leto ten. Stranka 266. tf llohHnl, * Mrl« m novembri 1SM. Cena Din no. (shaja vsak dan popoldne, UvsaaUl »Molj« ta praznike. — I na ir a It s do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — inseratnl davek posebej. — „Slovenski Herod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i —i Vnravatstroi laaUota »lica stav. 9, priU16|a. — TeteEen štsr. 304. => Uradaiatro: Imailorn mlica it S, L aadetraple. — Telefon eter. 34. WnW Poštnina platana v gotovini. Razveseljiv pojav na severu. Predobro znani slovaški politični voditelj, načelnik slovaške klerikalne stranke P. Andrej Hlinka piše v »Slovaku« v dolgem članku, da je dobil iz Budimpešte izstrižek lista »Budapesti Hirlap« s sestavkom bivšega madžarskega poslanca o rnzmerah na Slovaškem. Pošiljatelj zajedno vprašuje P. Hlinko, kaj bi storil, ako bi se odnoŠaji izpremenili tako, da bi Slovaška mogla dobiti tako avtonomijo, kakor ji je bila obljubljena v Pittsburgu, toda v okvirju stare Ogrske. Hlinka je na to vprašanje odkrito odgovoril, da v take čudeže ne veruje. Res je, pravi dalje, da je marsikaj prestal s strani Cehov, toda prevratu smo še tako blizu, da ni pozabljena zvestoba madžarske dane besede v stvari hrvatske avtonomije in niso pozabljene krivice, ki so jih Slovaki pretrpeli pod Madžarsko. Potem opisuje gorje slovaškega naroda v preteklosti in slika hrvatsko avtonomijo, kakršna je bila v resnici. Hrvatje so bili vrženi iz madžarskega parlamenta, ker so se poslužili v njem svojega jezika. Tako se je uva-ževala hrvatska avtonomija! Zapirale so se slovaške šole, usiljevali madžarski škofje itd. Hlinke današnje razmere ne zadovoljujejo, ali ne želi si nikake avtonomije v starem zgodovinskem ali etnogra-fičnem in geografičnem okvirju. Izjava P. Hlinke se živahno komentira v Češkoslovaški politični javnosti. Dolgo časa je vladala nejasnost v razmerju poslanca Hlinke do Madžarov, dolgo Časa se je naslanjal na prigovarjanja iz Budimpešte, potekla so že leta boja za avtonomijo Slovaške oziroma odcepitev od češkoslovaške republike in priklopitev k Madžarski. V Budimpešti so upali namreč, da pomeni Hlin-kova borba gotovo pridruženje Slovakov k Madžarom. Hlinka pa je bil v svojih govorih in dejanjih toliko previden, da ni drl kar na slepo za nasveti iz Budimpešte, marveč ga je njegova notranjost vendar le vezala na slovaški rod, ki ne sme nikdar več priti v suž-ujost. Sedaj Je spregovoril P. Hlinka odločno besedo proti Budimpešti in podrl madžarske aspiracije na slovaško zemljo. Zahvaljuje se jim s trpkimi očitki radi nekdanjega Slovakom z njihove strani prizadjanega trpljenja za avtonomijo pod njihovo oblastjo. Madžarska beseda ni nič vredna in kakšna je bila tista avtonomija, katero so uživali Hrvatje v stari Ogrski! Tako je Hlinka obrnil hrbet Budimpešti in pogledal proti Pragi. Tam, v vrhnem središču češkoslovaške republike, naj bi ćuli in prav uvaževali Hlin-kov preokret! Službeno glasilo z zadovoljstvom beleži Hlinkovo odklonitev slovaške avtonomije v madžarski zvezi, pričakuje revizije smernic v slovaški politiki in upa na dosego končnega sporazuma. Razveseljivo je navedeno dejstvo, po katerem menda nehajo Madžari dvigati svoje roke po slovaškem rodu in njegovi grudi, toliko bolj, ker smo prepričani, da se z najmerodajnejših strani v češkoslovaški državi store novi koraki za konsolidacijo notranjih razmer. Ni dvoma, da se doseže to, kar tako naglašajo češkoslovaški državniki — pomirjenje in soorazum v češkoslovaškem narodu. Še bo truda in dela. ali ko je Hlinka obrnil svoje lice od Madžarov, je pričakovati v bližnji bodočnosti ugladitve poti k redu in delu v blagor ljudstva in v zavesti na slovaški strani, da bi zveza z drugorodci pomenila sužnjost in da bo češkoslovaški narod prospevajoče mogel živeti le v svoji svobodi, katero treba uspešno urediti in zgraditi. Spori se prebole in po njih nastopi zdravje in razum! Jugosloveni se lahko marsičesa učimo pri Cehoslovakih! Nič ne bo škodilo bratom Hrvatom, ako si vzamejo k srcu Hlinkove besede o njihovi avtonomiji pod Ogrsko, Hlinkov preokret pa naj si ogledajo pri nas podrobno oni elementi, ki razdirajo, pa tudi naš: vladni krogi. Skupnost m edinstvo nad vse! Radić vabi narodne manjšine. Politične in kulturne koncesije HRSS narodnim ma«|šinam« — HRSS računa, da dobe slovenski republikanci — klerikalci čujte ( — do deset klerikalnih mandatov. — Beograd* 19. novembra. (Izv.) Beo* gradska politična javnost zaznamuje tri važne politične dogodke, ki bodo zelo vplivali na razvoj volilne situacije. Prvi dogodek je bil sklep državnega odbora, da se volitve vrle na podlagi ljudskega štetja iz l. 1910., kakor je to predlagal predsednik Ljuba Jovanovic. Za predlog je glasovalo šest članov, proti štirje, in to dr. Maček, dr. Hohnjec. dr. Radaj in dr. Verona. Zmaga radikalov v državnem odboru je zelo potrla opo* zicijonalni blok. Voditelji opozicijonalnega bloka j Ljuba Davidović, dr. Maček, dr. Koro« šec in dr. Spaho so včeraj ves dan raz* pravljali o načrtu sporazuma za skupen nastop pri volitvah. Klerikalci se zelo trudijo, da bi si ohranili svoje interesne sfere v Sloveniji ter so pripravljeni na večje koncesije drugod. O teh pogaja* njih jc bil končno izdan kratek komu« nike, katerega priobčuje vse časopisje opozicijonalnega b!oka brez vsakega nadaljnega komentarja. Ta komunike samo pravi, da so »voditelji sporazum* nih strank sklenili priporočati svojim prijateljem, da keoperirejo in skupaj nastopajo, kjerkoli je to z ozirom na lokalne razmere mogoče izvesti.« S tem oficijelnim poročilom skušajo separati* sti in federalisti le maskirati skupno in enotno volilno fronto, pojavljajo se pa povsod med temi skupinami načelne diference in HRSS je prva, ki odklanja volilni kompromis. Značilno je tudi oficiielno poroči'o Davidovićeve demokratske stranke, s katerim se poživljajo vsi onozici:onalni c!ementi, cek) komunisti, na skupen na* stop proti naciiona'nemu bloku. Ljuba Davidović pooblašča \se okrožne od« bore svoje stranke, da se ozirajo na po* frebo, da vstopijo skupno v volitve z vsemi strankami, ki so v opoziciji, proti današnji vladi. Današnja »PoMtika« objavlja po in* formacijah iz Zagreba vsebino olvave HRSS glede določitve nosilcev list in ostalih kandidatov. Vodstvo HRSS je določilo za nosilca liste v Južni Dalma* ciji ing. Košutića. v severni Dalma* ciji Pavla Radića. V Vojvodini po* stavi HRSS samostojno listo. Po informacijah »Politike« vodstvo Radičeve stranke obljublja po svojih zastopnikih znatne politične in kulturne konet sije narodnim manjšinam v Voj* vodini. Vodstvo HRSS obljublja narod* nim manjšinam, da se hoče boriti in da se bo borilo za to, da v občinah, kjer imajo večino, dobe pravico govoriti svojem maternem jeziku in da se v osnovnih šolah vrši pouk njih dece v materinskem jeziku. Če imajo narodne manjšine večino v kakem okraju ali ce» /o v županiji, mora se njihov narodni jezik uvesti tudi v upravo in v pravo* sodje, da dobijo tako sBčno avtonomi* jo, kakor jo ima v sovjetski Rusiji vsa* ka narodna manjšina, te kompaktno šteje 50.000 ljudi. »PoMtka« dalje objavlja kratko, da je vodsJvo HRSS glede Slovenije skte* nilo, da z dr. Korošcem pod nobenim pogojem ne sklene nekakega volilnega kompromisa, ker ta skupina ni republi* kanska. Vodstvo HRSS je skleni1©, da se v Sloveniji postavijo kandidati v s^ora^umu s s!ovensko republikansko stranko. Kandidati se postavijo v ljub« lianskem in mariborskem voMlncm Ovrožui. »PoMtika« dalje objavlja izjavo črana PRSS o dr. Korošcu. Ta radioevec pravi: Dr. Korošec kot nameren človek ve, cfa 5 do 10 slovenskih republikam skih zastopnikov nikakor ne oslabi uele* da Slovencev, nego celo ojača in dvigne položaj slovenskega naroda (?!). »Politika« pri tem konstatira, da vo'i'na (tesla. i7^"ria na narodne rr^nj* Šine oH strani FfRSS. niso v skladu z našo državno nafckfifo. ZnačTno je ttHi, da fe včeraj dr. Maček izjavil, di HRSS ne T^o«:tavi Ipst^h kandidatur v črni po* ri in Makedoniji, da pc bi HRSS tako oslabila svo;ih zaveznikov. Radić zahteva republiko. HRSS se pripravlja za volitve. — Radič odklanja volilni sporazum s strankami, ki niso za republiko. Radićeva megalomanija — Zafreb, 19. novembra. CTrv.) Današ* nji »Slobodni dom« objavlja oficijelno pod naslovom »Volilne ohiave za vse organiza* cije in pristaše HRSS* n^obPa'no važne volilne fermane, iz katerih je jasno, da nastopi HRSS povsod samostojno in da nikjer ne podpira pri volitvah strank fed-** ralističncga in separa^Vi^nega bloka. V teh objavah naglasa HRSS: V dalmatinski Hrvatski so vse orcani* zacije raz"n dv^h, pred'agile, da preds^d* stvo HRSS kandidira v Dalmaciji sa^no ba« novske Hrvate. Predlogi posebno nanašajo, da se ne sme kandidirati nikdo dalmatinske pospode, ker ta pospoda nima nifi republi* kanskepa niti aeljačkera duha. niti niso ti ljudje v svojem hrvatstvu dosti odlični, niti ne strini. Temu predlogu HRSS zadovolji. Z nob~no gosnosko ski-pino v Dalmaciii se ne vodijo volilna pogaianja niti ne sklepa snorazuma, celo t zeml ioradniki v Dalma. ciji ne. ker so nr'h voditelji sama gospoda, ne pa republi V-anci. V B"»sni in Hercegovini se določa za okrožje Travnik nosilec b*ste Ivan C e 1 a n, ra Banialuko Pavel Radić, za Turlo dr. Jurat K r n j e v i č. Muslimani rov sanje je potreba povsod od«1 tvoriti: To ni isto! Spaho ni niti za republiko, niti za se* Ijačko pravo! Muslimanom v Bosni je treba pojasniti, da nas republikance nič U9 ovira, če je njih organizacija muslimanska, ker je danes tudi Trtrika republikanska. Toda ne* umno in strahonetno je. ker se ta organi* zaciia ne nazivlje »hrvatska«, nego »jugo* slovenska«, ker na takem jvgoslovenskem temelju stoje Maglaiić in Pa^ićevi musli* mani. .Ve more torej biti volilnega sprraz-uma z JMO! Ni pa potrebna nobena volilna borba ž njimi, ker ic dr. Spaho pošten in izobražen politik. Ker ni republikanec, je glavna njegova krivda. Zato je potrebno, da dobe bosanski rerrjhVKanct absolutno, ali vsaj relativno večino. Če odd^io muslimani nam svoje glasove, tedaj HRSS naraste še čez 20 mandatov, Spaho dobi 10, skupaj te» daj 30 ali celo 48. Glede Vojvodine- objavlja »Slobodni d^m« slične informacije, kaVor jih je obja* vila današnja beogradska »Politika«. Glede Slovenije objavlja »Slobodni dom«. HRSS sporazumno a Slovensko republi* kansko stranko postavi kandidate na Sta* jerskem in Kranjskem. S SLS, ki jo vodi dr. Korošec, ne bo nikakepa volilnepa spo* razuma, ker ta stranka ni republikanska. Dr. Korošec kot pameten politik zelo d~bro ve, da pet ali Šest alf" deset slovanskih re* p-bir-anskih zastopnikov njefa nikakor ne oslabi, marveč mu še ojaci Določaj ter dvig* ne irrl^d slovenskega naroda v Beogradu in v os*al~m svetu. HRSS dalie obfav^ia. da ne postavi last* n'"h list v Crni gori. Makedoniji in v Suma. diji, ker no^e slabiti Davidovi će vih d?mo* kratov. — To ni mogoče, ker noče slabili strank vdrvžene parlamentarne večine. Da so vse te stranke za repMhlikanstvo, ost vas rit bi se v Juposlaviji republikanski blok z enotnimi fisfemi. — Mi hočemo nastopati stvarno in lojatno kot bivša in bodoča par* lamentarna večina. Postavitev kandidatov. — Beograd, 19. novembri:. (Izv.) Aktualne važnosti postaja vprašanje postavitve kandidatov. Po statutu po-samnih strank določijo v Srbiji kandidate okrožne in srezke skupščine Pri določitvi kandidatne liste veila večinsko načelo. Nosilec liste za okraj oz. srez postane oni kandidat, ki dobi na dotični skupščini največ glasov. Po navodilih akcijskega odbora jc radikalna stranka, začela sklicevati po vsej državi ck:oi.~iA ir srezka zbor i\ ama. ua določijo kandidate. Okrožni odbor v Novc.n Si d u T določil za ijsilca liste v tem okraju ministra za narodno zdiuvje dr. Slavka Mile t ić a, V su !rt£3Vu& vo!i!:i.\n okraju so «3*ta'^ diference, ki jih skdša glavni odbor stranke .Mirn'm poc^.ro rešiti. Zunanji m :d-ster <k ali ra jpoficijo. Za jutri je v Zemun sklican važen shod nemških delegatov, ki imajo rc?ili vprašanje nadaljne volilne taK-tike. Med Ne*i.ci je opažati uiočno strujo, ki se naslanja na Radtćev republika« vi i :n;. državi lojalna skupina nima m?d Ner.ici ugodnih tal. Poznavalci raznic* zatrjujejo, da Nemci po febru irskih volitvah ne vstopijo v narodno skupščino v tako velikem številu. Računa»c, da dobe samo okoli 4 mandate. Razkol v SLS. — Zagreb, 10. novembra. Ozv.) Radtčev »Slobodni dom* danes objavlja notico, po kateri je sklepati, da pride do razkola v slovenski klerikalni stranki. Organ HRSS veli o SLS, da se od nje odcepi del stranke, ki nastopi pri volitvah t republikanskim programom, kar je najboljši dokaz, da repu bilk a n-stvo v Sloveniji postaja vpliven političen faktor, ki ga niti SLS ne more več proglasiti za privatno stvar vsakega pristaša. (Na sestanku delegatov klerikalne stranke pred dvema letoma v Celju je bila namreč sprejeta resolucija, ki je proglasila republikansko načelo za privatno last klerikalcev! Gre očevidno za dr.* G o s a r j e v o krilo, ki so ga pri zadnjih volitvah potisnili popolnoma v kot. Uredništvo.) SPREMEMBE V POLITIČNI UPRAVI SLOVENIJE. — Beograd, 19. novembra, (Izv.) Po informacijah Vašega dopisnika je imenovan odvetn-ški kandidat Ivan Forčesin za okrajnega glavarju v Mariboru, s službenim mestom v Ptuju. Premeščeni so: vlad. tajnik L Poki u k a r iz Konjic v Logatec, vlad. tajnik dr. Janko V i d i c iz Radovljice v Ljubljano, vlad. tajnik dr. Tine C u s iz Kočevja v Krško in vlad. komisar dr. Janko Šiška iz Krškega v Kočevje. Danes popoldne predloži notra-'ji minister Nj. Vel. kralju v podpis nadaljne ukaze, ki zadevajo premestitve in imenovanja političnih uradnikov v Sloveniji. RAZDELITEV REPARACIJ. — Beograd, 19. novembra. (Izv.) Ministr« ski svet je včeraj razpravljal o razdelitvi kvote, ki pristoja naši državi od reparacij za mesec november t, 1. v znesku 2.758.000 zlatih mark. Od tega zneska je največ do? bilo prometno ministrstvo za naročitev trač« nic in vagonov in za tem ministrstvo za sume in rvde. S1 Icnjcno je dalje, da se votira 200.000 zlatih mark (okoli 4 milijone dinarjev) za privatne naročbe ▼ Nemčiji. Ministrski svet je prvikrat ukrenil, da drža« va dovoljava privatnikom nabave na račun reparacij. IZGON KOMUNISTOV IZ ANGLIJE. — London, 19. novembra, (Izv.) Notranji minister je sklenil preklicati vsa dovoljenja za bivanje v Angliji vsem komunističnim in socijalističnim agitatorjem, ki prihajajo iz Nemčije in Rusije. Dovoljenja za podaljšanje bivanja so prepovedana. Proračunska razprava v češkoslovaškem parlamentu. — Praga. 