list — Tri-buna, vendar je še daleč od kakršne koli čiste relevantnosti. V kasnejši razpravi komisije za zaključek se jo ta vidik obs-toja študentskega tiska opredelil z ,.idej-nimi tokavi". kar se je izrodilo v prag-matično naštevanje nalepk (..ultra-levičarstvo", .jadikalizem". ..nacio-nalizem" itd.). Ravno ta absolutizacija ,,idejnib tokov"" onemogoča pojasnitev. čemu tolikšne razlike v političnih usme-ritvab, še manj pa poskus, da bi odkrili družbeno ozadje študontskega tiska. Ena zanimivib tez ria posvciovanju. da je jedro pojava študentskega tiska gibanje inteli-gence, je ostala brez odziva. Težko je namreč reči. da je jedro neka organizacija. pa tudi nobeno abstraktno gibanje ne: dovolj karakteristična bi bila splošnejša primerjava nied teniami. ki se jih je loteval Praxis in na drugi strani študentski tisk. Posvetovanjc naj bi vsaj shematično obdelalo odnos študentske organi/.acije do tiska. pa jc navsezadnje obveljalo. da mora imeti tisk določeno dozo avtonomije. Tako stališče odnos ukinja, ker ostaja tisk znotraj organizacije kot njen del. opravlja tisto delo, ki bi ga morale opravljati organizacije same. Ozadje stališča je tudi normativno pojmovanje programov (tako ZŠJ kot ZKJ), ne pa stvarno, to pomeni, da je program stvarnost, ne pa volontersko normna kategorija. Previdnost glede avtono-mije listov ie narekovala slaba izkušnja, da so le-ti večkrat pobegnili iz vladanja štu-dentske organizacije, pa je tak spomin blo-kiral nadaljnje prodiranje v bistvo. štu-dentska organizacija se je pravzaprav ujela v lastno past: nemoč organizacije ne more prenesti večje diferenciacije (katere odraz je tudi avtonomija tiska), zato je bila pnsiijena obračunavati z ure-dništvi z zameniavami, ne sicer vedno negativnimi; dolgoročneje ji to onemo-goča vzpostavitev samostojnega, kritič-nega in odprtega tiska. Ravno pri krogu te problematike se je pokazalo, da bi se moralo posvetovanje odigrati na ravni republišKih organizacij, saj je odnost ZŠJ do tiska ravno tako abstrakten, kot je njen odnos do republiških organizacij. Prepovedi niso zbudile velikega zani-manja, kar samo dokazuje naprej njihovo marginalnost, v drugi vrsti pa dejstvo, da se njihove prave vloge zaveda le mali del. Navsezadnje se je pokazalo, da je vpraša-nje, ali so prepovedi cenzura ali ne, nepo-membno, če ne obravnavamo realnega položaja študentskega tiska. Tu ne gre zgolj za skalo pritiskov, ki bi jo odštevali od nekcga idealnega političnega sistema. Omejitev (pritisk) je treba sprejeti kot realnost, kot način, s kakršnim se družba konstituira, toda ne razumljeno kot poli-tično preigravanje. Ravno notranja trdnost študentskega tiska je mogoča samo prek take konfliktnosti. Pojavlja se še provo-kotivno vprašanje, ali deklariran neobstoj cenzure resnično pomeni brezcenzurje. Prej ne kot pa ja, kajti, kdo bi se odrekel v vsakdanjih političnih odločitvah nekaj že ustaljenim oblikam omejevanja. Težko je tudi reči, daje posvetovanje moglo izpolniti nalogo, da se znova vzpo-stavi tesnejše sodelovanje med študen-tskimi glasovi. Dobil sem namreč vtis, da bi pred teni rnorali rešiti vprašanje infor-miranja v ZŠJ; tako so bili listi postavljeni pred nalogo, da spravliajo iz zagate štu-dentsko organizacijo, ki na jugoslovanski ravni pogosto obstaja samo od plenuma do plenuma, od konference do konfe-rence in od stališča do stališča. Za to scveda niso niogli biti toliko vneti, kot bi bili. če bi šk> za čisto niihove interese. Problem štu-dentskega tiska torej ni absolviran, vendar ga bo moral očitno načeti tisk sam — toda kot vprašanje Zve/e študentov. Plodove posvetovanja je namreč mogoče zreducirati na manifestacijo dobre volje. Marjan Pungartnik koroška Rdeči prapor, 18. avgusta 1920, št. 23, str. 1 PROLETARIJATU PLEBISCITNEGA OZEM LJA NAKOROŠKEM! Pariška konfcrenca, prcdstavnik svetovnega kapitalizma in impcrijalizma, jc poslala k nam na Koroško nekako komisijo, da dela nekak plc-biscit. In evo dancs komisija v plebiscitnih zonah A in B! S tem sc jc pričela prava komcdija. Nacijo-nalistični svct koroške deželc besni. Od cnc strani se vpije: ,,Živio", od druge strani pa: ,,Heill". Naci-jonalisti na Koroškcm so zbcsneli, obojni, ncmški in slovenski. Dolgc procesijc teh nacijonalistov romajo k tej komisfji, se pritožujejo, protestirajo, prosijo. Ljudstvo se razburja na shodih, potom brezvestncga časopisja, postaja nestrpno in kriči kot znorelo. Časopisi, ncmški in slovenski prina-šajo lepo, slovcsno obrobljeni dolgc, ognjevite pozdravne članke, kjer v antantnih jezikih slavijo prcdstavnikc ..pravice" in se jim prilizujcjo na svoj način za naklonjenost. Komisija pa gleda na vso to komcdijo, ki jc nc razume in izda tu in tam kak plakat gledc ,,takoimenovanega" plcbiscita. Tako