18. novembra. (Izv.) Narodna skupščina je začela razpravo o državnem proračunu. Glavni poročevalec dr. Srdinko je po razdelitvi zelo skrbno, z mnogim statističnim materijalom preskrbljenega poročila naglašal. da potrebuje država za delno izbolišanje gmotnega položaja državnega aradništva za leto 24-25 pot milijarde. Rešitev aradmškega vprašanja je končno tudi odvisna od redukcije aradništva. V nekaj letih bo država primorana reducirati okoli 120.000 državnih uradni' kov, že prihodnje leto okoli 40—50.000. Tekom generalne debate so zastopniki Nemcev: toc dem. Czcch, Krepek* ncmSki agraree, in Lodseman, r.cmškl nacijonalec protestirali proti sistemu državne uprave in nasilni nacionalizaciji gotovih občin o J < t rini v! a de. Nemške stranke so sklenile, da se ne edeleže proračunske debate. Jutri v sredo podajo zastopniki Nemcev posebno protestno izjavo. Isto sklenili Madžari. Temu sklepu se je zvečer pridružila tudi slova« ško ljudska stranka. Po prečttant protestni izjavi vse te stranke zapuste zbornico. Vladine stranke bodo nadaljevale proračunsko razpravo, BANCA ADRIATICA. — Trst, 19. novembra. (Izv.) Radi poloma Bunce Adriatice je bilo vse premoženje bivšega upravnega sveta sodno zapečateno. Radi poloma Dance Adriatice jc bi! v Milanu aretiran član Banca di Roma Alessandrini, bivši generalni ravnatelj tržaške banke. Borzna poročila. Dinar v Curiha 7.525. Ljubljanska borza. LESNI TRG Hruška, plohi od 30—100 mm dchclji-ne, od 2 ni dolžine, od 20—60 cm širine, frco nakladriN. postaja: denar 12W. blago 1250; deske 20 in 25 mm. IIT. vrsta, frco meja: denar 510, blago 520; škorete 13 milimetrov, 1.-41., II.—lil. >n tretja vrsta, frco meia: denar T>10, blago 530; Iirasrovi plohi obrobljen:. 2.50 v\ dolžine, 43 mm frco meja: denar 1250; brusni les po uzan-cah Ljubljanske borze, frco nakladna postaja: denar bukova drva. ! ni dolžine, na pc! suha, frco nakladna postaia, 3 vagone: denar 25. blago 23, zaključek 25; oiilje !a vflano,, irco meja: denar 119. fcITNi TK(J. PSenfck, domacn. tc» Ljiibjattft, denar 400; pSenica, b.ička. par. Ljubljana, Mapo 440; oves, bač*;i, p^r. Ljubljana, oa potu, bla^o 335; koruza, novu. ico. Mitro\ica. g*» rant., denar 175. blaso JS0: fižol, ribničan, orig.. fco. Liubljanu. denar 450: ii£o!. ribnik čan. čiščen, b,'n. ico. Po^tojnj. trar.s.. blaijo 540; fižol, prepeučar, ori^., ico. Ljubljena, denar 4«0; fižol, prepcjičttr, čTV>jn. b.n. fco. Postojna, trers., blago 580; tiroj, rr.;:ndalon, orig., ico. Ljubljana, denaT .V>0; fižol, man* dalon, čiščen. b n. ?c>,. Postojna truns.. Ma--go 495; fižoJ, rjav. orig., fco, Ljubljana, de* nar 410; laneno seme fco Ljubljana, denar 675. bla£o 730; .••idr', siva, dtmwća, tco. Ljubljana, ci^nar 250; a *00. Milan 3064—3076, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3712-^728. Praga 2117—2127. Curih 13.675 —13.725. Valute: dolar 70.46O—70.860, dinar 1022—1028; lira 3035—3055, češka krona 2106—2122. V *\ —' «lp mu* T , • — Jugoslavija odpovedala Grški prijateljsko pogodbo. _Atene. 19. nov. (Izv.) Po naloga svoji vlade ]• poslanik kraljevino SHS včeraj odpovedal prijateljsko pogodbo, sklenjeno Bied kraljevino Srbijo In Grško leta 1913. Kot vzrok za ta konak niva'a i ugosl o venska vlada, da le Grška sklenila z Bolgarsko pogodbo glede zaščite narodnih manjšin. V Atenah so mnenja, da se sklene tekom enega leta nova prijateljska pogodba med oboma državama. _ Atene, 19. nov. (Izv.) Glede srbsko- grške prijateljske pogodbe objavlja grška vlada kratek komentar, ki se glasi: GrŠkosrbska prijateljska zvezna pogodba je bila sklenjena 19. maja 1913 V tem času je bila Srbija popolnoma balkanska država, mnogo manjša po prebivalstvu in obsegu, kakor pa sedanja kraljevina SHS, ki se razteza daleč čez Donavo Tudi Grška Je bila takrat ob sklepu pogodbe za polovico manjša, kakor danes Takrat sklenjena pogodba je trajala deset let. Njena veljavnost je trajala do 19. maja 1923. Po določilih pogodbe ostane v veljavi prijateljska zveza še eno leto po preteku desetletnega roka. Poslanik kraljevine SHS Je naznanil Grški, da le smatrati med obema državama sklenjeno pogodbo za neveljavno. Hkratu je bila z obeh strani izražena želja, da se čim-preje začno pogajanja za sklenitev nove Prijateljske pogodba. Jugostavoaafci se Je včeraj razgovarjal a laaanjiai mami- s trom. Listi naglalajo, da se obnovi * te pogodbo odpovedano prijateljstvo mod Jugoslavijo kot novo kraljevino ■ Grfto. — Beograd, 19. nov. (lavi Atensko poročilo o odpovedi grškosrbake pogodbe nI v tukajšnjih diplomatičnih krogih Izzvalo nikake senzacije. Vlada se Jo že takoj po končani skupščini Društva narodov v Ženevi pripravila za ta korak, ker Je Bolgarska z Grško sklenila pogodbo o zaičiti narodnih manjšin, m ker ta pogodba direktno nasprotuje interesom nase države na Balkanu. Bolgarski zunanji minister Ka'fcv Je v Ženevi vse sile napel, da je prršlo do podpisa te pogodbe, in da je bila ista registrirana pri Društvu narodov. Pogodba vsebuje odstavke, v katerih Grška priznava, da bivajo na grškem ozemlju Bolgari, katerim se priznavajo gotove snanjšinjske, pravice v političnem, gospodarskem in kulturnem ozha. Grška v tej pogodbi javno prtznava sa-no bolgarski element na Grškem, dočlm ignorira naš živelj v okraju Lerln in tako dalje. Zunanje ministrstvo je v obrambo naše manjšine ukrenilo gotove korake, sklenjena je bi'a že davno odpoved grške prijateljske pogodbe, toda odpoved se je zavlekla radi izbruha parlamentarne in ministrske krize. Avstrijska vlada bo jutri definitivno rastavljena. _Dona], 19. nov. (tzv.) Narodna «kup- Sclna se jutri ob 11. dopoldne sestane, da Izvoli ostale ministre kabineta dr. Rameka. Dr. Ramek je že v glavnem odboru izvoljen za zveznega kancelarja, ravnotako je že delegiran tudi dr. Ahrer kot podkance-lar te finančni minister. Podučeni krigi »r-de. da bo glavna naloga nove. vlade v finančnih problemih ustvariti znosljivo razmerje med vlado in dunajsko mestno občino, proti kateri je prejšnji fin. minister vodil oster finančni boj. Finančni minister nI voljan slediti borbeni finančni politiki svojega prednika proti mestu Dunaju. Po sestavi vlade prične finančni minister dr. Ahrer posvetovanja z dunajskim Županom Seitzem in obč. svet Breitnerjem, kako odstraniti vsa sporna vprašania. Finančni minister ne uresniči za mesto Dunai in Gradec posebnega načrta glede pobiranja zvez- nih davkov. Nova vlada stremi, da vspo^ta-vi harmonijo med centralno vlado na Dunahi in pokrajinskimi vladami oz. deželnimi glavarji. Nekateri listi so danes zjutraj ob*av!U listo dr. Ramekove vlade. Ta lista se ni točna in definitivna. Gtovo je. da dosedanji minister, dr. Orunberger ne prevzame več vodstva zunanjih poslov, pri bodočih diplomatičnih imenovanih bo predlagan za poslanika v Parizu. Kot njegovega namestnika imenniejo krščanskega soc đr. Matajo. Ta v gotovih dlnlomatičnlh krogih ne vžlva osobitih simpatij. AMNESTTJSKI 7AK0N V FRANCIH. — PaHz. 18 nov. (Havas). Senat je med današnjo razpravo o amne>tiiskem zakonu razpravljal o pomilnščenju Caillauxa In Malvva. Po kratki debati, v kateTO je posegel tudi m7n*strskl predsednik Herriot, je senat sprefel pomi'oSčenje CailauTa s lfi6:4 glasovom, ono Malvva s 195:62 glasovom. Priprave za volitve. Volilni imeniki in reklamacije. — KedaJ se sme kdo brisati Iz volilnega Imenika za sVuoščincke volitve? Javni nameščenec pridobi volilno pravico za skupščinske In občinske volitve takoj, ko se je naselil stalno v kaki občini. Drugače Je z zasebniki. Od teh se zahteva šestmesečno stalno bivanie v občini, predno d^be volilno pravico v dotični občini. Kakor hitro se je javni nameščenec preseMI drrgnm, lahko doseže, da ie v imeniku občine nove-ga bivališča. Ker oni, ki ni Javni nameščenec nima te možnosti, je pravilno in pravično, da se ne sme brisati iz imenika ene občine toliko Časa, da je potekel šestmesečni rok. odkar se je izseli!: drugače bi ne imel nikjer voli'ne pravice. Pri reklamacijah bodo morali rb*inski reklnmarUskl odbori in okrajni sodniki na to pfziti. Kdor se je izselil z ob*ine zrdnie mesece nred razpustom skupščine in razpisom volitev, pa ga hoče kdo sedaj izrek'amiratl iz imenika naj se proti temu pritoki na pris+ni^o /bomo (deželno, okrožno) sodišče, ki bo njegov izbris v takem s^ičaju nrcpovcdMo. Nal se torej vsakdo, ki ima voT'*'no nrnv;co še v občini svoieta prejšnjega biva1??ča, po svojih prija*e1nh briga za to, da ga kdo ne bo izreklamiral ali pa morda celo župan sam brisal. — K?ko mora n"«*opa*l op$'li«M s*id z reklam^citaml. .V SIovpHm resnico t»«i, kjer- 'obstoja obeski odbor, rcklamncMe takozvani opSMnski Sudovi (rekTn majski odboriV TI odbori orVOjafo iz žtmann In dveh občiiiskili odbor'Tkov. ki jih za to !?• voli občinski odbor. Ta odbor nv>rn vs*ko reVamaciio re*T'! naf^asnefa v n«*?»i d-*^*i. Kešitev m«^a dostavili onrmn k? |e rck'a-macijo vložil in onemu, za katerega le reklamacija vložena. Rešitev se mora dostaviti proti pismenemu prp'emnemu potrdilu. Kadar vložile reklaman'ie, zahteval** od županstva, da vam potrdi v'ozitev. Ako tekom petih dni občfr«ki reklamacij ski odbor ne Izda nobene r<**itve» s«? smatra, da le reklamacijo zavrnil in reklamnnt se la^ko šesti dan orifo*i nara^-n^st rra oristrjno (deželno v Ljubljani za iHibliansko In okrožno v Novem mestu za novomeško okrržic) sodišče. Sodišče v takem s'učai" t~koi za. h*eva snise od županstva. — Občhski re-klamacilski odbor ne reši rrkiarmcij k^n-čnoveljavno, amnak mora svoje rešitve dostaviti rrkiaman+om in jih pof^m n^s'aM tudi oristoinemu fdeŽe'nemu a*i okrožnemu) sodišču, ki rešitev občinskega r^k^m-"*!"!-skega odbora potrdi al ni izprem*»nf. §efe kadar pride rešitev sodišča nazaj na občino, se izvrše izpremembe v volilnem imeniku (voisi, Izbrisi aH poprave). — §-**t*esečno blvanfe zahfevn zakon, da se nridrbi \'olilna pravica za skupščinske vorivtve. To za Javne nameščence ne velja. Ti imajo volilno pravico trkoj, ko so se v občini stalno nr>seTfi v lastnosti Javnega nameščenca. Pri reklamacijah za vpis v volilni Imenik za skupščinske volitve Je treba za one reklamirance, ki n"so Javni nameščenci, dokazati, da bivajo stalno že Šest mesecev v občini, v kateri hočejo biti v volilnem imeniku za skupščino. V mestih, kjer so policijski uradi, ki vodijo popisovalne urade, izdajajo potrdila o bivanju policijski uradi. To za reklamacijske svrbe ne zadošča. Petrcben je dokaz o bivanju in ne o tem, ali je kedo Javljen pri policiji ali ne. Dostikrat se zgodi, da je kedo Javljen pri polletji, v resnici pa ga Se davno nI več v mestu r1! m* s*-novanJu. kler je Javljen. So pa tudi t-ki, ki dejansko biv-jo v mestu, pa pri policiji niso javljeni. Pa tudi za te mora ooMcija potrditi, da skalno biv^ji v mestu, ako Je resnica trka. Z'kon zahteva dokaz o »s*a!ne"*i bivanju* in ne o te*m, aH Je kedo Javljen aH ne. — K*e ima J?v-f nan»~š*en*?e voljno p^vlco? Trna Jo v oblini, kjer s*P*m biva. Mno^o Javnih nameščencev vsled stanovanjske mizerije hodi d-leS opravljat službo. vozTIo se z ž^ez^ico cele ure d^'e* v s'u-b^. Ti Im~Jo vodilno pravico v tfs*l občani, kjer im°1o stanovanje, hrano, družino, kjer soe, se rb'ačijo itd. in ne v občini, kjei opravljrio s^žbo. — Kolka In vseh pristojbin proste so vse !!st«ne, ki so potrebne za rekreacijske svrhe. Biti pa mora na njih povedano, da se smejo vporrbMati le za rek'a^acije. Županstvo mora torej ko'ka in vsnke prlstoj-bine prosto izdati potrdilo, da je kedo bival za voli* no pravico predpisani čas v občini ali da sploh v rbžlni biva skalno (za Javne n-meščence) ?^i da Ima v občini domovinsko pravico. 2uon| urad mora ravno trko ko'ka in vsake takse prosto Izdati potrdilo, kedaj je HI kedo rojen. Javnemu name-Ščcncu nadrejeni urad mora Izdati tako potrdilo, da je do*Pnik v s!u?M v nlegovem področju l*d. Take listine mora nrad, od. katerega se zahtevajo, izdati najkasneje v 21 urah. fiko tega ne s*ori, se larko odgovorni uradnik aH urad naznani državnemu pravdništvu, ki krivce kaznuje. Kazni so stroge. — Na obljube ne dajte nič. Zgodilo se je, da je prinesel nrkdo več reklamacij za vpis volfcev. Priložene so bile druge 1i-s'ine, le potrdilo o bivanju je manjkalo. Zahteval je pri županu, da izda potrdila, da rcklamiranci bivrjo že predpisano dobo stalno v občini. Rckr?mantu se Je reklo, da se bodo trka potrdila že priložila. Začudi! se je, ko je po preteku rekfamacijske dobe izvedel, da se potrdila reklamacijam niso priTožf!a in sc bile radi tega pri deželnem sodišču vse niegove reklamacije zavrnjene. Ne zadovoljite se tedaj z ob'jnbo^ da da se bodo kaka potrdila »že naredila in priložila«, zahtevajte, da se izreče Vara v roko in sami jih, priložite reklamacijam. Ia za vsakega reklamlr^nca mora b!'» posebna listina. Vsako potrdilo posebej-! Župan se ne more izgovarjati, da ne ve, aH biva kedo v občini in koMko časa biva, njegova dolžnost je, da izda potrdilo, ako pa ne ve, se ima prenričati v roku 24 ur. Ako potrdilo neupravičeno odkloni, se ima zagovarjati pred državnim pravdnikom. — Kaj sforlte eko Je Vašo reklamacijo občinski reklamaellslrt odbor zavrnil alt pa Vam ni Izdal tekom petih dni rešitve? V takem slučaju imate pravico tekom treh dni cd prejema rešitve oziroma Sesti dan po vložitvi reklamacije pritožiti se na pristojno (deželno oziroma okrožno) sodišče. Kadar Je reklamacija rešena od navedenega sodišča, potem nobena pritožba nI več mogoča. Pritožba se v vsakem slučaju vlaga pri županstvu, ki mora potem pritožbo In dotične spise poslati naprej sodišču tekom dveh dni. Kadar Je občinski rcklamacifski odbor zavrnil reklamacijo, ker J! niso Mli priloženi po'noveljavnl dokazi (o bivanju, starosti, državljanstvu), iahko vlofIte- rekla* macijo ponovno, opremljeno e. takimi dokar d, če «1 Se »efekti reklaoiarllitl rok. teto Je volno, ea vlagate reklamacije čtmpTcJe m ne čakate zadnjega dne. kajti po preteku reklanecOsega roko ee Morete rt cije ponoviti, niti 11 eopelao priložiti trebnih dokoov. — Kam releje iHhnjg v občM, kjer ej občinske— odbore. V tekih občtaeh se reklamacije ee rešujejo pri žepenstvu, marveč pri pristojnem okrajnem sodniku. V LJubljani ee primer režete sedaj reklamacije okrajni sodnik v Ljubljani, ki Je ne mestu občinskega reklarnacijskegi odbora. Isto velja za vse druge občineJcjer rA občinskega odbora. Reklamacije pa se vlagajo seveda tudi pri takih občinah pri občinskem uradu, ki Jih mora takoj predložiti pristojnemu okrajnemu sodniku. Okrajni sodjiTc potem reši reklamacije in obvesti proti dostavnici reklaitK»nta in onega, za katerega gre. Končpo veljavno pa notem reši rekla-rnacrle pristojno zborne (dcrerro oziroma okrožno) sodišče. Tudi proti rešitvi okrajnega sodnika je torej dcna ?ri;o*ba ravna tako kakor proti rešitvam občinskih rekla-macijskih odborov (v roku treh dni od prejema rešitve). TARZAN a:a »d 23. n0*tmbra r a prej v „KINO I9EAL« Politične vesli. s£ Oblastni odbor narodne radikalne stranko je imel včeraj seja, na kateri je izbral za delegata z vsemi potrebnimi pooblastili, ki naj se pogaja z JDS glede skupnega nastopa pri volitvah, ministra na r. dr. Nika Zupanća. = Zbor samostojne demokratske stranke v Beogradu. Kakor poročajo listi, priredi samostojna demokratska stranka prihodn'o nedeljo v Beogradu v dvorani Kazine* velik zbor. Na tej skupščini bodo med drugimi govorili, kakor poročajo ti listi, minister prosve-te Svetozar P r i b i č e v i 6, minister trgovine dr. G r i s o g o n o in dr. Dinko P u c iz Ljubljane. == Osječka »Hrvatska zajednica« za republlkrnstvo. Odbor Hrvatske zajed-nrce v Osjcku je imel v ponedeljek sejo, na kateri je sklenil, da se zajedni-čarji proglase za republikance in da nastopijo pri volitvah skunno z Ra^iče-vo stranko. Ker je mestni župan v Osje-ku zajedničar, se splošno sodi, da bo vlada na ta sklep odgovorila z razpustom občinskega odbora. = Politika Francije je podpora malih držav. V Hstu »Avenir«, ki je jrlasilo nove Narodne republikanske lige, pojasnjuje njen ustanovitelj Mflie-rand, da ne sre za politično stranko, ampak za nekako federacijo nad političnimi orjranizacii^mi, ki že obstojajo. Nadalje pravi IVVHerand med drugim, da je inozemska in tradicijonatna politika Franciie usmerjena v podporo malih držav, Vi so nastale versail'lski pogodbi. Mirovna versaillska pogodba in vse poznejše mirovne pogodbe se morajo respektirati ter 4:r in':. L. N oat a k je dobil eno največjih ita'ijan-sk'h oc*lil-ovanj. Imenovan je za viteza velikega križa reda italijanske krone z zvezdo. Ped mn je izročil Jt^Ujauski podanik. Prezidi jalni n^eln'k v trgovskem min:strstvn dr. V o v e s je oblikovan s ko—nnderr"T':-*' Vrir«»n reda italijanske krone. — Italija upošteva vedno bolj s Češkoslovaško tekoče trgovske zveze. =a Madžarska fropagrnda. Madžarska vlada je nedavno tega odpoklical svojega londonskega poslanika grofa Szaparvja. Očitalo se mu je, da se je z madžarsko propagando preslabo obnese!. Poslanik se zdaj zagovarja v pogovoru z urednikom Az Ujsaga. Prepričan je, da je glede propagande brezhibno postopal. Zadnji niegov banket, prirejen na čast Petofiju, ie posetilo 250 londonskih časnikarjev z vsem dipio-lriatičnim zborom vred. Pojedino je napravil na svoje stroške in ga je stala 1000 funtov šterlingov. To svoto je da! na razpolago iz svojih dohodkov, ki mu jih donašajo njegova veleposestva v ČSR. Za časa svojega bivanja v Londonu je priredil vsega vkup 227 gostij, na katerih je bila poleg zastopnikov tiska zastopana posebno angleška aristokracija m pa politiki. Omenjene pojedine so bfle vsekakor Jako obilne, zakaj Anglež se ogiblje — kakor pojas-nuje grof Szaparv — vsega, kar ima duh po siromaštvu. A grof Szaparv pripoveduje še druge znamenite podrobnosti. Na poslednji PetSfijevi slavnosti je bila tudi Iady Curzonova, ki Je pripomnila, da ni bila Še nikdar v življenju ha tako lepi pojedini. Pa tudi državni tajnik inozemskega urada sh" Crow se je izrazi o gostitvi z največjim priznanjem. Da so bili gostje v istini zidane volje* se umeje samo ob sebi« saj so Izpili do 400 steklenic Šampanjca ter 150 butiljk tokajca. Gostje kar niso modi prehvaliti tokajske zlate kapljice, tako silno všeč jim je bila. Vse je bilo navdušeno za Madžare in njih vina in to nI majhna stvar. Ali kljub temu znana madžarska neskromnost z grofom nI bila zadovoljna in je moral grof Szapair napraviti mesto drugemu agil-nejšetmi propagatorin. No, mož, ki je tako aiamenito propagiral madžarska vina m vrhu tega še za denar, ki mu ga donašajo veleposestva v ČSR, pač ne zasluži tako črne nehvalcžnosti. Mjska Krajina. PRAVIČNA SODBA O JUGOSLOVENIH V JULIJSKI KRAJINI. iM'lanski uniiaristično - socialistični list s>La Gliistizia* prinaša obsežen članek o Jugosloven'h v Julijski Krajini. Napisal ga je njegev sotrudnik, ki je bival dlje časa mod našim tamošnjim ljudstvom. Prepričal se je pred vsem, da je materijalni In moralni pclozai našeg i prebivalstva sPiio neugoden. Z Ju-gosloveni se ne postopa pravično in liberalno. Napačno je, ako gledajo nekateri Italijani v jugoslovenskem prebivalstvu primitivno, polbarbarsko in objestno ljudstvo. Manjka pač medseboj. nega poznavanja. Zlobni in sebični informatorji širijo o Jugoslovenih neresnične vesti. Pa tudi vladni organ; ne znajo vedno razločevati, kaj je pravo n kaj krivo. Odstranili so povsod nd vseii jugoslovenskih naprav domače ljudi, ki bi bili edino sposobni, točno obveščati vlado o duševnem razpoloženju Jugo-s!ovenov, o njihovih potrebah in željah. Zato se delajo pogreški in krivice. Ju-gosloveni so zelo navezani na svojo grudo, v svojih običajih so preprosti, gostoljubni so. trdni v svojih namenih in pri delu vstrajni. T ljubeznijo do grude je pri njih spojena ljubezen do jezika In narodna zavest je med n'imi živa. Svoj jezik m svojo nrrodnost hočejo ohraniti na vsak nač7n. Svojo literaturo in kulturno tradicijo, na katero je ponosen, si je ustvaril ta mladi narod, ki razpolaga danes z organizacijo kulturnih udruženi, kolikor mu le dopuščajo njeeova sredstva. Govoril je s kmeti in videl pri njih nenavadno politično vzsrojo in zrelo presojevanje razmer. Z Gentilejevo šolsko reformo so nespravljivi. Zahtevajo svoje ljudske in srednie šole, posebno učiteljišča. Stavijo tudi svoje zahteve gospodarskega značaja. Dopisnik poudarja, da Jugoslovcni ne gojijo nikake antipatije proti italiianskemu naroda, tudi nimajo iredentističnih aspiracij. hočejo postati dobri italijanski državljani, samo priznati se jim mora pravica za ohranitev nfhovesa narounesa zna-fcpja, vsled čes~r je treba, da italijanska vlada opusti vsnko misel na njihovo raznarodovanje. Samo v korisi Italije bo, ako si ustvari iz Jugoslovenov udane sodelavce za skuone interese. Itrliia ima pred seboj veliko n-rlogo s posredovanjem svodih Slovanov. Zato naj se povrne k tradicijam risorgimenta in naj sf s orosvetljenim duhom pravičnosti pridobiva druge in si odpira pot do so-cijafne, gospodarske m krlfunie obnove. Odreče naj se vsaki misii na zatiranj?. Tako se lahko pride nemudoma do mirnega in p!odnega sožitja med obema plemenoma in se prične delo za skupno korist v znamenju vzvišene pravičnosti. * ★ * — Kako žive koloni na Goriškem. Poslanec dr. Besednjak ie razkril strasne razmere, v katerih se nahajajo koloni. Bil Je v števerjanu v Brdih, kjer živi Q0 družin že 6 let v lesenih kolibah, skozi katere brije burja in prodira do kcsii otrokom, starcem in bo'nikom. Kotibe razpadajo, veter odnaša strehe, kdor more, zbe?i v kak hlev, drugi irpHo strašne noči. Oiroci jokajo in matere ž njimi, ob deževju so vse barake polne vode. Mrčes se je ugnezdil v lesovju, kvari se ves pridelek. Poleti je strašna vročina, zopet neznosno po kolibah. Poljedelstvo trpi. Pomoči ni od nikoder. Poslanec dr. Desednjak hoče na me-rodajnlh mestih opisati bedo kolonov, da bi se jim vendar končno pomagalo !n dalo človeška stanovanja. — Za kritje primanjkljaja po občinah v Istri je min. svet odobril načrt za uksz, ki daje dr2. hranilnici in posojilnici pooblastilo za posojMo istrskim občinam do 13 mil. 751.000 lir v svrho kritja občinskega primanjkljaja. Za izvršitve raznih javnih del posojilnica !?hko izda do S milijone lir. Tako se glasi ministrsko odobrenje ali kako se bo to izvajalo fn kake koristi bodo imele občine v Istri, to je še vprašanje! Turistika in spod. — Kad« Kari Pesek), cerrterhaJt praške Sparte, kl velja za najboljšega krilca na kontinentu, Je v nedeljo 16. t m. pri tekmi Sparta-Vienna odigral svojo 400 tekmo! Vsled denarnega darila, ki ga je prejel od kluba v znak priznanja, ie stopilo tik pred tekmo šest igralcev prvega moštva v stavko, hoteč izsiliti od klubovega vodstva, da se jih primemo honorira. Khibovo vodstvo pa zahtevi ni ugodilo m tako Je Sparta nastopPa proti Viennl s 6 rezervami in je navzlic temu zmagala t 2:1. — Amateure-Rapid. Tekma med starima rivaloma se vrši v nedeljo 23. t. m. Ore za točke! — Sarajevo: Sašk-Sarajevski AšK 4:0 Železniška nesreča na Pragerskem. Dne 18 t. m. ob pol 1. zjutrai s- ?a na postaji Pragerako dogodila težka žc!e:nni5ks nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev« pač pa je materijalna Skoda relo velika. Na sreča se je dogodila tako-le: Ob 2337 je prispel mešani vfak iz Cj« kovc« na Pragersko. Istočasno je privezi! tovarni vlak iz Maribora na postajo Prage rsko. Nesreča je hotela, da se je vlak po« mikal po isti preai, po kateri je prihajal mešani vlak. Tik pred postajo Pragsrsko je namreč triko*, v katerega sc stekajo tiri Prac=rsko*Marii*>r« Pra^srsko-Ptuj in Mart* bor-Ptuj fn baš v tem triT;otn sra or*t vlaka trči!a skupa i. Tovorni v!aV. ki je vsled pad-.-ca proge vori! s precejšnjo brzino. Je r.:v,>-zil a vso silo od strani v mešani vlak, ki ic imel spredaj tri osebne vagone, zadaj pa je bil večinoma sestavlji-n iz tovornih voa; v katerih so se nahajali konji. V prvem trenotku sc je zdelo, dc bo tovorni vlak za? vozil naravnost v osebne vagone, vendar Je strojeved-a mcŠar.c^a vlaka v kritičnem hi* pu opazil grozečo nevarnost, je vlak spustil s polno p.iro ter tako s svo*o d h so risu* postio rešil vsaj pomike pogibelji Težko poškodovani pa so bi!i r.aslrdni: vagoni: šest je bilo por.i'nomi razHtih. V* \'a^onth so bili konji, od katerih je bilo veo vbitih in pokopanih pod razvalinami vozo\\ K sreči je ostalo v^č koni popolnoma ne** poškodovanih. Konj? so bili namenjeni ni Češkoslovaško. Takoj po nesreri so pričel: t rešilno akcijo in le z največjim trudom so potepnii« uborje konie izpod razvalin. Pri karambolu je bil težko ranjen samo en snremljevaljc kon>skega transporta, ki fena zlomljeno roko. dičim so ostali še pravo* časno odsko'i!'. Nekoliko je bil poskodo^ van tudi zadnji osebni vagon, činar potr..k: so odnesli le nczr*u:c poškodbe in man.i>c praske. Ko se je panika in zmešnjava nekoliko polegla in ko so b&a sevalna deli konec« ra, je mešani vlak nadaljeval z vožnjo — seveda z enim samim potniškim vagonom in je dospel s pcldrugourao zamudo v Ma ribor. Koga zadene krivda ra nesreči, bo vgo* tovila preiskava, ki ia bila tcf'oj uvedena. Sprva je bi!n razširjeni vest, da Je za ne* srečo odgovoren slvžb'ijoči uradnik, ven* dar ta vest ne odgovarja resnici. Promet r.a prctft Sent IIj^LjubljsnaiPostoina je zadn.ie čase ogromen in na progi maloštevilno za posleno osobje krma; zmaguje težko in na-» porno službo. Poleg tr<*a je strojevodja to< vornega vlaka prvikrat vozil no tej progi, katere n: poznal in se ni znal orijentira t:. V zadnjem trenotku je sicer skušal še vlak ustaviti, kar se mu pa vsled hudega padca (3/1000) nt posrečilo. Vsekakor pa je bfle hitrost vlaka rra^o zmanjšana in *ato oda* rec ni bil tako silovit. Promet radi nesreče ni bil prekinjen, ker je bilo na razpolago Še večje število prostih prog. o sodišča. — Komunistični letaki In katoliška ti. skama. Ljubljansko državna pravdništvo je zaplenilo meseca julija komunistične le peke, ki pozivajo delavce in kmete, da iztrebijo »orjunsko zalego^. Glasom obtožnice merijo ti p!akati na to, da se ogrožd javni mir ali sprav!j2 v nevarnost javni red. Posebno značilno pa je bilo pri teh letakih dejstvo, da se je dotičnik. ki jih Je tiska', bal za svojo firmo in je opasti! na p!akaiih navedbo kraja tiskanja in ime tiskarja m založnika. Kot glavnega osumljenca bO aretirali In djali v preiskovalni »apor fakto.ja katoliške ali po iiovem »Jugoslovanske tiskarne«, Josipa KramariČa. Kot njegova so-ohtoženca pa so Še arefarali tajnika ZNSO Alberta Hlebca in pa Antona Stanovnka, delavca v Borovnic:. Zadnja dva sta bil3 namreč obtožena, da sta razširjala te plakate po Ljubljani in Corovnici. Obtoženi so hudodelstva po ČL 1 točka 1 zakona o zaščiti javne varnosti v držav!, KramariČ pa še prestopka po § 9 tiskovnega zakona. Obravnava se Je mršila včeraj popoldne pred senatom deželnega sodiSča. 5en?m fe predsedoval višji sod. svet. M 1 a di č, vo-tanta pa sta bila sod svet. Mohor! č in K e r š i č. Zagovarjala sta obtožence dr. Brejc in dr. A d 1 e š i č, drž. pravdništvo pa je zastopal drž. pravdnik dr. M a s t -n j a k. Zagovor obtožencev je bH v ce':o;i res precej naiven. Faktor KramariČ, torei strokovnjak, je trdil pri obravnav!, da ie or? res od nekega neznanca sprejel naročilo ir ga tudi izvršil, vendar pa je trdil, da on vsebine letaka n! niti bral. Gbvneza ravnatelja tiskarne Ceča pa takrat n! bilo doma. Čudno je pri tem kako je mož kalkuli-ral ceno, če n! pogleda! koliko fg in kakšno Je besedilo. Njegova soobtoženc* pa sta se zagovarjala, da sta res delila letake, toda bila sta v dobri veri, đa je vse^,v redu in da je izvršila vse potrebne prfTave že tiskarna, kar je tudi običajno, da preskrbi ona vse. — Zagovornik dr. Brejc je povdar-jal v svojem zagovoru, da je obtožba pc-grešena radi tesa. k<>: zahteva omenjen* paragraf, da morajo imeti taki letaki namen izzivati nemire, inkriminirani letak pa vsebuje le poziv k samobrambi. (čudno zven? ta zagovor, če ponovimo par pozivov na letaku kakor na pr.: Delavci fn kmztji združite sa, da iztrebimo ro orjnnsko morilsko /alego. Torej naravenost poziv k po-loljo). Tadi dr. AdleŠič se je pridružil njegovim izvajanjem in predlaga! oprostitev svojih klijentov. Oba sta širila letake, teđa nista se zavedala, da počenjata kaj kaznji-vega, kar je bilo tadi verjetno, ker sta se zanesla na tiskarno. Po kratkem posvetovanju je bil obsojen faktor »Kritni;ške tiskarne Josip Kramarič, ker že opustil na teh lepakih navedbo kraja m tiskarja na 200 Din denarne kazni ali 4 dni zapora, njegova tovariša pa sta bila oproščena. Vštev-ši preiskovalni zapor se je smatrala kaze-: za preslano. Darujmo za sokolski Tabor! Jubilej staroste naših gasilcev. Jutri praznuje 60 letnico svojega rojstva starosta ljubljanske Gasilske organizacije in eden najstarejših, najbolj agilnih in zaslužnih delavcev na polju gasilske službe, France B a r 1 e. Ni kmalu službe, ki bi zahtevala toliko nesebičnega dela, požrtvovalnosti, napora in samozatajevanja, kakor gasilska, in težko bi našli poklic, v katerem mora biti človek vedno tako pripravljen na najtežje žrtve, zvezane Često s smrtno nevarnostjo, kakor je to pri gasilcih. Noč in dan morajo bdeti ti čuvarji nad premoženjem in življenjem svojih bližnjih, ob nevihtah, v najhujšem mrazu, poleti In pozimi, vedno, kadar jih kliče dolžnost !n zavest težke odgovornosti, morajo odložiti svoja privatna opravila In posvetiti vse sile delu za bližnjega, da rešijo njega In njegovo premoženje preteče nevarnosti. Med elemen-tarnlmi nesrečami je požar gotovo najstraš-nj udarec, kj je pomenil za človečka bivališča pravi Damoklejev meč, dokler se niso sačela ustanavljati dobro organ'zlraena fn moderno opremljena gasilska društva. &ele v novejšem času. ko imamo zanesljivo gasilstvo je možnost večjih katastrof, ki jih lahko povzroči požar zlasti po mestih ta industrijskih krajih, tako omejena, da se čutimo varne glede živHenja tn imetja. Zdaj s! je težko misliti življenje brez gasilcev, ker smo že vajeni prizorov, ko v hipu Iztrgajo ti zvesti stražarji javne varnosti iz krempljev strašne prirodne sile vse, kar namerava uničiti. A bili so časi, ko za varnost Imetja ni bilo tako dobro poskrblieno, ko so ljudje vsak hip lahko pričakovali, ta nh pahne požar na cesto brez strehe, ob'e-ke, hrane m drugih življenjskih potrebščin. Pomen gasilstva za Javni blagor, za človeško družbo fn za vsakega posamnfka je neprecenljiv. To zavest imamo vsi In zsto storimo le skromno dolžnost, če se tem potom spomrrfmo moža. ki si je pridobil na polja slovenskega gasilstva nevenljivlh zaslug. France ftpfle" je bil roten 20. novembra !8o4 v Cerkljah pri Kranju. Po končanih študijah in vojaški službi je vstopil 1. 