izgleda zdaj ta glasovalna norišnica na Koroškem! Nas komunistc briga ta komedija le toliko, v kolikor se tiče prolotarijata. In tu nas navda ža- Tost! Danes je na Koroškem socijalizem pokopan, dancs jc nacijonalistična gonja omamila vse dcla-vstvo tako, da jc popolnoma pozabilo na svoje socijalno stanje in slepo drvi za nacijonalisti. Danes na Koroškem ne moreš biti pravi socijalist; ako si socijalist, moraš molčati, drugače se ti zgodi kakor Liebknechtu v Bcrlinu. Tcmu jc krivo izdajalsko početje vodilnih kro-gov v vrstah socijalne demokracije, v kateri je orga-niziran naš koroški proletarijat. Mcntaliteta koro-ških socijalistov se dancs popolnoma nič ne razlo-čuje od mentalitete raznih nacijonalcev. Lokalni patriotizcm, ki pravi: ,,Mi smo Korošci!", je pri socijalistih ravno tako v modi kot pri drugih buržujskih strankah. Duh internacijonale gine iz mas vedno bolj in bolj in politično obzorje koroškcga proletarijata sc krči v koroškem šovi-nističncm močvirju. ~ Politike, ki jo v tem pogledu dela na Koroskem oticijelna ncmško-avstrijska socijalna dcmokracija z dr. Rennerjcm na čelu, ne moremo imenovati drugače kot voliko polit. (ično) umazanost. Skoro ves strokovno in polit. (ično) organizi-rani proletarijat na Koroškcm jc popolnoma pod vplivom soscdnjc nemško-avstr. (ijske) soc. (ialno) dcm. (okratskc) strankc, ki ga izigrava v svoje nesocijalističnc, nacijonalne svrhe. Nekaj tega proletarijata je formelno organizirancga v jug. (oslovanski) soc. (ialno) dem. (okratski) stranki, ali vsc te organizacije so faktično pod vodstvom in vplivom nemške soc. (ialno) dem. (okratske) strankc, katera daje vodstvom toh organizacij direktivc za postopanje. Voditelji soc. (ialno) dem. (okratskc) stranke pri nas so zloglasni ,,sodrugi" Grogcr, Prcssien itd., ki se prav nič ne razločujejo od drugih nacijonalističnih bcstij D Anunzijovcga kalibru. Ves vpliv stranke so udinjule nacijonalistični in lokalpatrijotični propagandi. Trenutno so obvladali razpoloženjc delavsta, zato deluje zavestno, brezobzirno na sorodno jugoslov. (ansko) soc. (ialno) dem. (okratsko) stranko, ki pa vpričo teh razmer žalostna stoji ob strani in igra vlogo politične mevže. Usoda jug. (oslovanske) soc. (ialno)dcm. (okratskc) stranke je res obupna. Delavstvo, fa-ktično pod vplivom nemških strank, nima nika-kega zaupanja do svojih voditeljcv, ki jih uobče poniževalno imenujejo ,,Kranjci!'- Dalje se jc vslcd narodnostnih razmer nateplo v stranko mno-go sumljivih clcmcntov, vcleposestnikov, trgovcev in drugih takih ljudi, ki so po prepričanju vse prcj kot socijalisti, ali iščejo zaščitc v njej. Lahko si mislimo srčne bolečine soc. (ialno) dcm. (okrat-skc) stranko ob poglcdu na lastne pristaše. Zato-ivj tudi ta neodločnost v vodilnih vrstah naše socijalpatriotske nacijonalne strankc v poglodih ua koroško vprašanjc, tako cincavo pisanjc nje-:ioga časopisja. Pravo orijentirana socijalistična politika najdc tudi iz tega čisti izhod. Mi komunisti v jugoslo-vanskem dclu Koroške smo v tem poglcdu že jasno precizirali svoje stališče. Naš delegat, ki smo ga poslali v Vukovar, jo na Kongrcsu izjavil, da komunistično orijentirani prolctarijat na Koroškem odklanja plebiscit, ki ga nam je scrvirala pariška kapitalistična gospoda. To izjavo je pozdravil takrat ccli kongres enodušno. In koliko prahu je vzdignila ta izjava v časopisju naših socijal patrijo-tov. Koliko ncrazumevanja, zavijanja! Isto stališče kot mi, zavzema glede plcbiscita tudi koinunistična stranka v Ncmški Avstriji in njcna voditclja Kcrže in Tomasch v Celovcu. Proletarijatu Koroškc in posebno oncmu iz conc A in B pa kličcmo: Dolavci iz fabrik, iz lesov, kmetje z njiv in travnikov in vsi tisti, ki ste tlačeni, in ki čutite jarem kapitala na vaših ramah, vas ,,plebiscit" ne briga čisto nič. Tak plebiscit ni stvar delav-stva! Delavstvo ni zato tukaj, da bi delalo mcje mcd narodi, ali da bi pomagalo buržoaziji gra-diti take meje; ampak delavstvo mora meje, ki jih kapitalizem gradi, razdirati in podirati. Mejc podirati jc tvoja naloga, proletarijat! Pustite gnilo nemško in slovensko buržoazijo, naj se grize med seboj, naj dela meje, kcr gospoda nima drugega dela. Ona jc dolžna dclati tako, kcr je obsojena od usode časa na smrt in se bo s tcm izčrpala. Cilji delavstva so čisto drugi, posebno v današnji rcvolucijonarni dobi. Mi se moramo boriti za v postavitev sovjetske dcmokracije, katere sliko nam podajc bratska Rusija, za v-postavitev pro-letarske diktaturc. Na dan plebiscita naj vsak zavedcn proletarec, vsak komunist ostane doma! S popolno abstinenco pokaži, ti delavstvo, svojo politično zrelost, da ne priznavašodločb Pariza. Delavstvo, ne hodi se klanjat tcj ententi komi-siji, ne hodi lizat rok, nc vpij ,,Heiir in ,,Živio". ne