1894 v slnžbo pri mestni občhi ljubljanski, Jc.?er ga vidimo Se danes, torej celih 30 !et kot neumornega in vestnega ravnatelja mestnega vojaškega urada. Že v zgodnji mladosti se je zanimal za gasilstvo, ki je bilo pri nas šele v razvoja. In ko je delala ta važna In prepotrebna ustanova po Sloveniji prve korake, je bil Ba^-Je* med prvimi, kf so jI posvet!!! vse sile. Kot mestni policijski uradnik je ime! obilo posla z gasilstvom, ki je kmalu abso!v!raV> ves njerov nrostl čas. Da H bil v neposrednem kontaktu z naš?m gasilstvom in mu tako pomagal do izoopolnitve, je prosil za sprejem pri Tjublfan^kem gasilskem društvu, k! je seveda z veseljem nstregTo njegovi želji in ma I. 7*99 poverilo vodstvo društvene blagn^e. To važno mesto je zavzemal do 1. 1921. BarTe" Je postal duša Ljubljanskega prostovoljnega gasilskega In reševalnega društva. Njemu se imamo zahvaliti, da se je slovensko gasilstvo ločilo od nemške zveze ;er pristopilo k slovanski gasilski zvezi, ki le izvolila jubilanta za tvojega podstarosto. Tn se pričenja plodonosno Barletovo delovanje na polju modernega gasilstva. Med vojno je tudi gasilstvo mnogo trpelo, ker je politika razdvojila gasilske vrste. Barle je bil tisti, ki je po prevratu s svojo marljivostjo In veliko ljubeznijo do dela spravil razdvojeno slovensko gasilstvo zopet pod skupni prapor. Posrečilo se ma je pritegnit! v skupno gasilsko zvezo vse gasilstvo Slovenije. Ta zveza, ki je bila delo njegovih neumornih rok, je dobro vedela, kaj pomeni Barlć za razvoj in napredek gasilstva, zato ga je izvolila za starosto. Kot starosta je živel samo za gasilstvo. Z žilavo vztrajnostjo se Je lotil dela. Sestavil Je obširen gasilski poslovnik In velbenfk. preuredil pravih požarni red Itd. Stopil Je takoj v stike z drugimi gasilskimi organizacijami naše države, da se ustanovi državna gasilska zveza in vseslovansko gasilsko udruženje. Tu vidimo jubilanta kot zavednega in agilnega Slovana. Prva Ideja se mu ža! ni uresničila, za to pa zmagala druga. Vseslovanskega gasMskega kongresa v Varšavi 16. avnsta 1924 se je udeležil tudi naš slavlienec. ki Je bil izvoljen v odbor. Nič manj plodonosno, kakor na praktičnem gasilskem polju, pa je Barletovo delo tudi na polju strokovne izpopolnitve In gasilske teori*.\ NJemu gre priznanje in hvaležnost gasMstva kakor tudi vse ostale javnosti, da smo dobil! vzorno urejevano strokovno glasilo. Gasilec k! ga vodi neumorni starosta poleg vseh drugih funkcij že od 1. 1912 Javnost je že opetovano zabeležila zasluge tega vzornega gasilca. Tako je Ml v juliju 1924 Izvoljen na občnem zboru JGS za prvega časfnegi člana, ljubljanska občina pa ga je pred leti imenovala za Častnega meščana. Tudi bratski Češkoslovaški In poljski narod je dostojno oceni! In nagradi! njegovo delo s tem, da ga je češka fn poljska Gasilska zveza odlikovala s krasno kolajno. Tako stoji pred slovensko javnostjo skromen, neumoren in skrajno požrtvovalen, ne da bf pričakoval za svoje velike zasluge prignania ali plačila. In ker se vsi dobro zavedamo, da je gasilstvo eminentne važnosti, da brez te ustanove nI varno naše imetje pred najstrašnejšim zlom-po2a-rom. da je vzorno organizirano slovensko gasilstvo sad Barletovega dela, čutimo tudi dolžnost, da mu k 60 letnici stisnemo neumorno roko in iskreno čestitamo. Gasilska služba je naporna in odgovorna, njena vloga v javnem in privatnem Življenju je neprecenljiva, in vendar so gasilska društva redka izjema, ki nikoli ne sil! v javnost za pohvalo in priznanjem. Ta lepa poteza je v veliki meri lastna tudi našemu slavljencu kot prvaku slovenskega gasilstva. Naj torcl ne tolmači teh vrstic drugače nego kot izraz Iskrenesra čustva globoke hvaležnosti In prznanja, k! nas navdaja, ko mu kličemo: Se mnora letal Pr os ve ta. Repertoar Narodnega gledališča t Lfablfani« DRAMA, Začetek ob 20. zvečer. Sreda. 19. nov.: zaprto. Četrtek, 20. nov.: Zora, dan, noč Red F Petek. 21. nov.r Pri Hrastovih Red A Sobota, 22. nov.: Šestero oseb Išče avtorja Red C Nedelja. 23. nov.: Sumljiva oseba Izven Ponedeljek, 24. nov.: Paglavka Red B OPERA. Začetek ob %2ft. zvečer. Sreda, 19 nov.: RIgoletto Red B Četrtek. 20. nov.: Cavallerla rustlcana, V vodnjaku Red D Petek. 21 nov.: Trubadur. Gostovanie tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Red F Sobota, 22. nov.: Rusalka Red F Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta, gostovanje tenorista Jana Mesteka Iz Plzna. Izven Ponedeljek. 24. nov.: zaprto. M. Z. Proslava Nušicevega jubileja. Pred dubkom polno hlsn rndostno-svečanega razpoloženja je sinoči stopil na oder naseda dramskega gledišča Nušić. Ako bi ne poznali 2e đokro nie-govega ljubejca lica, v katerega ostrih a dobrodušnih potezah vedno prežita kavstičen humor in satira, bi mislil?, da gledamo drobno in snhotno raščertesra diplomata \z kake romanska deželo. Nušič se nam je predstavil v fraku, opremljen z vsemi, zelo številnimi redovi h. kordoni, ki so vrtnnja priča niesovir; zmag za. svoj narod. Na odru so $ra pričakovala £s razna zastopstva z lovorovimi venci in tro-bojnimi trakovi. Ko se je slavlj-jruc prikazal, ie iz avditorija zasrmelo ploskanje, ki skoro ni hotelo vzeti konca. Potem je pisatelja ogovoril najprvo intendant H u'b a d, nato v imenu isrrnlsVejra udruženja B e t e 11 o, dalje dr. O r a rini k za naše književnike, D r o n o v e'c za pevsko draštvo »Ljubljanski Zvon« in neki akadem'k za akad. društvo »Jadran«. »Ljub. Zvon« je NuŠiču poklonil spominski album, drugi govorniki pa vence. Nato zopet splošni aplavz br^z konca. Naposled je stavllenec prišel do besede in je uvedel svojo konferenco z lepo primero. fknko nabira slično čebeli sirom nagega naroda sadove ljubezni. V nadaljnjem je zelo humomo pripovedoval usodo svoje »Sumljive osebe«, ki Je radi ostrih udarcev na srbrko upravo in ČinovniŠtvo za časa kralja Milana )e-žala okrog 40 let nevprizorjena in bila odklonjena polagoma od treh intendan-tov Narodnega pozorišta, med njimi naposled od intendanta — Nušića samega. Intendant Nušič je gledal v zrcalo pisatelja Nušiča ter ž njim debatiral o tej satiri. Intendant jo je naenkrat čital z drugimi očmi. nego jo je preje pisatelj. Ko je med svetovno vojno moral i Nušič pred sovražnkom bežati iz Skopi ja, je pobral v naglici seboj one svoje rokopise, ki jih je imel za najvrednejše. »Sumljivo osebo* je spotoma vrgel proč v hiši nekega Arnavta, ker je bil sveženj še vseeno pretežak. A usoda Je hotela, da je končno moral popustiti ravno ono, kar je še seboj nesel. Padlo je v roko sovražniku, kateri je rokopise sežgal. Po vojski pa Je oni Arnavt srečal Nuš^ćevo gospo in jo opozoril, da je gospod na begu pri niem pozabil nekaj popisanega. On, hišni gospodar, pa je stvar shranil in bi jo zdaj rad oddal nazal. Bil jc rokopis »Sumljive osebe«! Tako jc čudna sodba obvarovala uničenja ravno to delo, ki nikoli ni moglo doživeti cneva svoje uprizoritve. Sedaj živimo pod drugačno svobodo. Delo je že zdavnaj nad vse popularno, saj so pa njegovi bičevi udarci tudi namerjeni prav na slabe strani gotovega uradn^ea Srbijanstva. kakor Gogoljevi v »Pevizorjti« na tedanjo uradno Pusijo. V obeh delih s? daje duška splošno mišljenje poštenega naroda, katero sicer ne sme ali tudi ne zna na dan z ono elementarno ostrostjo, ki jo zaslužijo žigosane zlorabe. Le pisatelj more tukaj deliti pravilne zaušnice, pisatelj, ki zna svojo pretrpko satiro zaviti v prijeten humor in vžigaioče dov-tipe. To pa se ie Nuš'ću posrečilo prav-tako, kakor Gogolju. Nušič sani je prav zavestno hotel vdariti po gotovih srbskih razmerah na sličen način, kakor je to storil na Ruskem Gogolj. Zato je Nušić svojemu delu v rokopisu dal tudi podnaslov: »Go-golijada v dveh činih.« In ta prefestna gogolijada se nam je sinoči prikazala prvič na našem gledišču. Bo se pa Se neštetokrat, ker jo i mi čutimo orav Iz lastnega srca, dokaj bolj, nego »Revizorja«, ki ga gledamo kot sliko dosti bolj oddajanih nam razmer. Igra Je bila ob Rosrozovi rezili izvrstno pripravljena. Put jat a je s svojim srezkim kapetanom podal Indi- vidualno premišljen in izgrajen tip. ki ca smemo stavljati ob stran njegovemu mestnemu poglavarju v »Revizorju«« Medvedova je bila pristna srbska boljša provincijalka, Rogozova temperamentna hči, ki zna z razbijanjem posode braniti svojo ljubezen napram snubcu, katerega ji starši vsiljujejo. Vsaka figura je že iz dela samega odličen, ostro orisan tip: Trije srezki pisarji (Kralj, južno čmokosi Cesar In »odc-beleli« L e v a r s kapitalnim mačkom), potem P o g o z. ki Ima vizitko, da je »srezki špijon«. Izmislil si je čisto svojo masko s krivimi usti; dalje pandur z le-sono nogo (Plut), oba treovca iz čar-šije (Šest in O s i p o v i d), in v manjših vlogah Drenovec in Danilo. V igri je toliko humorja, da sc je gledalstvo ves čas od srca smejalo, a vživalo tudi žgočo satiro. Drugi akt je nekoliko trpel glede tempa. Prizor z za-sKšavanjf-m »sumljive« osebe se je nekoliko vleke!. To mU se popravijo, pa bo stvar na vsi črti prav izvrstna. Ohžnlova! sem pa. da niso raje j ijzrr.li v izvirnem jezika. Igra zahteva I prav srbskega lokalnega kolorita in v tega se je težko vmisliti brez srbščine In le njej lastnih glasov in vzklikov.. Jc isto, 1 akor je bilo s Petrovičevim r-Pli J-skoTu. Preie bi te vrste srbsko delo rcid poslušal v čisto tujem jeziku, nego pa v zelo sorodnem, ki pa le nima srbske rastoznost; in toplote. Kaj je dcial pisatelj sam k naši vprizoritvi? B"l jc ž njo jako zadovoljen. Našel je, da smo igri dali nov slog. višji s'eg. nego ga je zanjo dozdaj poznal. Doma igrajo to igro kot popolno j glumo, podčrtavajo še, kar ie že avtor sam podčrtat Pri nas so igro dvignili na nivo klasične-komedije. Nuš:ču se jz sinoči zazdelo, da je delo globlje, literarno več vredno, nego je doslej misli!. Zapazi! je, da tudi ta. prav na intimni domači milien naslonjena satira ni le pripravna razmahniti se preko domačih odrov, nego sme prav zmagonosno prekoračiti tuc*i granice domovine in lastnega naroda. Ce smemo (ne da bi hoteli postati bahavi, nego le v la*e razumevanje) napraviti primerjavo: Zgodilo se je nekaj takega, kakor s Straussovo »Fleder-rraus*. ki so jo izpoznnli vredno dimniške dvorne opere. Iz običajnega operetnega nivoja se je naenkrat dvignila na gladno komične opere, ki se sme imenovati med najboljšimi del» te stroke. Zanimalo bo bralce, da je o Nušića prinesla »Neue Freie Presse« daljši, zelo simpatičen članek, enako tudi »Journal des Debats« in tudi neki veliki angleški list. i Fna naivečjih zanimivosti tega ponosnega jubileja pa je gotovo, da ie Bran!slav Nušfč med nebrojrvml čestitkami našel tudi ono pesnika G e r h a r-ta Hauptmanna, dasi se nista nikdar l*čno vpoznala v življenju. Ni mi pa menda treba omenjati, da je bil Nušič sinoči tudi koncem svoie hndomušne konference in po obeh aktih igre burno !n dolgotrajno aklamiran od publike fn igralstva. Navdušena mladina ga je na koncu koncev pričak^a tudi ob avtomobilu in mu klicala »živijo«, ko se je odpeljal v sremstvu gospe soproge, gospe hčerke in njenega soproga, pisatelja Prediča na banket v hotel »Union«, Po gledališki predstavi je priredila rprnva narodnega gledališča na čast slavljrncu in njegovi obitelii Intimno večerjo v hotelu »Union«. Prireditve so se udeležili poleg gledališke uprave veliki župnn dr. Vilko B a 1 ti č s soprogo, gospa Franja dr. Tavčarje-v a, gospa M i 1 e n k a Žerjavova, zastoonik mesene občine ljubljanske dr. M i 1 j u t i n Z a r n i k, zastopnik prosvetne uprave dr. Fran V i d i c. pred-sednk Društva slovenskih leposlovcev dr. Ajl o j z i Gradnik, več pisateljev, zastopniki časop'sfa in raznih kulturnih organizacij. V imenu oblastne uprave je pozdravil Branislava Nušr.Ča veliki župan dr. B a 11 i č, čestitajoč mu k jub'leju s tolikim uspehom kronanega dela in izražajoč nado. da ohrani usoda še dolga leta odličnega kulturnega delavca troimenemu narodu. V Imenu gle-d?iske uprave je iub'larju ponovno čestital intendant Matej H u b a d. V globoko zasnovanem govoru je nato očrta? pomen Nušicevega delovania, dramaturg našega gledališča, pesnik Oton Zupančič, Nušičevo literarno delovanje ter ga predstavil v luči, v kakršni ga 7re on, prvi med slovenskimi literati. Za Zupančičem je govoril sam Nušić. Izrekel je iskreno zahvalo za vse dokaze ljubavi, spoštovanja in priznanja ter povdarjal. da sprejema vse te izraze nvafevanja In priznanja kot poslednji od onih, ki so izvršili preporod srbske književnosti. Spominjal se je Kostida, G jure Jakš*6a in drugih svojih sobojevnikov, ki so že zdavna legli v grob. ne da bi doživeli za svoje delo in za svoje zasluge kakršnokoli priznanje. Geslo vseh teh Je bilo povesti srbsko književnost nazaj k duši narodni. Ta svoj cilj so tudi izvedli ter tako položili idejni temelj za veliko delo narodnega osvobojenja m ujedinjenja. Svoja Izvajanja je zaključfl z vzklikom: »Priznanje primam n ime svih mrtvih dnujova!« Glavni urednik Rasla Pa- itoslemšek se je spominjal Nušića kot aktivnega borca za narodna ideale, ki je odložil svoje pisateljsko pero, da se na čelu Narodne Obrane in drugih borbenih organizacij bori za uresničenje jugoslovenske ideje. V imenu mestne čine je jubilarju v izbranih besedah čestital mag. ravnatelj dr. M i l j u t i n Z a r n i k, želeč, da bi bila njegova muza še dolgo vrsto let ohranjena našemu narodu. — Branislav Nušič s soprogo, hčerko in zetom odpotuje danes popoldne ob 17. iz Ljubljane. Namenjen je v Sarajevo, kjer se tudi te dni vrši Nu-šićeva proslava. — Boris Popov, član opernega gledališča, poučuje solo=pctje. Sprejema stranke od 17. novembra dnevno od 14. do 16. are v prostorih pevskega cruStva »Ljjbljar.ski Zvon«, Nerodni dom. 1. nadstropje, d^-e. Pre»izktiSnJ*i glasu 50 Din. 394/n — V petek dne 21. t. m. gostu1 č v naši operi gospod Jan Mestek, tenorist opere v Plrnu in sicer v vlosi Mrmrlcs v Trubadurju. Gospod Mcstck Je ;ako pri'J'-ibiicn član piženske opere in vci*a za najbol»sega tenorista v Plzrru. Dru^-o njegovo gostovanje ae vrši v nedeljo, trne ?3. t. m. in sicer poie Janka v Prodani nevesti. — Rtgoletto. D ines v sredo zvečer sc poje za red 13 npera Ritolctto hi sicer v sledeči zasedbi: Gilda %i. Lov.^ctovi, Ma-dalcr.a g.i. Thverrpevn. Giovano ga. 8m^-Senska, Grofica ga. Assejeva in pa2 ga. Ribičeva. Rigoictta poje g. Popov. Vojvodo g. Kovač, SparMuzila g. Bctetto, mon'-Sc vloge g. Mohorič, g. ŠubelJ. g. Perko in g. Pip. Nov ie barltonisi BerJot, učenec pref. Kosine, ki nastopi pri današnji predstavi prvikrat ca odru in sicer v vto£i Monterona. Diriaira g. Nčffat, re2!r2 pa g. bučar. HraTTR (^fr-ne dnnes zvečer zaprta. — Šentjakobski gledališki oder vnrfzorl v soboto, dne 22. novembra moderne ?a!o~ icrro nem"ken:a pisatelja Anton VVikfgansa »Beda«. Posetite predstavo. Vstopnice so v predprodajl v kavarn*. Zalaznlk na Starem trgu. O BlERC OB OB :24 T a o k e MESTNI TRO S IRNATCVC Narodna čitalnica v Celju. fObčni ibor.i Občni 2bor se je vršil v soboto, 15. tm. zvečer v prostorih Čitalnice v Nar.^Jncm domu. V odsotnosti obolelega društvenega predsednika g. dr. Jos. Serneca je oty>• ril in vodil občni zbor župan g. dr. H r a-Sovec V svojem nagovoru je povdarll razmeroma lepo udeležbo ra omenil, da obstoja Nar. Ckamica že od !. 186J„ in je-na>-starejše društvo v Celju. 2c iz pMetete do društva je zanimanje in delo zanj potrebno., Čitalnica tvori vez med posamnim! drugimi društvi, posebno o prilik! raznih prireditev. Društvo ima lepo knjižnico ::i člani še vedno dokaj pridno obiskujejo društveni lokal. Slejkoprej obstoja torej živa potreba, da se društvo, k! ima za našo narodno in kulturno stvar toliko zaslug. Se vnaprej vzdrži in da nadaljuje svoje plodonosno.delo Društvo si bo moralo nabaviti £e nekaj časopisov in lokal se bo moral po zimi redno kuriti. Omeniti je treba, da ima Čitalnica svojo gostilniško koncesijo v Narodnem domu. Po odobritvl zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 34. 11. 1923., je prečital tajnik g. Cepin svojo poročilo, iz katerega posnemamo, da ie iz Čitalnice nastalo Celjsko pevsko društvo in da so člani Čitalnice ustanovili leta 1S9). celjskega Sokola. V dolgoletnem delovanju društva je treba omenjati dvoje Imen. ki sta s celjsko Čitalnico v najtesnejši zvezi. To jc hne našega narodnega borca dr. Josfpa Seroeca, ki je malone od ustanovitve Citalnioe njen član in ime župana dr. Hrašovca, ki je že nad 4 desetletja njen član m podpredsednik. V zadnjem času, ko so nastaja razora druga kulturna m nacljonalna društva, se .ie naloga Čitalnice sicer zmanjšala, vendar pa vrši društvo še vedno visoko kulturno delo zlasti s svojo knjižnico, ki jo posečajo vsi naši sloji, tako uradništvo, dijaštvo kakor tudi delavstvo. Zanimanje občinstva za Čitalnico v splošnem pa je nezadostno in graje vredno. V minulem poslovnem letu je bila Čitalnica naročena na 4 dnevnike (v prvi polovici na 5) In na 15 drugih 1 isto v. Časopisje za Čitalnico nima ene važnosti, kakor bi bilo želeti, to pa Iz razlog«, ker razne prireditve dostikrat onemogočajo redni po* set društvenega lokala, in pa. ker se »e razpasla čudna navada, da nekateri čitatelji odnašajo časopise. Čitalnica je izgubila na članstvu S, pristopilo je na novo 9. izstopilo 17 in šteje sedaj 119 članov in članic Čitalnica je imela v minulem poslovnem leta 10^23.11 Din piejemkov in 6511.71 Din izdatkov. Cisti dohodki znttšajo torej 4011 Din 40 par. Društvena knjižnica je odprta vsako sredo od pol 18. do 19. po potrebi tudi v nedeljah od 11. do 12. dop. Od skupnega Števila 100 odjemalcev jih je posečalo knjižnico redno po 20 oseb. V minulem poslovnem letu se je nakupilo in dalo deloma v vezavo večje število knjig, vendar pa manjkajo še mladinska dela. Pri volitvah je bn zopet Izvoljen za predsednika g. dr. Jos. S e r n e c za pod-predsed. g. dr. J. Hrašovec. Za odbornike so izvoljeni: ga. dr. S e r n e č e v a, gdč. Ker nova in gg. vL sv. L i I e k. Cepin, Bervar, GrobelnikinPeč-n i k, za pregledovalce računov pa gg. ravu. Kralj In S t e r m e c k i. Zupan g. dr. Hrašovec se je v toplih besedah spominjal umrlega dolgoletnega člana notarja Lovra Baša kot poštenega značajnegi in narodnega moža. Slava njegovemu spominu! Po kratkih slučajnostih le iopan dr, Hrašovec zaključil občni zbor. TARZA m predvaja ed 2S. novembra naprej v „KlXO IDEAL*4 Občni zbor „Giasbene Malice" v Celju. Celje, 16. novembra. V petek, 14. tm. ob 8. zvečer se Je vr» 511 v poslopju Glasbene matice v Celju njen redni občni zbor ob lep', udeležbi glas-boljubečesa občinstva. Občni zbor je otvo-ril in vodil predsednik društva ravnateij g. Gruden in omenjal v svojem nagovoru, da Glasbena Matica v Cclj'j kljub prošnjam dosedaj še ni prejela potrebne državne podpore in da ;e tako sama stb! prepuščena. Naloge Giasbene iMatice v mnogo višji meri pojmuje celjska mestna občina, ki Je to Institucijo v odlični meri podprla In med dragim tudi sredila' ravnateljevo stanovanje ter tako omogočila r:;egov prihod v Celje. Velike vaJr.rs*.: za zavod ie, da se prične zanimati zrr.i po-eg države tudi širša Javnost. Iz pornčilu tajnice ie razvidno da se ?c pričel po-jk na zavodu 1. septembra 1°23 in konča! 28. Junija 1924. V začetku lanskega šohkega leta je štelo Število gojencev 95. do konca .-oiskega letn pa je to število razveselflvo naraslo «a 130. Q. ravn. San-cfu je penieval vljoltno, ge. Sanctnova la BoŽič-Nova^nva glasovir In g. Osterc teo-rlio. Na zavodn se ie goiila tudi komorna glasba. Ni7ja stopnia je obsegala 40, srednja 50 In višja 60 gojencev. Lekcije so se daiale pc dvakrat tedensko. Vpisnina Je znašala 10, Članarina pa 5 Hln. Glasbena Matica jo priredila v minulem poslovnem letu vrsto lepo cspelih koncertov: 4. oktobra 1923. vijolin ;ki koncert ravn. Sanctna. 9. oktobra koncert Zikovcga-kvarteta. dalje koncert Trost (g!«sovIr), Tk-ilčlćce-Llčar (čelo-giasovirK cerkveni koncert v kapuc cerkvi. Zavod ?e priredil letos tudi 3 zelo posrečene nVadinske koncerte v Nar. domu, h Vaterim je imeia dostop Šolska mladina In učno osobic G'^K-na Marica ie tudi omogočila uprizoritev dveh operet v celjskem Mestnem gledališču s tem. da je dala v to svrho na razpolago svoj nrkester. Ob konca šolskega leta je priredil v Mestnem gledališču ?avod dve Javni produkciji gojencev. Razvesellivo Je dejstvo, da so se ii-nančn* skrbi zavoda v preteklem poslovnem letu irdatno zmanjšale fn da Izkazuje društvena r!?s?.ina letos prvič aktivno bilanco v pcslovnnja. Iz blagajnikovega poroČPa Je razvidno da je znašal lanski deficit Glasbene Matice 11.000 Din, a da sc Je letos izpremeni! v aktivno postavko 1337 D:t. Skupni dohodki so znašali M^U.IO Din. izdatki za 63.004.10 Din. V okviru Glasbene Matice se je ustanovila tudr kencer+na posredovalnica. Za bodoče šoisko leto čakajo Glasbeno Matico še večje naioge, ki jih bo mogoče izvest!, ako bo občinstvo odločno in Iskreno potfcj.ralo stremljenja našega glasbenega zavoda. Ravnatelj zavoda S a n c 1 n Je poročal občnemu zboru, da šteje Glasbena Matica v Celju sedaj 186 gojencev. Na zavodu Si? poučuje gosi!, glarovlr. Čelo, bas, solopetje in mladinsko petje. Zavod je pridobil za novo šolsko leto troje učnih moči: g. prof. franeota (gosli) in gdč. prof. Verli-čevo (soiopetjej in Preglja (mladinsko petie). Gospodarjevo poročilo omenja, da se deli inventar Glasbeae Matice na tri skupine: glasbila, notni materija! !n opremo. Vse je v r.iiiepsem redu. Nabaviti bo treba nekaj novir. stolov in skrbeti, da se bo ves inventar vzdrževal trajno v dobrem stanju. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. ravn. Gruden, za odbornike pa zde, Zupančičeva ter gg. ravn. J e r š i n o v i ć. ravn. S e r a j n I k, dr. S a-j o v i c, prot. P i n k, P { e l f e r in Med-v e š č e k. Preglednika računov sta gg, ravn. Mari n č e k in Smodiš, Pri slučajnostih se razmotrlvalo o vprašanju, kako pridobiti v poslopju Glasbene Matice še ea učni lokal, da ne bo treba v to svrho iskati zavetja v poslopju stare gimnazije, kar bi bilo Že z ozirom na vedno prenašanje za posk potrebnega gla-sovlrja zelo orežkočeno. S tem vprašanjem se bo bavii novi odbor. Ob K10. Jc zaključil predsednik z zahvalo ieoo udeležbo občni zbor. Pravni vestnik. — -iak-37) za vollive narodnih poslancev za narodno skupščino. Zbirka zakonov XVI. EHjpic. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poit-nfno vred Diji 12.50. Pravkar Je Izšel v Ljubljani Voliini zakon, kakršen Je veljaven za volitve, ki se bodo vršile v februarju za naredno skupščino. V zakonu so vpo-števane vso Jzpremembe. s katerimi sc Je 2akon !. 1922 dopolnil. Knjižica, ki Jo le izdala Tiskovna zadruga v LJubljani, bo vsem nradem in strankam pri volitvah neobhodna potrebna. Darila. Lp.sva našega lista je prajti* stedeša darila; • \ Din 2$.—, katere je darovala g. Tcre* zija Tkalec ra ubogo rodbino Gruden v Stopica K pri Novem mestu; Din 100.— za dijaško kuhinje« »Dome« virra<», darovahnih po g. Franici Tičar v po* čaščenje pokojnega ravnatelja g. Iv. KaČiča; Din 20.— je darovala neimenovana za revnega železničarja; Din 200.— aa slepe vojake, katere Ja daroval g. Karol Polajnar, kava mar v Ljub« ljani, mesto venca na krsto g. Andreja Stu» parja. bivšega kavarnarja v Ljubljani * Ukrcoa ava^l - ~ Stran 4« m SLOVENSKI NAPOTA dne 20 Stev. 266* Dnevne vesti. r UmbiHu*. 4* 19. mrnumbra 1924. »Kosilo ra ftoohe foopodo*«« V soboto smo brali v »Slovane«« dolgo poročilo, v katerem opisuje nekdo, kako je dobil samostan v Stični na Dolenjskem novega opata, Slovenca dr. A. Kostelca. Ob tej priliki so se zbrali visoki cerkveni gospodje, da proslave dogodek z običajnim pompom in sijajem. Zvonovi so peli, na gričku za samostanom so pokali topiči, rakete so švigale v zrak, bengalična luč je razsvetljevala noč, celo stari zvonik stiske farne cerkve je zažarel v električni luči. Lepo je bilo. Samostan je pripravil kosilo povabljenim gostom, med katerimi so bili tudi visoki gospodje. Tako pravi poročilo o tej cerkveni slovesnosti — Lepo ie bilo in gospodje so bili zidane volje, ker gotovo ni manjkalo razkošnih jedil in pijače, ker je stiski samostan ena najbogatejših cerkvenih ustanov v Sloveniji, ki pač lahko priredi tako sijajno zabavo, seveda samo za visoke gospode. In ko smo čitali opis tega veselega razpoloženja, smo se nehote vprašali: Ali ni v slovenski javnosti poštenjaka, ki bi obrnil medaljo in pokazal ljudem senčno stran? Ali smo res že tako daleč, da ne ločimo besede od dejanja, da ne vidimo, kako prirejajo visoki gospodje na račun bednega ljudstva bogate gostije, z druge strani pa neprestano trobijo, kako napenjajo vse svoje mišice, da bi ustregli ljudstvu in zboljsali njegov gmotni položaj. Prav nič nimamo proti novim opatom in z veseljem pozdravljamo prvega Slovenca na tem mestu, toda ne moremo se strinjat! z visokimi gospodi, ki se zbirajo na bogate pojedine, do-čim trpi slovensko ljudstvo često pomanjkanje vsakdanjega kruha, ne moremo odobravati dvojne morale ljudi, ki govore in oznanjajo eno, delajo pa drugo. Stiski samostan je znan daleč naokoli kot solidna cerkvena ustanova, ki ie imela ie pred vojno milijonsko premoženje. Dolina med Stično in železniško postajo je pokrita z rodovitnim poljem in krasnim smrekovim gozdom. Po pašnikih vidi potnik, ki se vozi po naši hriboviti Dolenjski, sto in sto glav goveje živine. Vse to je last samostana. Nekdaj je bila ta zemlja v rokah ondot-nih kmetov, ki jih je visoka samostanska gospoda pregnala v skalovje, kjer morajo z rokami obdelovati polje m nositi gnoj na hrbtu, ker so tla nerodovitna in hribovita. Ti siromaki vzbujajo sočutje vsakogar, kdor ima v sebi še iskrico socijalnega čuta in ljubezni do bližnjega. Visoka samostanska gospoda tega čuta seveda nima, ker bi sicer ne gledala od bogato obložene mize, kako si trpini v skalovju krvavo služijo košček črnega kruha. Čemu samostanu toliko zemlje, čemu gozd, ki so ga prodali gospodje pred leti za težke tisočake, čemu tolika krdela živine in konj? Ali bi ne mogli dati del tega ogromnega bogastva revežem, ki so jih spravili malone na beraško palico? O tem naj razmišlja novi opat, in če je poštenjak, bo priznal, da je naš glas pravičen. t> •* * — Olajšave na železnicah za državne uradnike. Iz uradniških krogov nam pišejo: Doslej so imeli državni uradniki samo trikrat na leto pravico do znižane vožnje za polovično oeno, to pa za vse razrede in vse vrste vlakov. Od 1. januarja 1925 pa bodo imeli višji uradniki 2 visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo olajšave polovične cene in sicer za vse v o ž -njevletu, alileza 1. ali 2. razred. To izgleda »nobelc, pa je v resnici le ukinjenje doslejšnih pravic in poslabšanje gmotnega položaja. Doslej se le t zv. višji uradnik poslužil olajšave samo za daljše vožnje, kjer je mogel kaj profitirati, če se je vozil v 3. razredu. To je bilo samo 3krat v letu mogoče, pa je ipak pomenilo neki prihranek na izdatkih za potovanje. Tudi razen na teh daljših potovanjih se Je vozil višji uradnik vedno v 3. razredu, osobito na izlete, da se preko nedelje nekoliko odpočije. Poslej se bo pač lahko vozil v 2. razredu, Če bo hotel svoie rodbinske člane, potne tovariše zapustiti plačal bo pa vedno toliko, kakor prej. Tukaj torej ne pridobi nečesar, Pri dolgih vožnjah pa izgubi dosleiSno ugodnost polovične vožnje v 3. razredu. Vidi se, kako so višji uradniki bivšemu železniškemu ministru Sušniku na srce prirastu? Na videz Jim le nekaj dal, ▼ resnici pa nekaj vzel! Favoriziranje višjega uradništva že davno ni več na mestu, ker je višji uradnik na slabšem, kakor nižji. Plača diferira za tako malenkost, da ne prihaja več v poštev, a reprezentančne dolžnosti, večje ln težje vzgojevalne razmere glede otrok ga pa napravljajo, če se vse skupaj pre-udari, relativno še za večjega revčka kakor so nižji uradniki! Časi, ko Je bil dvorni svetnik ali višji računski svetnik primeroma bolje kakor nižji uradnik ali zvaničnik plačan in je vsaj skromno mogel izhajati, so Izza svetovne vojne minuli. Zato pp naj U sedanj železnice pravočasno popravil krivico* ki Jo Je storil minister na razp. Sušnik višjim uradnikom, m Mm dal pravico vozlu so poljubno v kntnrem razredn koti za polovično ceno* Višjih uradnikov ni treba na železnicah tlačiti v prazne druge razrede, napolnijo naj jih imoviti sloji, med katere se ne morejo šteti državni uradniki nobene kate* gori je! — Jugoslavija — deželo Izredne bodočnosti. V naši drŽavi se mudi, kakor smo Že poročali, gosp. Claude de Sese, Jeden izmed ravnateljev pariške »Banque des Pavs de I* Europe Centrale«, katera je v zvezi s »Slavensko banko«. V pogovoru z novinarji je izjavil, da smatra Jugoslavijo za deželo izredne bodočnosti, ki se že bliža. Finančna politika je na pravi poti in s podporo agrokultumega bogastva se bo deviza kmalu stabilizirala. Paziti pa je treba, da ne bi skok dinarja skrhal industrije, ki je šele v začetku razvoja. On smatra našo zemljo za najsignmcj-šo glede plasiranja kapitala. Posebno pozornost mu vzbuja Bosna. Treba pa železnic, in sicer velike železniške mreže. To je nujno, fz Bosne gre Ciai.de de Sese v Dalmacijo, potem na Sušak