trosi cvetlic tistim, ki so predstavniki gnjilega družbencga reda, tistim, ki hočejo uničiti sovjet-sko, dclavsko Rusijo. Proletarijat ni za te vrste ,,plebiscite"! To je naše komuriistično stališčc, stališče jugoslovanskc in nemškc komunistične stranke, katerega so držitc. To kar nam pred-pisujejo, ni samoodločba narodov, tojc uspava-nje nas v stari režim medsebojnega zatiranja, iz katerega vstajajo lc krasnc pcrspcktivc za kiuto medsebojno vojsko. Delavstvo, ne prepiraj sc, pod katcro kapitalis-tično državo hočeš pripasti, okleni se komunisti-čne stranke, ki bo vse narodnostne prepire rc-šila bolje kot Pariz in cntenta, okleni se komunis-tičnc internacijonale, ki vodi rcsničen boj proti vsakemu zasužnjenju pravtako socijalncmu, kakor nacijonalnemu. Komisiji pa kličomo: Vive le communisme intcrnational! Koroški dclavec (Lovro Kuhai - Prežihov Voranc) Rdeči prapor, 23. oktobra 1920, št. 42, str. 3 GOSPODA SOCUALDEMOKRATI! KJE JE VAŠA INTERNACIJONALNOST? Agitacija za ,,plebiscit" na Koroškem pomeni popolen krah socijaldemokratskc stranke v tcj dcželi. Socijaldemokratska stranka je na ccli črti kapitulirala pred nacijonalizmom in njcni voditelji so sc prodali grofom in baronom. Tu mislimo mi deželno koroško socijaldcmokratsko stranko v Cclovcu in njenc voditeljc, ker jugo-slovanske socijaldemokratske stranke na Koro-škem ni. Vsc strokovne in politične organizacije v A coni, tudi one, ki so članice jugoslovanske soc, dem. stranke, kot Pliberk, Reberca, Ruda itd., delajo po navodilih deželnc centrale v Celovcu in so popolnoma v rokah celovškHi voditeljev Grogerjev in ,,sodrugev". Ta vpliv cclovške soc. dem. gospode pa sega tudi prcko A cone v dcfi-nitivno ozemljc Jugoshivije, n.pr. v Mežiško do-lino, kjer so socijaldemokratske organizacije vslcd tcga popolnoma nesposobne za kako razredno akcijo in vegotirajo pod pečatom nacionalisti-čnih stremljenj. V A coni so na primcr voditclji raznih orga-, nizacij obenem tudi voditelji cclotne nemško-nacionalne in kapitalistične propagande v mnogih občinah. Zadnji teden pred plcbiscitom je nudil žalo-stno sliko. Dclavstvo m sploh siromašni sloji, ki so v coni A v vcliki večini, je boso, nago in gladno, a bcsni v medsebojnem sovraštvu v veseljc kapitalizma. Celovški voditclii Groger, Lukas itd. pa so hodili v družbi s kapitalisti kot Schumy. Lučovnik, Lakner in drugovi okrog po coni A, sklicevali so shodc po par. 2 in hujskali proletarijat v najostudnejšo gonjo. Ravno tisti ,,sodrugi" so v Celoveu organizirali nekak ,,Arbeitcrbattallion" (Dclavski bataljoruki je imel namen, vpasti v cono A kot ,,rešitelj Koroškc". Dunajska centrala nemško-avstrijske socijaldcmokratske stranke z Rcnncrjem na čelu, pa tch celovških sodrugov šo ni izključila; nasprot-no: z dopadajenjem in tajnim podpiranjcm ncgujfr jo to gonjo. Le čitajte ,,Arbeitcrzeitung" in ,,Arbeiterwille"! Grogerja in vobče celovškim socijalistom mi ne maramo dokazovati, da ne delajo prav, ker ti gospodjc še niso bili nikdar socijalisti in nam je pod čast debatirati ž njimi o narodnos!nih vprašanjih, o imperijalizmu in sploh o pojmih internacijonale in socijalizma, ker so ti posta-vili geslo, objavljcno v ,,Sozial-dcmokratische Mitteilungen" (ki je delal propagando za nemško glasovanje), ki se glasi: ,,Ein guter Dcutschcr auch gutcr international-er Sozialist." (,,Dobcr Nemcc jc tudi dober internacionalen socialist.") Ljudi, ki so tako parolc zapisali na svoje banderc, ne smatram za socija!iste. Vcs položaj nam jasno kažc, da danes na Koroškcm sploh ne morcmo mnogo govoriti o kaki socijalistični stranki. To nas uči, da si bo morala vsaka socijalistična stranka, ki bo pričela med nami, mase šele odgojiti v nepopačenem socijalističnem duhu. To smo mi zabeležili kot objektivni kronisti v vednost listu ,,Delavcu'", ki v svoji 40. št. tako naivno piše: Na materinem jeziku, Slovenci za Jugoslavijo, Nemci pa za Ncmško Avstrijo." Kranjski socijaldemokrati so vredni bratci svojih koriških tovarišev, samo da so bolj leni. Prcjcli so od vladnega plebiscitnega fonda denar in so agitirali seveda za tistega, ki jih je plačal. Koroški delavec Lovro Kuhar - Prežihov Voranc) korčula 72 Korčulo poznaino kot idilično starinsko mestece na južnem Jadranu, ki je tako kot vsa podobna obmorska mesteca polna dcvi-znozapeljivih zahodnoevropskih turistov. Toda fcorčula pozna konec vsakega avgusta tudi nekoliko arugačne prišleke, ki jim pra vijo filozofi, sociologi ah kar družboslovci. Ker se o teh ljudeh, ki pridejo na Korčulo z vseh štirih vetrov, običajno tudi pove, da so marksisti, ki s podedovuno sokratovsko iro-nijo spravljajo v zadrego naše politike in so ti potem hudi nanje), se mogoče splača na tem mestu povedati kaj več o njihovem letošnjem symposionu. Konec avgusta se je začelo na temo Ena-kost in svoboda že deveto zasedanje Korču-lanske poletne šole v organizaciii zagrebške filozofske revije Praxis. Dr. Rudi Supek, ki je otvoril letošnje zasedanje. je že na /ače-tku povedal, da so delo šole skrajšali na vse ga pet dni, čemur so botrovale tako zaostr-ne politične razmere kot zmanjšane dotacije, pa tudi želja organizatorjev, ki so si hoteli privoščiti Kratek predah pred prihodnjim, jubilejnim desetim zasedanjem šole. Tako bo (če bo) konec prihodnjega avgusta Korčula spet sprejela poleg študentov in jugoslovanskih teoretikov še znana iniena iz sodobne marksistične misli, ki bodo po obljubah organizatorja deset dni razprav-Ijali o aktualnem treriutku socializma v Jugoslaviji in drugod po svetu. Letos smo poslušali predvsem tiste so-ciologe in filozofe, ki sodelujejo v krogu filozofskih revij Pra\is in Filozofija. Če-prav sta bili v tem poletju obedve po en-krat prepovedani in sta zanimanje pri-vlačili tudi drugače (kar nedvomno po-meni vsaj to, da gre tu za neko aktualno pomembnost in konfrontacijo z obstoje-čim redom in strukturami), in bi zato la-hko pričakovali vsaj novih misli (pri če-mer mi ne gre za vrednostne sodbc o njih), nismo razen nekaterih prispevkov dočakali ničesar globljega. 0 teoretičnem bogastvu letošnjega zasedanja je treba povcdati, da se zasedania niso udeležili tisti tuji avtorji (npr. Blocn, Marcuse...), ki s svojim delom še posebej od leta 1968 dalje vzncmirjajo angažirane plasti današnjega enodimen/.i-onalnega sveta. Tako je letošnje zasedanjc minilo relativno mirno in je imelo zanimi-vejšo stran nekje drugje. Letos je namreč na Korčulo prispelo veliko število študentov tako iz Jugoslavije kot iz tujine. Srečanja. spoznania, izmenjavanje niisli in informacij ter sodeiovanje v diskusijah tako na plaži kot v dvorani, kjer sc je šola sproščeni ob-liki kontaktiranja še posebej odprla (četr-ti popoldan je bil organiziran na temo. Vprašanja in odgovori), so bila niogoče najzanimivejši element letošnje šole. Širok spekter problemov (od ekologije. za katero kaže, da nostaja čedalje bolj zanimiv primer v okviru socialne pro-blematike, prek diskusij o današnjih levih gibanjih v svetu do vprašanja izobražc-vanja in tudi same organizacije klorčuia-nske šole) je ob temeljni temi letošnjega zasedanja nekoliko umaknil njegovo akade-msko karakteristiko in vnesel niogoče perspektivnejšo obliko šole. Vse to sicer ne pomeni, da so filozofi pre-nehali filozofirati (kar bi si verjetno marsi-kdo želel); vendar v teni članku namerno izpuščam teoretsko problematiko, ki je bila podana v letošnjih diskusijah: mišlim, da je v tako kratkem komentarju pomemb-nejša ta diuga plat, ki sem jo omenil. Končno moramo zaželeti organizator-jem naslednjega zasedanja čim nianj ura-dnih zapletov in pristoinim krogoni čini več razumevanja in tudi premišljanja o tem, kaj Korčula je in kaj v svetu pomeni. da se bomo po letu dni spet našli skupaj na otoku, ki si je že pridobil sloves koščka zemlje, kier se ne srečujejo zgolj suhoparni filozofi ali pa ,,anarhohberalni elementi", temveč tisti, ki so se v Marxovi zgodovin-ski alternativi ,,ali komunizem ali barbarstvi na tak ali drugačen način živo zavzeli za komunizem. Pavle ZGAGA pesmi richarda brautigana ridiard hrautigan iiiivailno posccla po san tranci-ncu. kjcr tudi izhajajo njcgove knjigc. dosloj jih ic žc kakšnih ilcsct. a lc cna pcsniška zbirka: Iablctka proti rudniški nosroči v Springhillu (1 68). te powiii so iz te zbirko. l.ežim v sobi ne/nane deklice l.ežim v sobi neznane deklice. Ima strupeno rastlino, gule sončne opeklinc in je nesrečna. Ko sc giba po prostoru. >o njcne kretnjc kot v prazničnem zrcalu. Odpira in zapira stvari. Pusti tcči vodo in jo spet zapre. Vsi zvoki, ki jili povzroča. so nekjc daleč. Lahko bi bili iz nekega drugcga mcsta. Vlračno je in ljudje zrcjo ven skoz okna tega niesta. \jihove oči so napolnjcne z zvoki vsega. kar počne. Kože za tiste. ki jih iniaš rad Mesar. pek. izdelovalec svečnikov, prav vsak lahko stakne kakšno spolno bolezen. tudi tisti. ki jih imaš rad. Prosim. brž k zdravniku. če niisliš, da si jo dobil. Poteni se boš bolie počutil, pa tudi tisti. ki jin inuiš rad. Ka/glednica iz kitajske četrti V Kitajci kadijo opij ¦>o kopalnicah. 