in v Ljubljano. — Kako snubilo klerikalci Invalide. V nedeljo ie priobčil »Slovenec« »izvirno« brzojavko iz Beograda, v kateri agitira med invalidi za predstoječe volitve in laže na vse pretege, kako hoče sedanja vlada pomagati invalidom na ta način, da finančno ministrstvo poviša carino na izvozno in uvozno blago. Invalidi niso tako nespametni, da bi verjeli tem klerikalnim racam. Saj še niso pozabili, kako so jim tigri obetali zlate gradove, dokler niso prišli na vlado, ko so pa Imeli na razpolago vsa sredstva, da te obljube izpolnijo, je bilo naenkrat konec slavospevov na račun teh sirot. Invalidi tudi niso slepi, da bi ne videli dela klerikalne vlade »sporazuma in poštenja«. Ta vlada je tako skrbela za reveže, da je državnim upokojencem znižala že itak mirerne pokojnine. Prav tako je skrbela tudi za invalide, ki jih je tolažila z obljubami, mesto da jim je zvišala podporo in uveljavila invalidski zakon takrat ko je bila po pisavi lastnega časopisja trdna In Je imela v narodni skupščini večino. Za to so vse klerikalne laži zaman, ker Invalidi ne pojdejo na te limanice. Pes Je, da hoče vlada nacijonalnega bloka za vsako ceno priskočiti tem nesrečnim žrtvam na pomoč. Po čl. 278 proračuna za I. 1924125 je ministrski svet pooblaščen določati draginiske doklade invalidom in njihovim rodbinam dotlej, dokler ne bo sprejet invalidski zakon, ki naj definitivno uredi to vprašanje. Na izrecno željo kralja je finančno ministrstvo določilo komisijo, ki izdela načrt, po katerem se zvišanje dravinjske doklade invalidom v mejah finančnih sredstev, ki so ministrstvu na razpolago. Vlada pa hoče zvišati draginjske doklade taka da bo poskrbljeno za Invalide prav tako. kakor če bi bil že v veljavi invalidski zakon. S tem je jasno povedano, da klerikalci tudi invalidom nesramno lažejo. — Se enkrat stanovanjski zakon. Prejeli smo ta-le dopis: Čutim se dolžnega razjasniti pisen notice v »Slov. Narodu« 16. tm. da niso hišni gospodarji postali kar čez noč, kakor trdi pisec, milijonarji, marveč so si mogli sgradlti svoj dom samo vsled svoje pridnosti, skrbnosti m varčnosti ter po dolgem truda, pri čemur so si morali marsikaj odtrgati od svojih ust. Hišni gospodarji si niso svoja premoženja pridobili spekulativnim potom, kakor mnogi, ki jih omenja pisec tn o katerih pravi, da so sedaj berači. Oni so imeli svoj denar naložen v bankah In so samo špekulirali in se smejali onim, ki so si s žrtvami in s trudom gradili lastno streho. Toliko se ml je zdelo po« trebno povedati v ombrambo hišnih posestnikov. — Josip Hribar, hišni posestnik v Ljubljani. — Ljudsko vseučilišče v Beograd«. V nedeljo 16. t m. so se pričela sopet predavanja na IJuoVkcm vseučilišču v Beogradu. Prvi je predava' g. Sima Lozanič o kmetijstvu in njeg^tm razvoju do današnjega dne. Predavanje je bilo selo canhntvo. Da dosežemo v poljedelstvu ono, kar ie imajo drugi narodi, treba, da proučimo sveta zemljišča in da rVlamo po dobljenih nauVth. Okoli preukuievaMšc nal se razvila l*** doče naše poljedelsko gospodarstvo. — Otvoritev žTfunfike proge Velet* Sftp se je izvrSila v nedeljo 16. t. m. na svečan način ob navzočnosti zastopnikov državne oblasti in 'Vin Južne Srbi j*. 1* Beograda sta prišla ministra saobraćala In grudjevlna ter več poslancev. Ljudstvo I« železnice šefe* »oteo veselo. — S* vaeonov korvze sa kraja, zadeta ne eteaeotarafti r.-etsed*h. Ministrstvo poljoprivrede je odredilo 99 vagonov koruze za razdelitev med državljane, ki so Jih zadele letos elementarne nezgode, v pni vrsti med cee. kateri vsted poplav niso mogli pridVati koruze. _ v naša mUiOsootii sta snrefsea reska državljana Vladimir fraklldl hi Jasa Krtmae. —__Jm m. _ _-------m* » - » » •eet Je na včerajšnji seji odobri kredit v smehu B milijonov os popravo tn sboljla* nje sest v državi, slasti cest Beograd*«* ffujevac^lUiU^tiOTk^eo^otor hi Ve. Izročil upravnika Baj Ionov« pivovarne v Beogradu Karlu Matauiku red Pro Cccle-sia et Pontifice, s katerim ga ie odlikoval papež PIJ XL Mataušek ie predsednik društva za zidanje katoliške cerkve v Beogradu. Visoko papeževo odlikovanje le dobil sa to, ker uspešno vedi to akcijo. Katoliško cerkev v Beogradu prične zidati baje te prihodnje leto. — Zmagovalec v gssiarsfci tesen. Na Mitrov daa so priedill v AH Pattnem mosta pri Sarajeva tekmo narodnih guslarjev, pri kateri se je s sviranjem in pevanjem narodnih pesmi priboril prvenstvo seljak Ilija Ivanišević Iz Nikšića v Crni-gori. • - Predat senc o Jmettjstve v šofi*i za rezervne oficirje s«? uvrde po učnem načrtu, ki za |e slavilo ministrstvo potjo-Pilvrede. — Razvitje dobrovoUske zastave v Suseku. Dobrovoljci vasi Sesek v Sremn razvijejo svojo zastavo 21. t. m. Svečanosti se udeleži tudi kraljev zastoprik. Kumova! bo rez. kap. dr. Giga Nikolic, — Skupščina zveze dobrovoljce v Je določena na dan 2X t m. Izvoli se novi odbor ln pretresala se bodo razna aktualna vpfS-nia. ztasM vrtr.^jganlf fzhot'r m"1-teri|alne«a stanja dobrovoljcev. Čudno, da še ni naznanjeno, kje bo skupščina ali v Beogradu aH Sarajevu. — Krajevna organizacija JT>S Vič vabi svoje odbornike in vse somišljenike, da se slgnrno udeleže sestanka, ki se vrši danes v sredo zvečer ob 20. v gostilni Sokolskega doma na Vfču. Na dnevnem redu ie razgovor o bodočih državnozborskih volitvah. — Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni je danes umrla g. Ivana B 1 a s, trgovka v LJubljani. Pokojnica }e bila izredno delavna in podjetna žena. Vsi. ki so Jo poznali, so Jo cenili ln spoštovali. Pogreb bo v četrtek 20. t m. ob pol 15. iz VVblfove ul. št. 8. na pokopaMšče k Sv. Križa Bodi Ji ohranjen blag spomin! —-Danes popoldne ob 15. pokopljejo v Tržiču gospo M a*. Ph. Katjo Lavičkovo. rojeno Rastovcan, soprogo ondotnega lekarnarja f|- B'!hos1*va Lavičke. tTmr'a je v najlepši dobi 31 let. Pokojnica je bila visoko naobra?ena d^.ma. Doma je bila iz Zagreba. Prišedši v Tržiča se je popolnomi vživela v ondotne razmere in si priborila naiodličrtejae mesto v ondorni na^i narodni druSrbi. Vstopila je v vsa na* rodna društva in ae tudi aktivno udeleževala društvenega življenja. Bila je navd-'* Sena Sokoliea. in kot tako so jo tudi volili v odbor Sokola. Ti»di v »Slovenskem bral* nem društvu« je bila marljivo delavna, za kar so jo tudi izvolili ra podpredsednico tega društva. Vsa ta narodna društva bodo težko pogrevala svojo agilno in požrtvovalno no članico. Zapušča užaloščenega sooro??«, sinka Zdenka in hčerki Vlasto in Lidvško. Bodi simpatični pokojnici ohranjen blaij spomin, njeni spoštovanj rodbini pa naše iskreno sočutje 1 — V Zagrebu je umrl Vladimir Kre-š i č. ustanovitelj in prvi generalni ravnatelj Hrv. slav. zemaljske hipotekame banke. Pokojnik Je bil ustanovitelj Hrvatskega plan. društva, ki ga je ob priliki svoje 50-Ietnice izvolilo za svojega častnega člana. — »Panca Adrfatfca«. Preiskava toče dalje. ZasliŠavajo se na dolgo obdolženci »n priče. Preiskovalni sodnik ie odredil sek-vester na premoženje enega Izmed upravnih svetnikov banke. Sledili bodo še drogi sekvestri, ako se prizadeti sami ne priglasijo k načrtu za poravnavo škode. — Pristaniški konsorcij Reka-Baroš? Konferenca v Benetkah sicer dela ali italijanski nameni se ne uresničujejo, kakor so mislili odposlanci Iz Rima. Za Reko bijelo trd boj m med drugim predlagajo kon-sorcij za pristanišči Reko ln Baroš. O kon-sorciju se je svoj čas razpravljalo pa je propadel hi Baroš smo dobili mi, kakor se je to pač moralo zgoditi? »Piccolo« pravi, da prijateljstvo, ki se gradi med obema sosedo- | ma. nasvetuje dober sporazum za reško i pristanišče, moderno urejeno in pripravno j za zaledni promet, skupno z Baro še m — ali j ml Jugosloveni pravimo, da se načrt Italijanskega sporazuma ne krije z interesi našega morskega brega, zato se ne sme uresničiti. Baroš je naš ln naša sveta dolžnost ie, da skrbimo za svota pristanišča! To menda razume tudi Italijanska gospoda, ki naj nikar ne meša svojega »prijateljstva« med naše pristaniške zadeve. Italijanske Reke mi ne bomo redili! — Reka s zlato kolamo za civilne zasluge. V ponedeljek je bil zopet slovesen italijanski dan na gospodarsko propadajoči Reki. Prišel je Duca d* Aosta in pripel na stari mestni prapor kolajno za civilne zasluge. Tudi govoril je in vspodbuja! Rečane k zaupanju v Italijo. Bil je velik vrfšč po mestu, kakor vedno ob takih prilikah, ali f vse take svečanosti ne prinesejo Reki re-j šltve. Samo trenotno omamijo grenko raz-I položen je reškega prebivalstva. Duca d* Aosta je. postal na Reki časten meščan. — Propaganda za nase pomorska kopališča. Zveza kopališč je imela na Sušaku sejo. v kateri je premotrlvala sredstva za uspešno propagando v prid našim po* morskim kopališčem. Predvsem treba misliti na propagando v inozemstvu. Izdajali se bodo prospekti kopališč in letovišč. Ilcne izdelani s ilustracijami naših krajev bi morskih brezov. Na Sušaka se otvori potniško-prometna filijalka zagrebškega »Putnika«, katera bo moda vsem. ki potujejo preko Sušaka, dajati potrebne Informacije o naših pokallščlh. — ZsisznUks hsfnks Te dni se uri* caksjcjo prve poliljatve železniških tračnic Is Nemčije, ki se pripeljejo s parobrodom na Sesek, od koder Jm nalože na vlake za progo zagrebške železniške direkcije. En del are v Gračac se dogradbo prose Oračac-Knam, drozi del pe sa Izmenjavo starih tračnic na progi Slsek-Brod. Direkcija Je v to svrho se vse potresno ukrenila. iisiishnh edeefcev prt spra vsa. V prosvetnem ministrstva to koačane priprave sa likvidacijo oddelkov vseh pokrajinskih i ki Ph Je — POafcl tahrafl. kt so oevoSeaai vojaškega službovanja v kadre, se opozarjajo na naredbo vojnega ministrstva, da lahko prisežejo pri najbližjem vojnem okrugu, če tega še niso storili . — Nov kovani denar. Po sklepu mini« »trškega sveta ae v kratkem naroči kovani aikljaati denar po 2 Din. 1 Din in po H Din. Novec naj bi imel italijansko* belgijski tip. Celokupno sc da kovati za 200 milijonov dinarjev nikljastega denarja. — Novo šolsko poslopje zgradijo v Bačkem Petrovem selu in zajedno s šolo zgradijo tudi stanovanja za učitelje, šolski odbor je dovolil za zgradbo 1 in pol milijona dinarjev. — RizširJenie Učiteljskega Doma v Beogradu. Uprava Učiteljskega udruženja je sklenila, razširiti svoj Dom, ker so sedanji prostori ie pretesni. V to svrho se obrača do vseh učiteljskih udruženi s prošnjo za prispevanje. Učiteljski sinovi, ki bodo študirali v Beogradu, bodo dobivali od Doma podporo. — Samomor tepe muslimanke. V selu Koridova, srez Kumanovski je bila najlepša devojka Nedžlda Alibegovič. Bila ie Črnih las, imela ie globoke modre oči in bila Je vitke elegantne postave. Dekle se je zaljubilo v Bolgara Stanča Antova in ker ji oče ni dovolil, da se poroči ž njim, se je obesila. — Boj s tihotapci. V selu Podgaj pri Tuzli Je nastala borba med financarji in seljaki, ki so tihotapili tobak. Seljaki se na kile: stoj! niso hoteli ustaviti, nakar Je straža streljala. Na begu Je bil ustreljen Seraiij Adi t. — Po 7 letih prijet morilec Leta 1917 je potoval v mesecu decembru trgovec Albert Prisch Iz Bos. Gradiške v Banjnluko. Na poti med Maglajem in Ktašnicami sta se mu pridružila dva neznanca in eden od teh je prosil Frischa, da-Ii sme prisesti v vos. Frisch mu Je to dovolil, naslednji dan pa so ga našli vsega krvavega v vozu. Frisch je bil prepeljan v bolnico, kjer se Je zavedel in je izjavil, da mu Je neznanec, ki ga je sprejel v voz, med potjo porinil nož v hrbet. Frisch je nato 18. decembra podlegel poškodbam. Oblasti so zasledovale storilca, vendar ga niso mogle izslediti in šele sedaj, po sedmih letih, se je ugotovilo, da se Je kritičnega dne vozli s Frischom kočiiaž Pranko Mafcevič iz vasi Štip. Mal-čevlč, oče treh otrok, je bil aretiran. — Živčno bolnim In dnševno potrtim priskrbi izredno mila rrenčica Franz-Josef dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. TARZAN oo predvaja osi 23. novembra naprej e f,KIHO IDEAL" Iz Ljubljane* — t Anton Luckmaira. Danes dopoldne je nenadoma preminul v Ljubljani v visoki starosti 82 let gospod Anton Luck-mann, hišni posestnik ln zasebnik. Blagi pokojnik je bil markantna osebnost v našem mestu. Spoštovan in Čislan vsled svojega ljubeznivega in konciljantnega značaja. V svojih moških letih Je bil živahno delaven ter je odlično sodeloval ob ustanovitvi otroške bolnice v Ljubljani. Jako delaven na karltativnem polju je imel pokojnik vedno odprte roke za siromake in potrebne. Agilcn mož se je mnogo udejstoval na gospodarskem polju. Bil je med ustanovniki Kranjske stavbene družbe, ki se je razvila v veliko podjetje. Skupaj z gospodom Bambergom je ustanovil tovarno za klej v Ljubljani in Je odlično sodeloval pri ustanavljanju ljubljanske plinarne, ki je bila prvotno delniška družba. Svoj čas je bil družabnik stare in ugledne privatne banke I. C. Luckmann v Ljubljani. Odličnega pokojnika ohranijo vsi prijatelji in znanci v častnem spominu. — Za božićnico revnih otrok so darovali mestnemu magistratu (socijalno političnemu uradu): tvrdka »ETite*. Prešernova ulica, blago za 5 oblek, tvrdka Snoj blago za oblekce. tvrdka Češirttc nekaj blaga, tvrđka Magdič več kosov otroškega perila, tv"*ika Bonač različne pisalne potrebščine, g. Stupica več kosov obleke in čevljev. Pomladak rdečega križa iz zbirke 1. in .2 novembra Din 6,926, čisti dobiček pri prodaji sveč iste dni pa znaša 7.340 Din. Iskrena hvala vsem darovalcem in nabiralcem-! Število revnih otrok znaša ca 1000, za kar je potreba še mnogo sredstev, da se nabavi najpotrebnejše stvari. Beda v nekaterih rodbinah Je velika, vsled česar apeliramo na vsa dobra srca, da prispevajo po možnosti za to božičnlco. Vsako darilce je dobrodoSIo. Ne odklanjajte nabiraTk, temveč pomagajte kolikor Je mogoče. Darovi se lahko oddajo tudi na mestnem magistratu, socijalno politični urad. — Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo del za napravo treh lesenih In ometanih barak na betonskem podstavku, za skupno 12 zasilnih stanovanj po I sobo In kuhinjo s pritiklinami. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica 1. Ponudbe Je vložiti najkasneje do 22. novembra 1924 opoldne pri imenovanem uradu. 406/n — Strokovni pouk v francoščini dale izborno kvalificirana oseba. Pojasnila dale gospa Terezina dr. Jenkova na Jurčičevem trgu. — Kolo JagosL sester v LJubljani Ima v četrtek 20. sov. ob 16. redno odborovo sejo. 409/d — Društvo »Seča« priredi v soboto dne 22. novembra ob pot 21. zvečer v salonu pri »Levu« predavanje o psihološkem problemu mase. Predava g. Stojan Bajič, aha. iur. Problem mase njenega mišljenja Is čustvovanja Je posebno aktualno v našem čase, hi ga imenujemo »ero mesec. |e odJoCnioel faktor v eoUUki, ena dviga aa Svoja rama voditelje. Izvaja revolucije tn daje nall dobi svo| pečat Zato bo omenjeno predavanje prav posebno aktualno, n kateremu vabimo vse člane in prijatelje društva »Soče«. Vstop prost — Telovadba za dame. Zdravstveni in estetski razlogi so rodili med damami zeljo, da otvori »Atena« poseben tečaj za damsko telovadbo tudi letošnjo sezono* Želji je društvo ugodilo ter sprejema nadaljnje prtglasc ob ponedeljkih ln Četrtkih od pol 6. do pol 7. ure v Ucejskl telovadnici, BIeiwcisova cesta. 