'si se zgnctejo noter in zaklenejo vrata. Starci sedejo na kad, otroci pa posedejo po tleh. Tablctka proti rudniški nesreči v Springhillu Kadarkoli vzameš svojo tablctko. jc to kot rudniška nesreča. Spomnim se na vse ljudi. ki so se žc /gubili v tebi. Zajtrk Sinoči nie je ljubka vitka deklica prosila. naj ji napišem peseni o Albionu. da jo bo lahko cfala v črno mapo z lepim belini znakoni na platnieah. Rekel sem: ja. Pravkar je v trgovini. da kupi nekai za zajtrk. Prcsenctil jo "bom s to pesmijo. ko se vrne. Igralca kitajske dame Ko nii je bilo šest let, seni igral danio z neko /ensko. ki jih jc imela triindevetdeset. Živela je čista sania tam poleg nas. lgrala sva vsak ponedeljek in četrtek ponoči. Med igro je navadno govorila o svoiem možu, ki je bil mrtev že sedemdeset let, pila sva čai. grizljala piškote in klepetala. Haiku Zrnce popra je padlo iz sklede za solato: pa kaj° matjaž hanželk pesmi 66 Kartaš Sunshine supennani paemila uboga reva. m kadar se včasih siliši blizu luknje A h o jaja to pa to! Ker sem vesel i:0.000childrens and baby vkorakaj v mesto STOP! Pesem dolina je imeti ti loviš misel ni več na kcmicu stavka izražena je s piko pesem ni več na koincu stavka rostavration man ko gledaš dovoli sicer pa ali ni stoji pred tablo angleška literarna č itanka ko jo goroia kraljiči na palača scm se poscal Have you read tho story of Gulivei* 90 " ' Commanvvealth Uarbadores ves svet obskrbujeni /. lepoto vcs svet o skrbujem z lepoto " vse sUnence obskrbaijem s pravicOi vse slovenoe o skrbujem s pravico vsakega ljubljanca obskrbujem s paHetjo vsakega ljubljanca o> skrbujcni s paifretjb milan osrajnik prezvočenje razzvočenep naj|>roj jc udaril izza iiickih vcj: zavil scj okoli pukončnih valjcv, v olbrnil v nasprotnodncr ovo-ja, ua zajcl šc cnkrat. ^ dvijinil proti okBgli pira- niidi presekanosia stožca. jo prcvrtcl. d clcl, šc cnkrat dvignil. w zavil in prcvil ^nil. jo pa-ilvzdol v nasprotni snicri protii začctku, clobilnmjano smcr. •nC vrgcl nazaj in -slcdnjič razmnoi svo-jc vcjc in dcbla navzvem; provil sc jo okc lis- \ tov. jih vlckcl. natcuov;al. vabil, izvabljalscsal vonjc. |:li pršil proti navzvcn. oblikoval ičctck oblik. nastajal nokakširo zclenilo. sočil k in brizgal vonj nckcga /voka navzvon brcz 'ojc smori v smcri nastajajoičih voj in listov i oci prcsckancga stožca pinamcdc, ob valju|vzvvn z zvc r-nim vonjcm tcr imc najprcj udaril i a nckili vcj s poznanim zvokorn klica mojcga in f»a. II. sprcmcnil sc jc v zvok iiz ust neke dckli iod nc-kim krilom pod sočenjem nckih vcj in- očil mojc imc skozi zvok njjonih ust iz teles! k, nog, kožc. krvi. soka. ob nckcm razvcji n vcjc-vju proti mcni niojc imie: zdrznil mc je )brnil proti sebi: izgovorjcni zvok mojcga tclc proti njcj. Očital mc jc ali poklicail ali vabil ali op( rjal, upognil mc jc. mc potisnil naprcj. potc lazaj k mcni. potcm me obrmil proti izvoru p svo-jega zvočcnja iz njcncga telesa mojegai na. potognil nic jc opozarjiajoče prcpoznan sebi, mo vrgcl nazaj in potismil proti svoji sm s svojimi rokami njcnega imona miojega zvočcnj; ekcganaj-dcnoga imcna. potcm scni bil srcčvcn od nekcga čl« »a s svojim mladim mladičcm svoje vrsto nr fokama. in scm bil pozdravljcn c jc oglcdovalo v Drugcm, v smcri in gibanju Drugoga. ne da bi samo spremcnilo svoj odno^: Ill./a Plazili siv-nost. sonzjbjlnost. Propričan scin. da v ženskcm gi-banju obstajajo tcndcncc, ki so usmcrjcnc proti napačnctnu heroizmu. proti napačni moško^t i. proti organiziranciim nasilju kapitalistično-paitriai-lialno družbc. Bistvcni dcl žcnskega gibanjc nvcri na odpravo skupnc organizacijo te družbc in nijeno dclitvc clola. S tom bi postala osvoboditcv žcn^kc tudi oinancipacija moškcga. KONKRl T: Lovjčarji v tcj dožcli (ZRN, o|p. prev.) žc nckaj času bumo razpravljajo o probilemu rvvolucionarncga nasilja. Kako bi bilo inoč op»rc-dcliti rcvolucionarno nasiljo'.' MARCTSF.: Dancsjo nasiljc stvar cstablislno-monta. 1'ovsod jo prisotno: v institucijah. v dcllov-iK'in procosu. v prostom času Ijudi. v totalno o>ne-snažcnL-in zraku. Rcvolucionarnoga nasilja. ki Ihoči/ odpraviti to vkidajočc riasilji1. v tcm trcnutku mi v razvitih kapitalističnih državah. Zgodovinsko ob-staja samo cn razumni pojom rcvolucionarncga na-NJlja: akcija revolucionarnili innožic. ki imajo z;a cilj progrcsivno sprcincmbo obstojcče družbc. Tak bi bil časovnc ncoiiKun gencralni štrajk ali za>sed-ba tovarnc. K.ONKRET: Ali potcm nc bi mogli akcij poisa-moznikov in izoliranili skupin v razvitili kapitalli-stičnili državah pojmovati kot revolucionarno ma-siljc'.1 MARCUSl-': Nckaj takšncga jc objektivno k(on-trarcvolucionarno. Individualni tcror no morc mič doseči proti vojski in policiji, oboroženi z najmio-dorncjšim orožjcin. tudi atomskim. Akcije, ki sco usmcrjcnc proti splošnim, ncdoločenim ciljcm, po-večujejo štovilo nasprotnikov. Razen tegaje to «či-sto ncmarksistično. Tcror majhnih skupin ni šc nik-dar pripornogcl k stvari revolueijo. Objavljcno v rcviji KONKRtT, št. 13. 15. junij 1972 prevedel t.a. rosa luxernburg program komunistične partije nemčije (program spartacus) i. 9. novcmbra (1918) so dclavci in vojaki razbih Mari rožim v Nemčiji. Na bojiščih I;rancije so je krvava blaznost pruskc sabljc o gospostvu nad svetom razblinila v nič. Zločjnska banda. ki je za-nctila. svotovni požar in vrgla Ncmčijo v to krvavo inorjc, je bila na koncu svojc modrosti. Štiri lcta goljufano ljudstvo, ki jc v službi moloha pozabilo na kulturno dolžnost. čut za čast in človečanstvo. ki jc dovolilo, da so ga zlorabljali za šo tako sramot-no dcjanjc. so jc zbudilo iz svojc štirilctne oinrtvc-losti - pred prcpadom. 9. novembra jc vstal iicmški prolctariat. da bi se otrcscl sramotnega janna. Pognal je Hohcnzollcrjc in si izvolil dolavsko in vojaškc sovjctc. Ampak Hohenzollerji niso bili nikoli voč poslo-vodjc impcrialističnc buržoazijc in junkerstva. Mc-ščanska razrcdna družba -- to jc rcsnični krivve svv-tovne vojne tako v Ncinčiji kot v Iranciji, Rusiji. Angliji, l\vropi in Ameriki. Kapitalisti vseh dcžel. ti so rcsnični povzročitclji gcnocida. lntcrnacional-ni kapital - ta jc tisti ncnasitni Baal, ki niu mečcjo v krvavo žrelo milijono hlapočih človoških žrtcv. Svctovna vojna jc postavila družbo prcd altcrna-tivo: ali obstoj kapitalizina, novc vojnc in skorajš-nji propad v kaosu in anarhiji ali pa odprava kapita-lističncga izkoriščanja. Z izidom svetovne vojnc jc mcščansko razrcdno gospostvo izgubilo pravico do obstoja. Ni več zmož-no, da bi družbo izvlcklo iz strašncga gospodarskega poloma, ki ga je zapustila impcrialistična orgija. Uničcna so ogromna produkcijska sredstva. Mi-lijonc delavcev je pobitih, najboljše in najčvrstcjše jcdro dclavskcga razreda. Tiste, ki so ostali živi, čaka ob vrnitvi rcžcča so boda brezposelnosti, lako-ta in bolczcn grozita z uničcnjcm moči ljudstva pri koreninah. Zaradi ogromnega brcmcna vojnili dol-gov jc ncizogiben finančni bunkrot države. Iz vsc te krvavc zmedc in tega zcvajočega prcpa-da ni drugc pomoči. ni druge rešitvc kot socializcm. Samo svetovna rcvolucija protctariata lahko urcdi ta kaos, da vscm dela in kruha. konča medscbojno klanjc narodov, princso mir, svobodo. rcsnično kul-turo. Proč z inezdnmi sistemoin! To jc geslo tronut-ka. Na mcsto mczdncga dcla in razrcdnega gospostva naj stopi združcno dclo. Dclovna sredstva nc sincjo ostati monopol cncga razreda, postati morajo skup-na last vsch. Proč z izkoriščcvalci in izkoriščanimi! Produkeija in razdclitcv produktov naj se urcdita v intcrcsu skupnosti. Odpraviti jc trcba tako današnji produkcijski način. ki jc rop in izkoriščanjc. kot da-našnjo trgovino, ki jc sama goljufija. Namcsto dclodajalccv in njihovih mczdnili sužnjcv: svobodni dclovni tovariši! Dclo naj ne bo za nikogar trpljenje. ker bo za vsakogar dolžnost! Človcka vrcdno bivanjc vsakomur, ki izpolnjuje svojo dolžnost do družbc. Lakota odslcj ne smc bi-ti prekletstvo dela, ampak kazcn postopačcin. Šclo v taki družbi jo izkoreninjeno sovraštvo do narodov in hlapčcvstvo. Šcle ko bo urcsničcna taka družba, ne bo nihčo vcč skrunil svcta z umorom. Šelc takrat bo mogoče reči: Ta vojna jc bila zad-nja! Socializem jc v tcm trcnutku cdino rcšilno si-dro človcštva. Nad propadajočimi zidovi kapitali-stične družbc pkipohjo kot goreči mene tekel bc-scdc Komunističncga manitVsta: SOCIAUZI-M ALl PROPAD V BARBARSTVU! II. Urcsničitcv soeialističnega družbencga rcda jc najmočnejša naloga, ki jc bila kdaj v svctovni zgodo-vini dana kakcmu razrcdu in kaki rcvoluciji. Ta na-loga tcrja popolno prcurcditcv državc in popoln prcvrat gospodarskih in socialnili tcmcljcv družbc. Ta prcurcditcv in ta prevrat nc morc dckrctirati nobcn urad, nobcna komisija in nobon parlamont. to lahko začncjo in izvcdojo lc ljudske množicc sa-mc. V vseh dosedanjih rcvoiucijah je rcvolucionarni boj vodila in mu dajala cilj in smer manjšina ljud-stva, ki jc uporabljala množicc samo kot orodje, da bi uveljavila svoje lastne intercsc, intcrcsc manjšinc. Množica prok-tariata jc poklicana. nc saino da v jasncm spoznanju da rcvoluciji cilj in sincr, ampak tudi, da sama. z lastno aktivnostjo. uvcdc sociali-zcm korak za korakom v življenje. Bistvo socialističnc družbc je to. da velika dc-lovna množica ni več vladana rrmožica. ainpak da sama živi vse politično in gospodarsko življenjc in ga vodi z zavostno prosto sainoodločbo. Prolctarska množica rnora zato od najvišjcga vr-lia države do najmanjšc občinc nadomestiti organc mcščanskc razrcdnc oblasti, zvcznc svctc. parlamcn-tc. občinskc wotc i. lastnimi razrodnimi organi. /. dclavskimi in vojaskiini sovjeti, zascsti vsc službo, nadzorovati vse tunkcije, ineriti vsc državnc potre-bc ob Iastncm razrcdncm interosu ir» vocialističnih nalogali. In saino v stalncm, živcm rncdscbojncin vplivanju (\Veckscl\virkimg) Ijudskili množic in njihovih organov. d. (elavskih) in v. (ojaškili) sovjetov, lahko njihova dcjavnost urosniči dižavo s socialističnim dutioin. Tudi gospodarski provrat more biti izvcdcn lc kot