395/n — Klub Primork piredi tudi letos svoje plesne vaje in vabi k udeležbi svoje prijatelje in lanske obiskovalce. Prijave se sprejemajo v četrtek, petek in soboto od 15.— 17. ure v damski sobi kavarne »Emona«. Odbor. 40S/n — Na 1. rednnem občnem zbora »Akademskega kluba Orjuna«, ki se je vršil v sredo dne 12. t m., ie bil izvoljen ta-lo odbor: predsednik: Kajnih Zdravko. cand. iur.; podpredsednik: Poharc Ivan, cand. iur.; tajnik: Domicelj Pavel, stud. mg.; b'asajnik: Jelene Gojmlr, cand. iur.t odborniki: Segota Pero, stud. phiU Meich-sner Franjo, stud. Ing., Vučemilovič Ciro, cand. ing. — Tajnik. — Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo — Selcnburgova ulica št 3 mi Gričar & Mejač. 11989 — izgubila se je zlata zapestnica. Ker je dras; spomin, se prosi, da jo pošten naj* d i tel j vrne proti nagradi v upravi »Sloveti* skega Naroda«. 397/n — K umoru Ferdinanda Pipana. — Pisca pisma z dne 6. nov. t L, ki le bilo oddano na pošto na železniški progi Marl-bor-Ljubijana, naprošam vnovič, da ml pošlje obljubljene podatke, ki bodo gotovo v korist preiskave. Istočasno naprošam pisca, ki je pisa! dve pismi g. dr. Oradniku pod naslovom »Iskanje itd.«, naj pošlje točne j še podatke, ki so mu morda znani o »Šifriranih pismih«. Eventualno se naj oba pisca osebno zglasita pri meni. Tajnost Jima Je zajamčena. Policijski direktor: dr. G u š 11 n. — Tatvine. Izpred trgovtne Maksa Cernaka v Šolskem drevoredu Je bila 18. t m. ukradena po neznanem storilcu pločevinasta r~>čka z vsebino 20 litrov petroleja. Cernak ima 150 Din škode, — Fran Jakil. trgovec z usnjem, je na policiji prijavil, da je bil izpred njegove trgovine na Poljanski cesti dne 17. t m. ukraden tri kg težak fcomad usnja, vreden 300 D — Požar na Vrtači. Danes zjutraj ob 6.15 ie opazifa hišnica Marija RataJ, stanujoča na BIeiwelsovi cesti št 3., da se Iz šupe vrtnarja Alojzija Korzike, ki se nahaja za Vrtačo, močno kadL Hišnica je takoj obvestila v hiši se r.ahajajočo oro?-niško postajo, ta pa telefoničnlm potom rešilno postajo. Gasilci so takoj prihiteli na lice mesta ter udu'-lll požar, ki je med tem zavzel že večli obseg. V nevarnosti so bila v bližini se nahajajoča lesna skladišča Kranjske stavbene družbe, vendar so gasilci preprečili večio katastrofo, V šupi so bila shranjena vrtna okna, dalie se Je nahajajo tam različno vrtno orodje in cvetlični lončki. Knko Je požar nastal, še nI ugotovljeno, sumi sc pa, da je bil podtaknjen. £koda znaša okoli 25—20.000 Din, šupa pa j« bita ztvarovana samo za 5.000 D. — PoTfcf?skc ovadbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 4. I pijanosti I. posesti orožja brez dovoljenja 1. prestopka cestno-polic, reda 2, prekoračenja pol. ure 2, nesreče 1, požara 1, prepovedanega povratka 1, plesa brez dovoljenja 1. AretacHe: 1 oseba radi vlačaganja in 1 oseba radi beračenja. — PrPeta nrostltntka. Danes zjutraj je Je bila v Sp. Šiški aretirana 26 letna Beti Zadnlk, doma iz Vodal pri Tržiču. Betica je bila pred dobrim mesecem Izgnana radi vlačuganja za dobo 10 let Iz Ljubljane. Srce pa ni miru }i dalo ln v Ljubljano jo je spet prignalo.. . Sedaj bodo Betico odgon-skim potom odgnali. — Nepreviden kolesar. Kurjač Fran Za-ter Je 18. tm. ob 13. pop. po Bleiweisovl cesti tako naglo vozil, da je na križišču Bleiwelsove in Tržaške ceste podrl na tla dijaka Viljema Piuha, ki je dobil pri padcu lažje poškodbe. — Dobra zamenjava. Dne 1& tm. se jc nahajal v gostilni Kajfež v Florljanskl ulici uradnik gradbene direkcije Maks Semen. V času med 21. in 23. u.ro pa je neznan storilec Izmaknil njegovo črno suknjo, vredno 1500 Din in 150 Din vreden klobuk pustil pa je tam svojo ponošeno kratko suknjo in oguljeno športno čepico. Pač dobra zamenjava. Iz Celja. —e Mestno gledališče. V petek, dne 21. novembra gostuje v našem gledališču Narodno gledališče iz Maribora. Vprlzori se Bahrova komedija v 3 dejanjih »Otroci« za abonement. —c Volitve v narodno skupščino. Mestni magistrat razglaša tozadevno sledeče: Stalni volilni imeniki volilcev za narodno skupščino za mesto Celje so razgrnjeni pri mestnem magistratu v sobi štev. 2 vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter so vsakemu na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah volilne Imenike pregleda, prepiše, natisne ter da zahteva bodisi zase. bodisi za drugega naj se popravi v njem, kar misli da Je tseba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno aii pismeno ter se moreio vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Ker se smejo po določilih čl. 12 zakona o volilnih imenikih z dne 30. VI. 1922. »Uradni liste St 1. pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 24. VI. 1922 št. zakona 183 zahtevati popravki volilnega imenika še 13 dni po razglasitvi imenika m je bil ukaz o volitvah v Narodno skupščino objavljen v »Službenih Novinah« 10. nov. tU poteče 15 rok sa reklamacije 25. nov. 1924. Reklamacije je torej vlagati do vštetega 25. nov. ti. Pri volitvah v Narodno skupščino dne 8 februarja 1925 smejo glasovati samo oni, ki so vpise et v volilne imenike. Gospodarstvo. Novo notranje posojilo v Franciji 2. novembra je bfl objavljen v francoskem »Uradnem listu« (Journal ofncfel) zakon o razpisu notranjega ti kvidacijskega posojila. Predno je bil izdan dekret prezidenta republike m predno je sklepal ministrski svet o novem notranjem posojilu, je predložil finančni minister prezidentu obširno poročilo, v katerem utemeljuje potrebo posojila. Gre za izdajo lOletnih državnih bonov. Z zakonom z dne 28. decembra 1923, dopolnjenim z zakonom z dne 23l marca 1924, je finančno ministrstvo pooblaščeno izdati tekom letoš--••jega leta kratkotrajne državne bone v ;-ca lastnikom teh lOletnih bonov, da si risignrajo izplačilo kapitala že dolgo pred potekom določenega lOletnega roka in sicer s premijo, ki je enaka polovici tega kapitala in ki ne spada pod dohodninski davek. Obresti se bodo izplačevale vsako polletje, in sicer 25. aprila in 22. oktobra. Cena emisije teh bonov je paritetna, to je lOOodst. Posojilo se razpiše v obliki večjega števila po 1000 obligacij po 500 frankov. O izkupičku na borzi bo finančni minister poročal vsako leto rezidentu republike. Poleg omenjene premije pri likvidaciji teh bonov v zne-sku 50 odst nominalne vrednosti imajo fasJaJti za slučaj bodočega notranjega posojila pravico do premije, ki ne sme hiti manjša od 0.25 odst. Podpisovanje bonov- se je pričelo 12. novembra in :raja do 10. decembra. Lahko pa se za-kJjuči tudi pred določenim rokom. Boni bodo izdani v serijah po 500, 1000, 10.000 in 100.000 frankov. Pri podpisovanju se Yodo izdajala začasna potrdila, ki jih državna banka pozneje nadomesti z c bTisacijami. Obresti od teh bonov se • jćDnaio od 25. oktobra 1924. Lastniki imajo pravico do prvega kupona v znesku 12.50 odnosno 25, 250 in 2500 frankov, ki zapade 25. aprila 1925. o —g Preko Rakeka se je izvozilo v Ita* !!}o meseca septembra 1607 konj. 5239 j»o* v; d, 38 telet in 144.000 komadov pen^ine. —g K trgovski pogodbi med Italijo In riosko se poročajo podrobnosti, kak boj se V bB polni dve leti v pogajanjih med tema dveana državama radi vmskeea vprašanja. Katasf znano, je Italija ena izmed dežel, ki r educira jo največ vina, na Finskem pa je v veljavi rigorozna alkoholna prepoved. Po dobrih pogovorih so se Italijani in Finci s--»razumeli tako, da se bo pošilialo irali- • r.sko vino na Finsko izključeno ie v medicinske svrhe. Znižajo se carinski stavki na južno sadje, orehe in mramor iz Italije, Tipska pa bo izvažala kondenzirano mleko, docela drugačne socijalne in materijalne vrednote, zdaj fce se je spoi nekoliko pomiril m pripravi! za normalno delo !n razvoj, nastajajo nove oblike družabnega življenja, krožk! In posamniki z enakimi Interesi se znova zbirajo za mizo, za skodelicami čaja. 2enske, ki zr.ajo zbrati na svojih popoldanskih čajankah dobro Izbrano družbo, opravljajo del tistega notranjega kulturnega dela. ki fca sicer ne vid!me. ki pa je obstojalo v vseh dobah in stoletmi. v vseh državah In v času vseh političnih režimov. Na teh intimnih družabnih sestankih se meniajo misli, kristalizirajo se nazfranla, dame In gospodje kramljajo, čujejo se veseli dovtl-pl. skratka Človek si med neprisiljeno nabavo odooČTJe od dnevnega dela. Ce nekaj ljudi, ki jih vežeto sorodne misli, sorodni socijalni položaji m interesi, krampa med seboj, se vrača vsak osvežen, ker je naše! sorodne duše, s katerimi je lahko govoril in kf jih je z veseljem poslušal. Mislečemu človeku so taki sestanki vsakdanja duševna hrana. Tu čuje sodbo o družb!, o vseh pojavih Javnega življenja, fu se mu odr»ira široko pojle lastne Intelektualne Izpopolnitve. Ca lanke so torej varen, faktor splošnega napredka človeške družbe. Vloga ženske, ki priredi čajanko ?n povabi goste, nI še končana s tem, da se kot gospodinja lepo obleče, da lepo opremi in okrasi stanovanje nt pripravi dobro zakusko. To je sicer zelo važno, vendar pa spada vse to k čajanki tako, kakor raket h tennisu aH smuči k zimskemu sportu. Glavna- naloga gospodinje je ohraniti v družbi ženski duh, tisto specifično razpoloženje, ki je zna ustvariti samo ženska. Ta ne gre za inteligentno ali intelektualno visoko razvito žensko, ki vabi goste, da čuje govoriti sebe. Ta lastnost, ki sicer pri ženskah ni redka, vpliva na drnžbo navadno zelo slabo. Zato skrb! prava gospodinja in družabna dama pri čajankah v prvi vrsti za jp, da Izbere primerno družbo, da vlada me*d njenimi člani vsestranska harmonija. Nobena reč človeka ne deprlmitira tako, kakop krdelo ljudi, ki nimajo duhovne skupnosti, ki ne spadajo v ožji krožek. Za to mora prava gospodinja pri čajankah strogo paziti, kakšno je med gosti medsebojno zanimanje, kdo se za koza zanima m kdo Ima komu kai povedati. Ona mora čutiti atmosfero, ki jo povzročata v sobi dve gotovi osebi. Njen čut mora znati izgladiti in odstraniti vsa cven-ruelna nesoglasia, ki bi nastala med gosti. Njeno oko ln niena nežna duša mora biti povsod, mora videti in slišati vse, vendar pa ostati ves čas kolikor mosroče ob strani. Na svetu je edina lastnost, ki človeka neverjetno ponižuje, in to je neumnost. Toda med neumne ljudi ne spadajo neolikani, naivni In primitivni ljudie, marveč samo ošabni, somzavestni in domišljavi. O gotovih formah, ki bi bile obvezne pri Čajankah, ne more bfti govora, kar je docela napačno govoriti o tem, kaj je v družbi dovoljeno in kaj prepovedano. Kakor je zelo malo neodpustliivih prestopkov, tako je tudi števiio družabnih ljudi neznatno. Naraven, prijazen in uliuden človek se zelo redko počuti v družbi slabo. Edina defnicija družabnosti je- biti uljuđen in prijazen. Sicer pa je gost v družbi na boljšem, nego gospodinja. Gost je pač tak, kakršen je. Ali gospodinja mora biti prijazna in uljudna napram vsem. Zato mora znati spremen*ti svoj dom za en večer tako, da najde v njem razvedrilo in zabavo dvatset aH pa še več ljudi. Njeno vedenie, njen nastop in vsa zu-) nanjost čajanke mora biti taka, da gostuje radi sede v njenem domu ln aeradl odhajajo. Zunanjost ne tgra pri čajankah posebne vloge. Vendar pa bi bilo napačno povsem zanemarjati ali prezreti ta del. Okus prihaja iz notranjosti, iz srca, ne pa is predmetov. Dober čaj in dobra zakuska, malo sadja, malo prijaznosti, tiste nedosegljive in blagodejne ioplo;e, ki jo prinese v družbo žensko bitje, skromno in okusno opremljena soba, to je vse, kar potrebujemo pr: čajankah. Gostoljubnost ni odvisna od preobloženih mir, cd obilice jedil in pijač temveč to je lastnost srca, ki jo četi gos* že v pred-sebL Ni reči, s katero bi mogli sosta tako pogostit:, kakor če mu zbud> e občutek, da >e dobrodošel in priljubljen. Sandv/ro'ru. keksi. Izvrstni kompoti in druge ?la.<*ice so >icer dober dodatek, toda &Iabr. nagrada. MaogO je odvisno tudi od družbe same. So take čajanke, ki morajo hiti reprezentativne, so pa tudi intimp.i. prijateljski krožki. K čaja spada zakuska, surovo maslo, majhne, s seske, sirem ali pašteto oMožene žemlje, raznovrstno s'idko peciva, suho sadje, južno sadje, bonboni tn krrr^dskl kompoti. Vse mora biti pikantno, od \:>ake jestvine malo. Kako se je treba za čajanko oblačiti? V prvi vrsti brez klobuka. Vse ženske odlagajo zdaj popoldne in zvečer klobuk. To je zelo pametno. Ženske s kraikimi lasmi nimajo v tem slučaju nczmlselnega razloga, da bi sedel s klobukom na glavi, ne skuštrajo se. ker so vedno skuštrane. Popoldanske obfeke so letos različne, vse pa so gladke, večinoma svilene (otoman) crepe-satin, ma-rocain, moire) pa tudi žametaste. Prekrasna popoldanska obleka Je iz Fnega kockastega Mapa, ozka, spredaj zapeta na gumbe, z odprtim belim ovratnikom in manšett Popoldanski kostum je lahko tudi hrez rokavov, tako da nadomestuje po potrebi tudi večerno obleko. Tak kostum le snlnh najbolj prakt'čen. Nosi se lahko na ulici, popoldne in zvečer, kar pomeni eno luknjo v moževem žepu, mesto treh. Din Y— na vs*k korak prlh a-t*e. zato re *ožife, da Vsm je pred leč n kupu i te vse c b'ac t predmete in potieblčine pri Drago Schwab, Liubijana Roman sedemnajstletne. Romantičen dogodek, ki naj bo predvsem materam in vzgojiteljem mladine v premišljanje, se ie odigra! v malem mestecu Ribnitz v Mecklenburgu in je tam povzročil nenavadno senzacijo. Predigra tega dogodka je bil pojav umetnika dr. Scholla, ki je prišel s svojo soprogo iz Monakovega. Oba tujca sta s svojo nenavadno eleganco napravila v Rin-nltzu globok vtis in predvsem je imponira! umetnlk-slikar. Če sta se »visokorodna« pojavila na ulici, tedaj so se ljudje ustavljali na cesti in zijali za nj:ma In takozvani višji krogi so čutili počaščeni z obiskom obeh interesantnih zakoncev, ki sta se končno vsakemu vabilu vljudno odzvala. Doktorje-vi so bili res I/nbeznjivl ljudje, on je govoril bistroumno in modro z lahko blazira-neostio moži. ki je imel že opraviti v svetu, gospa doktor, pa je bila naravnost očarljiva ... Visokorodna sta zahajala rudi k vdovi nekega kapitana, ki je imela 17 letno hčerko o kateri ie trdila, da je nenavadno talentirana za slikanje. Zarudevajoča mlada dama je predložila dr. SchoIIeju svojo ski-clrko in doktor je presenečen priznal, da se v mladem dekletu skriva nenavaden talent. Naravnost greb bi bil, če bi se ne izrablja! ta zaklad. Prijateljstvo med slikarjevlml in kapi-tanovimi je postajalo čimdalje prisrčnejše. Senzacija na je dosegla svoj višek, ko sta nekega lepega dne oba zakonca z mladenko vred izginila. Obveščena je bila takoj policlia, ki je begunce končno zasledila v mestecu Havelberg. Hčerko so odvedli domov ln življenje je zopet potekaio običajno. Knekaj dni za tem pa se te gospod doktor in umetnik — topot brez soproge — zopet pojavil. In kar je bilo najzan'mlvej-še: ponovno je bil sprejet pri kapetanovi vdovi. Policija je ugotovila, da je z grožnja- mi vertetno tudi s pomočjo hipnoze, pridobil obe Ženski v svojo oblast. V ostalem se je gost očrvidno tudi topot počutil prav dubro. Nenadoma pa je s hčerko zopet na skrivnosten način izginil in presenečena mati je Iskala pomoči pri policiji. Tonot je begunec s svojo žrtvijo še hitreje padel v roke pravice. Policija ye zločinca izsledila v mecklenburškem mestecu Sulze. Gospod doktor se le aretaciji trdovratno upiral In je divje razsajal. No, prebivalci mesteca Siilce niso imeli preveč razumevanja za njegove prostete in so pro-tektorja mladih slikane tako naklestiii. da je celo priznal, da n! umetnik i:i ne doktor. Ugotovilo se je, da je »umetnik dr. Seno!!?« že dolgo iskani slepar Iz kra a Soesr t VVestiaiski. Mladi devojki se je menda zaenkrat ohladila ljubezen do umetnosti, žal slučaj ni ostal brez posledic Pod vtisom teh dogodkov je njena mati zblaznela. TraciČen dogodek, ki pa služi lahko v svarilo? TARZAN oe predvaja od 23. novembre napref v „KINO IDEAL" Harold Llovdova karijera. Poleg Chaplina, Maks Lindra fn dr. je Harold LJoyd gotovo eden najpopularnejših filmskih komikov. Kdo ne pozni m!a-de:^a simpatičnega moža z velikanskimi očali, ki s svojim komičnim nastopom In re-žečlm licem zabava staro in mlado? Marold Lloyd ni eden izmed onih igralcev, ki je našel srečo na cesti. Pred leti Je bil še ubog in neznaten statist v nekem filmskem ateljeju in splošno so mu predbacivali, da je -.emogoč z?, filmskega gledalca. Njegov žlvljenski potek ;e bi! sledeč: Roje*^ je bil leta 1893 na neki farmi v Ne-braski. Svoja detlnska !e{a je nreživel kakor večina dečkov rj< o; -l sprosti. 2o z 12 letom pa si ie moral sam služIti !:ruh. Se več! H?rlod Llovd je moral skrbeti za celo svojo rodbino. Njegov oče je namreč pro-pa-de! pr? kupčiji !n ker sc mu ni ljubilo delat: je ves boži! dan postopal ter jahal ht dočrm ;.č oče pasel lenobo, je skrbel Harold za "Odbino. Raznj>ol je ; ; pis« in postal ie kmalu na.;sprctnc.<; kolporter. Prt svofem poslu je pokazal nenavadne rmor-nosti. Imči jc skoraj monopol za prodaj časopisov in imel je v službi več dečkov, ki so mu pomagali pr! raznašanftr listov ter je vsakemu plačal po dolar tedensko, *am pa ie zaslužil že takrat 25 do 30 dolarjev r. i teden. S pomočjo pris!ti.Tencc,:t denaria je njegova mar: otvorila penzijonat in družina s: ie r.ekoliko opomogla. Nenadoma je drtr/ir... podedovala čedno vsoto In LIoydovI so se Izseall v Kalifornijo. Sedaj se je odločili Harold Dov-dova usada. Lepo dedš:.:no fe bre/vestn* oče* kmah: pognal !n ćruzl". je ropet grozda lakota. Harold se je po>-VL*i" ;g'-alst\ni in je istoca^rfo nastopal kot žongler v va-rijetu. k'er si ie prisluži: lepe o'enarce. Nato je pr?ri njem opazil precej debel zvezek samih bankovcev. Od tega časa pa je porabil vsako priliko, da je prišel z dečkom v prijateljske stike. Kmalu m brez težav je mogel ugotoviti, da deček potuje sam s svojo bolno babico in da je cilj njih potovanja malo, neznatno po-brežno mestece za zahodni obali Afrike, blizu ekvatorja. Zaznal je tudi, da se zoveta Billings in da v mestu, kamor potujeta, nimata ne znancev ali sorodnikov in ne prijateljev. Na neprestana, nadležna Coudonova vprašanja, kaj bosta v tem mestu začela in kaj je namen njih potovanja, je deček trdovratno molčal. Zato je Coudon opustil nadaljne poizvedbe, ker Je pravzaprav že vse vedel, kar Je hotel izvedeti. Parkrat ga je Amerikanec zapeljeval k igranju kart. Toda dečko do igre ni kazal nik^kega razpoloženja in nagnjenja. Tudi so sopotniki že neprijazno ogledovali tega nadležnega Amerikanca. Zato se je odloČil, da se na drug način polasti dečkovega denarja. Končno je prišel dan, ko se je parnik usidral na zatišni strani z gostimi gozdovi zaraščenega hribovja, na katerem je stalo kakih dvajset malih hišic s pločevino kritih v znamenje, da je tu sem le segla evropska civilizacija. Okoli teh ličnih evropskih bivališč so se zgrinjale množice domo-rodnih kočic, pokritih s kopičastimi slamnatimi strehami. Za to pestro sliko je ležala v ozadju bujna, brezkončna tropična džungla, katera je s svojo divno krasoto dvigala veličastnost bivališč evropskih pijonirjev kulture v tej pokrajini. Jack je bil naslonjen na ograjo in je z drhtenjem zrl na te neznane kraje, na mesto, katero so postavili nekulturni ljudje in na džunglo, katero je ustvaril Bog. Lahu a mrzlica ga je pretresla. To je ona obljubljena dežela, po kateri je tako hrepenel ... V duhu je videl čarebne skrivnosti pragozdov, katerih človeški duh še ni raziskal, toda istočasno se mu je tudi prikaza! strogi in resni obraz njegovega očeta in žalostne, otožne oči nfegove matere. Pri srcu ga- je bolestno stisnilo. Toda vse to je trajalo le hipno, nato pa se zopet razblinilo . . . Častnik ladje Je raz krov glasno zapovedoval celemu bzodovju čolnov domorodcev, ki so prive- zali, da bi na breg odvozili vse tovore ladje, ki so bili namenjeni naselbinam belokožcev. »Kraj odide parnik nazaj v Anglijo?« je vpraša! častnika Jack, »Parnik »Emanuel« mora biti v kratkem tu. Mislil sem, da bo že tu čakal Pa ima zamudo. Ta odide proti Angliji,« je odgovarjal častnik ln se zopet obrnil proti pestri množici domorodcev in jim ukazoval. Odgovarjali so mu s krikom in vikom križemkražem. Veliko težkega dela ie bilo. predno so spravili v gugajoči se čoln dečkovo bolno babico. Jack je vztrajal pri tem, da ji mora biti vedno ob strani Končno je sedela v čolnu, v katerega je, kakor mačka skočil še deček, V svoje delo je bil tako zamišljen, da ni opazil, kdaj mu je iz žepa padel zvezek bankovcev, ki se je odbil od roba čolna in padel v morje. Komaj se je Čoln, v katerem je sedel Jack in njegova babica oddaljil od ladje, že je prišel na krov Coudon. Nn nasprotni strani ladje je najel čoln in se spusti! vanj s svojo prtljago. Na bregu se je ozrl v enonadstropno poslopje, ki je nosilo napis »hotele. Tu so nič hudega sluteč popotniki plačevali visoke denarje, da so v največji neko-modnosti in v strašnem nerazpoloženju mogli hi smeli prebiti nekaj časa svojega življenja. Bila je že gosta tema, ko se je Coudon odloČil in stopil v poslopje, v katerem je hotel izvršiti nov zločin. stran s. »SLOVENSKI NA POD« dne 20 novembra 1924. *?ev. 265. Sonotorfmn Dr. K. Szess m odraslo 1 djoc«. — Abbazla (Italija). Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srca, na ovapnenju žili. — Pfomjene tStoff-vvechsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T «■ K i b m ■ y "rTr^TTinnrTTTnni"T iHnrinr g Kje H kupil za Miklavža? Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c 8 v Ljubljani kjer je na razpolago raznih igrač, moških naje, kravat, voine in parfumov ; vse po zmernih cenah. 6910 Pojdem torej tja ! »j !. !<----------ODHODJ r 1 ■attnam kopališče Loško je otvorilo zimsko sezono. Uradno konstatirana visoka radioaktivnost naravno toplega vrelca 38 72° C. Zdravi reumo, ishias, ženske bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopališčnem domu. Za sobe in kopeli 50% znižane cene. Zdravilišče je oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško. I38-T 6983 Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njegova članica Ph. Mn Katja Lavičkova roj. RastovČan po kratki bolezni preminula. Pogreb se vrši v sredo 19. novembra 1924 v Tržiču. Ohrannimo jo v lepem spominu! Ljubljana, 19. novembra 1924. Pil. Mr. Kristan Ivan t. č. načelnik. 6980 Nasa zlata mamica, gospa trgovka je po doigem, težkem trpljenju, večkrat previđena s tolažili sv. vere, včeraj v Bogu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v četrtek 20. novembra t. I. ob pol 3. popoldne iz hiše tuge, VVoltova ulica štev. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Onim, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 19. novembra 1924. lote rodbiBO: Bias, Storm. Obvestilo. Vse trgovce in obrtnike uljudno obveščani o otvoritvi oglasnega zavoda Kopitar Ljubljana, Čopova ulica 5t. 21 z zagotovilom znane moje vestn in poštene postrežbe. Z odličnim spoštovanjem 698i Kopitar. Strešno lepenko lesni cement i dobavlja najceneje ? vsa k i ran ožin I Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška nI. 22. Telefon 513 I Vsem 59 T ki hočejo piti dowro kavo, priporočamo našo izvrstno pravo domačo kolinsko cikorijo. L -J Novo obleko imate, ako daste ponošeno kemično čistiti in barvati v kemični Čistilnici In faarvarlil tovarno Poljanski nasip 4. Podružnico i Selenburgova 3. 88 T/III JOS. REICH 40 ele'itro Kitoijn naibolišl fabr kat s 40 0 n ponucta! Ves elek'rični materi ial globoko nod dnev-n:ml cenami. EleVtro Conaponv, Ljubljano, Sv. Petra c. 29. 12S-T E „ELEKTRIT" plošče za brušenje ža^ in aata, mazaiice, pile. Asbest, Kl neerit, transmisije, ier-menie za oogon strojev. Vse tebnič. potrebščine. Pisemski papir priporoča Narodna knjigarna. P. n. Vljudno naznanjam svojim cenj. klijentom in p. n. občinstvu, da sem otvoiil v Llubifanl na Dunajski cesti 33 (Skladišče Balkon) sf o]o posredovalno pisarno za spre?etwan Je vseh vrst tiskarskih, knf;>oveškihf hartonaških, raatrlrskihin ostalih v papirograf Ično stroko spsdVočih oaročU, katera izvršujem Učno. solidno in po zmernih cenah. NaroČila dobav'iam na dom v Ljubljano franko vseh stroškov. Na poklic po telefonu it. 13.2 !3 aH 3SS pridem osebno k strankam. Uradne ure so: od 9*12 in 3-5. Josip Krmpotic, Vlr-Domžale Tiskarna - Knjigoveznica • Rastrirnica - Kartonažna tovarna in papirna industrija IY1h LIOGLHSI Cona molih oglasov vsaka bosoda 50 poro. — Najmanja po Din 5 — Vajenec za mizarsko obrt — se sprejme. Hrana m stano» vanje v hiši. — Ponudbe je poslati na: Rudolf Majcen, Velenje. 6970 I prodam | Pletilni stroj št. S'36 cm se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 697S Soalna oprava za 2500 Din naprodaj. — Hešik, Spodnja Šiška, Le* podvorska 181/11. 6979 Regal, nov, 4 m dolg. 70 cm si* rok — se ugodno proda. — Matek, Ljubljana, Dal* matinova ulica 13. 136 T Pohištvo! Kdor si želi nabaviti krasno in trpežno pohi* štvo po ugodnih cenah — naj si ogleda nri tvrdki — Matija Andlovic. za^ loga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska cesta 6. 692$ Tiskara, sastojeća se iz 2 brzoti-skarskih stroja tvornice »Modling« (l stroja 50/80 rabljenog ali ti vrlo do* brom stanfu.l stroja 42/52 posve nov) 1 Arnerikan* ke, 1 velikog stroia za rezanje, 1 stroja za hef* tanje. 1 stroja za perfo* riranje te 3 elektromotor ra. snabdjevena sa svim potrebnim slovima, ti* skarskim materijalom te nužnim potrepštinama — orodaje se jeftino uz vr* lo povoljne uvjete. — »Slaven« d. d., Ilica 52. Zagreb. 122/T Prodajalci nepremičnin! Gotov uspeh pri prodaji vašega posestva dosežete le, ako oglaSate istega z obširnim popisom v — rekl^mr.em Hsfu y»PO» SEST«, ki ga razposi'ja vsem javnim lokalom ši* rem . Slovenije in države ter v inozemstvi!, daljo vsem kupcem redno in baz plačno *Poscsf,7 POZOR! POZOR! Plačam najbolje!! posebno stare moške ob* ieke, čevlje itd Dopisni« ca zadošča, da pridem na dom. — M. Golob. Ljub« Ijana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 6972 Soba s kabinetom v bližini centroma — se išče. — Dopisi pod »Bel« «rad~r« na: iiotel *S!on«, Ljubljana, o°71 Kuverte priporoča Narodna tiskarna Spretna, poštena in zanesl-iva blagafničarka z večletno prakso ki ie službovala v večjih promrtrvh trgovinah, oo sprejme so detajlno trgovino v Ljubi oni. Pismene ponudbe pod šilo .Blagaiuičarka 6982* na upravo Slov. Naroda. A. : Stojte, prfateli! Pove:te mi nemudoma kie ie tista trgovi- vina, k* po vsej Ljubljani slovi ladi solidne postrežbe in zmernih cen ? B. : Sai i* rri ras ve vsako dete. To f<* tvrdka A. Šinkovec noal K* Sosa, Ljubljano, Mestni trg 19. H9T m M" M M M IX M M M M Tovarna vijakov SoloSne stavbene družbe Maribor, Aleksandrova cesta 12. Vijaki m les vsak« vrsto In vsake velikosti, »kovica se pločevino Is telesa, bakra, medenino in aluminija. m K M NI M HI n M M M „Delta", trgovina željeznom robom d. d. Zagreb, MTtićeva ulica 8. — Skladišče: Cernom'am«ajake potrebščine za državne, IndiiSlrijske, poljske in cestne lel- znice, železo in plo. £evlnov žico, cevi. Rcpiezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10. 10! Že za 48 dinarjev en meter dobrega LODNA en meter dobrega SEVJOTA en meter dobrega SUKNA 98-T dvojne Širine dobite pri LENASI & GERKMAN, Ljubljana. «l JM. v^V #r_ «' *>v * ^ a»*v «v M* J« JG> .f* , "> ,.-t a v Sfajnovejše klobuke iz svile, klobtzčevine, baržuna kakor vse !^ potrebščine za modistinje priporoča bPi 14006 srn modni salon 8luchly-Maske LJUBLJANA — Židovska ulica Hev. 3. Cene narnižfe. Dobro blago. r\aa -3 Zahvala. Povodom nrebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega srčnoijubljenegi soproga odnosno očeta, sina, brata, svaka, zeta, gospoda dr.Julijana Pavlička gen. tajnika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah smo prejeli toliko dokarov simnatit in snoštov-an'a do blagopokojnik* in toMko trrazov iskrenega sočustvovanja, da ne nafdemo besed, s katerimi bi dovolj **r;»ziH n^5o globoko hva!e*n->at. Na tem mestu bodi izrafena naša pr.srčna zahvala slavnemu ravnatelistvu in uradn^šhu Kranjske industr.fske družbe, ki sta na t^ko plemenit načln poskrbela za p;e*oz in sijajni pogreb svojega zvestega sotrudnika, Jsto'fisno pa rreč. duhovSčiul na Jesen cah za Čas:no spremstvo. — Posebno hvaležni smo za siiajno oos'edije spremstvo, s katelm so po5a% penljivo petle na kolodvoru, v cerkvi in na pokopališču, sokolski godb\ d ustvom: Sokol Jesenice, Mojstrana, Javorni', Radovljica, gasilskim društvom Jesenice, Hiušici, tovarniškim. Pokrajinski zvezi drušua hlšn'h posestnikov za Slnvenijo v Ljubljani in njeni podru *n c> na Jtse-n'cah. DruStvu Prosvetni dom, zć»stopniLom osrcdnJega rdnora Slov. plan. društva v Liubijani in podružnicam Jesenice in Kranjska pora, lovskemu kro'ekti, oddelku b'všh rudokopov na Jesenicah, gg. govornikom, katerih besede so nas tolaž le v najbiidkeših tienotkih. darovalc-m premnogih vencev tn cvetja ter končno vsem, ki so sprem li našega nepuzabnega blagopokojnika do groba. Jeeenlce, dne 14. novembra 1924. Žalujoča soproga, mladoletni hčerki in ostali sorodniki, TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA POPRUZNICEi I rlliOPi Kanntaik9 I ijlca, Novo maato, I j, Rakak. I ffMJiradae, 1 vatiska Bistrica I Marib Konjica, Ptuj Slo Slovanska C v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000-- x IzvrSuje vse bančne posle najtofneje in naikulantneje :-: o javi i Trgovske Telefoni; 139, 146, 458 EKSPOZITURE i Logatae Preval j« lastnina in tisk »Narodne tiskaraec, 64 5