proccs. katcroga nosilcc jc prolctarska množič-na akcija. Cloli dckrcti najvišjih uradov rcvolucijc o socializaciji so saino praznc bcscdc. Saino delav-stvo laliko z lastnim dcjanjcm urcsniči bcscdo. V trdi borbi s kapitalom, prsa ob prsili v vsakcm obra-tu, z ncposrcdnini pritiskom innožic, s stavkami. z ustvaritvijo stalnili zastopstvcnih organov laliko dc-lavci prcvzanicjo kontrolo nad produkcijo in konč-no dejansko vodstvo. Proletarskc množico sc morajo naučiti. da sc nu>-rajo spremcniti iz mrtvih strojcv, ki jih kapitalist postavi v produkcijski proccs, v mislcčc, svobodnc, samodcjnc voditcljc tcga procesa. Dobiti niorajo čut odgovornosti dolovnih članov skupnosti, ki jc cdina poscstnica družbencga bogastva. Biti morajo marljivi brez jarma, brcz reda, brcz oblasti. Najvcč-ji idealizem v intcrcsu skupnosti, najstrožja samodi-sciplina. rcsnični državljanski čut množic: to so mo-ralni temclji socialističnc družbo. kakor so topo-glavost, egoizcin in korupcija moralni temclj kapi-talističnc družbc. Vsc te socialističnc državljanskc krcposti. zna-njc in sposobnost za vodcnjc socialističnih obratov si delavskc množicc lahko prisvojijo saino z lastno dejavnostjo, z lastno izkušnjo. Socializacijo družbe jc mogočc urcsničiti lc s trdim. ncumorniin bojein delavskili množic v vscj širini. na vsch točkali, kjcr si stojita dclo in kapital, Ijudstvo in moščanska razrcdna oblast iz oči v oči nasproti. Osvoboditcv dclavskcga razrcda niora biti ddo dclavskcga razrcda saincga. III. V mcščanskih rcvolucijali jc bilo prclivanjc krvi, tcror, politični uinor ncpogrcšljivo orožjc v rokah vstajajočih razrcdov. Prolctarska revolucija za svoje ciljc nc potrcbu-jc tororja, sovraži in mrzi morj«-..jC. Teh srcdstcv nc potrcbuje. ker sc nc bori proti posamcznikom. ampak proti ustanovam, ker nc stopa na prizori-ščc z naivnimi iluzijami, katcrih ncurcsničitcv mora krvavo maščevati. Prolctarska revolucija ni obupan poskus manjšine, ki hočo svet s silo oblikovati po svojcm idcalu, ampak akcija volike, milijonskc mno-žicc, ki jo poklicana, da izpolni zgodovinsko posian-stvo in uresniči zgodovinsko nujnost. Toda proktarska rovolucija je hkrati navček za vsako hlapčcvstvo in zatiranje. Zato vstancjo proti prolctarski rcvoluciji vsi kapitalisti, junkorji, malo-mcščani, oficirji, vsi porabniki in paraziti izkori-ščanja in razrcdncga gospostva kot cn inož v boju na življcnjc in sinrt. Strašna zabloda jc inisel, da sc bodo kapitalisti proste volje uklonili socialistični razsodbi parlamcn-1 ta, narodne skupščinc. da sc bodo mirno odpovedali poscstvu. profitu. privilcgiju izkoriščanja. Vsi vlada-joči so sc do zadnjcga trunutka z največjo žilavost-jo borili za svojo privilcgjje. Tako rimski patriciji kot srcdnjovcški fcvdalni baroni, tako angleški kavalirji kot amcriški trgovci s sužnji, tako vlaški bojarji kot lyonski fabrikanti svile - vsi so v potokih pretaka-li kri, hodili čcz inrliče, morili in požigali, ščuvali k državljanski vojni in velcizdaji, da bi obranili svoje privilcgije in svojo oblast. Impcrialistični razred kot zadnji potomec raz-reda izkoriščovalccv prckaša v brutalnosti, v nepri-kritcm cinizmu. v podlosti vse svoje predhodnike. Svojc najsvctcjše. svoj profit in privilegij izkorišče-nja. bo branil s krciiiplji in z zobmi, s tistimi hlad-no zlobnimi metodami, ki jih jc uporabljal v vsej /godovini kolonialnc politikc in v zadnji svetovni vojni. Vsc sile bo napel proti proletariatu. Mobilizi-ral bo kmetstvo proti mestom, nahujskal bo zaosta-lc dclavskc slojc proti socialistični avantgardi, ofi-cirje bo ščuval !i pokolom, vsak socialističen ukrep bo skušal oliromiti s tisoč sredstvi pasivne resistcn-cc. proti rovoiuciji bo naluijskal dvajsct maščeval-cov (z\\ anzig Vcndccn), v dežclo bo poklical kot rcšitolja zunanjcga sovražnika, morilno žclezo Cle-incnccauja. Llovda (icorgca in Wilsona - rajši bo sprcmenil dcžclo v kadoče sc kupe ruševin, kot prostovoljno opustil mczdno suženjstvo. Vos ta odpor jc treba korak za korakom zlomiti z žclczno pcstjo in brezobzirno oncrgijo. Nasilju liio.ščcnskc protircvolucijc se jo trcba uprcti z revo-lucionarnini nasiljcm prolotariata. Napadom, splet-kain, snovanjem buržoazijc z neupogljivo jasnostjo cilja. s pazljivostjo in zmeraj pripravljeno aktivnost-jo prolctarskih množie. Prctcči ncvarnosti protire-volucijc z oborožitvijo Ijudstva in razorožitvijo vla-dajočih razrcdov, obstrukcijskim manevrom bur-žoazijc s slavno organizacijo dclavske in vojaške innožicc. Vscpovsodnji navzočnosti in tisočerim sredstvom oblasti mcščanskc družbc - s koncen-trirano. strjcno, dcviška stopnjevano silo delav-skcga razrcda. Strnjena fronta vscga nemškega pro-lctariata: južnonomškcga s sevcrnoncmškim, me-stncga s podeželskim. dclavcev in vojakov, živa du-wna povczanost ncmškc revolucije z intcrnacio-nalno. razširitcv ncmškc rcvolucije v svetovno revo-lucijo prolctariata - cdino to lahko ustvari granit-no podlago. na katcri jc mogoče zgraditi stavbo pri-hodnosti. Boj za socializem jc najsilncjša državljanska voj-na. ki jo jc vidcla svotovna zgodovina, in proletai ska rcvolucija <\ mora za ta boj pripraviti potrebno orožje. in so ga naučiti uporabljati - za boje in zmage. Taka oprcmljcnost klenili dclovnih ljudskih iiiiiožic / vso politično silo za naloge rcvolucije je dikatatura prolctariata, in zato rcsnična diktatura. Nc tam, kjcr v zlavani cnakosti sedi mezdni suženj polcg kapitalista, podežclski prolctarec polegjun-kcrja in parlamcntarno dcbatirata o življenjskih . vprašanjih: tain, kjcr milijonska proletarska množi-ca s svojo žuljavo pestjo zgrabi vso državno oblast, da bi jo vladajočim razredom - kot bog Thorr svo-jo kladivo treščila naglavo: cdino tam jcdcmo-kraeija. ki ni goljufanjc ljudstva. Prcvcdcl P. M. To je splošnejši del programa Spartakovcev, ki ga je Rosa Luxemburg napisala konec leta 1918 in je bil takoj za tem sprejet na usta-novnem kongresu KPD; mesec dni pred z^e-nnskiir: ubojem nje skupaj s Karlom Lieb-~ knechtom. Za objavo smo se odločili, ker je Rosa Lu-xemburg pri nas skoraj nepoznana, ker se je nobena založba ne dotakne in ker je Program v mnogočem še vedno aktualen. V oklepajih so uredniške opombe. Prevedeno po: Revolutionare deutsche Parteiprogramme; Dietz Verlag, Berlin 1967 LENART ŠETINC BLEFER IN DEZINFORMATOR List ,,Tribuna" je, na primer, u deset po-slednih brojeva petorici saradnika dao deve-deset odsto prostora. (Politika, Oči koje vide različito) Citirana informacija ima preverljiv izvor: dal jo je Lenart Šetinc, bivši predsednik 01 SŠ LVZ, na pomladanskem posvetovanju ZŠJ o študentskem tisku v Ohridu. Pove-dal je, da je pred letom dni (torej se nanaša informacija na letnik 70—71) pregledal de-set številk Tribune in ugotovil, da je pet (5) urednikov napisalo devetdeset (90) odstot-kov (%) vseh Člankov. Ni navedel niti. kate-re številke je pregledal, niti kaj preciznejšega, zato sem se pozabaval z naslednjo statistiko: V prvih desetih številkah letnika 70-71 je deset članov uredništva napisalo 25% član-kov, zunanji sodelavci pa 75. Do konca letni-ka se je to razmerje poslabšalo, tako da je 14 urednikov napisalo 34,3% člankov, drugi, zunaj uredništva (brez literature, prevodi se pripisujejo avtorjem) pa so jih napisali 65,7%. Celotno poprečje znaša toliko: 17 urednikov : sodelavci =105 članov : : 204 čl. = 30,5% : 69,5%. Iz radovednosti sem naredil statistiko še za prvih deset številk letnika 71-72. Takale je: Osem urednikovjenapisalo 54 člankov. sodelavci pa 66. V odstotkih je razmerje 45% : 55%. Komentar: Očitno je razlikovanje med ,,uradnimi" in ,,študentskimi" nezanesljivo. Packarji so povsod. Ker pa je Lenart za infor-macijo, ki jo je z veseljem pograbil ves (dez)-informatorski tisk, tudi odgovoren, ga je lah-ko sram. Njegova izjava je dokumentirana na magnetofonskih prepisih. mp TRIBUNA, študentski list Izdaja 10 SŠ LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije l/II, tcl. 21 280. Tekoči račun 50101-678-47420. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna DDU, Ljubljana, Parmova 39. Pošt-nina plačana vgotovini. Letna naročnina 25.00 Din. Uredniški odbor: Tomaž Kšela (v.d. glavnega ured-nika), Marjan Pungartnik (odgovomi urednik), Vin-ko Torkar, Miha Avanzo, Pavle Zgaga, Nikola Dam-janič, Rado Lipovec, Edo Stefančič (likovni in teh-nični urednik). Sekretar redakcijc: Bora Zlobec - Jurčič Tehnični sekrctar: Črt Prinčič Lektor: Bora Zlobec - Jurčič • Korektor: Alenka Blažina TAJNIK PRAVNE FAKULTETE JE ŠTUDENTOM PREPREČIL NAROČITI SE NA TRIBUNO Kot vsako leto je tudi letos administraci-ja Tribune poslala ob začetku vpisa na prav-no fakulteto šop naročilnic za tiste študente., ki bi se ob vpisu želeli naročiti na Tribuno. 25. oktobra je tajnica Tribune po telefonu povprašala, kako je z naročilnicami in kako z denarjem. Povedali so ji, da je tajnik prav-ne fakultete prepovedal zbiranje naročil, za-to ,,ker je Tribuna preslab časopis". Tako, kolegi s pravne. Ce je kdo od vas besen na tajnika, lahko izreže naročilnico v tej številki Tribune in vplača 25.00 din na žiro račun študentskega lista Tribune; tajni-Jca pa pustite pri miru, saj je tajnik fakultete., katera študente uči to, kar je prav - pa bo on že vedel, kako je treba ravnati. Ker pa je po našem mnenju tovariš tajnik, očitno deloval popolnoma samovoljno in nesamoupravno proti trudu izvršnega odbo-ra SŠ LVZ in univerzitetnega komiteja ZKS, da bi Tribuni omogočila normalno delo in iz-hajanje, ga bomo tema univerzitetnima foru-moma zatožili. Redakcija