GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
KONFERENCA SINDIKATA
Dne 14. 2. 1985 je bila letna konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov Železarne Štore. Udeležili so se je delegati osnovnih organizacij ZS tozdov in delovnih skupnosti, predsedniki komisij pri konferenci OOZS, koordinacijski odbor delovne organizacije, strokovna služba za nagrajevanje in predsednik občinskega sindikalnega sveta.
Konferenca je zadolžila Izvršni odbor, da na osnovi podanih poročil in razprav v čimkrajšem času izoblikuje sklepe, ki bodo objavljeni v eni naslednjih številk našega glasila.
PREDLOG DELOVNE USMERITVE ZA LETO 1985
Delovna usmeritev Konference oz. Ivršnega odbora pri Konferenci 00 ZS Železarne Štore se ne bi spreminjala od sedanje u$meritve, ki je vzpodbujanje k aktivnemu delovanju čim širšega kroga članov sindikata, tako preko 10 00 ZS TOZD in delovnih skupnosti ter njenih komisij. Enako velja poudarek delovanju 10 Konference 00 ZS in vseh komisij. Aktivno in samostojno delovanje komisij, vendar,v okviru usmeritve letne konference ter zaključnih dokumentov zadnjega republiškega sindikalnega kongresa. Še vedno pa je vodilo našega dela naslednje geslo »vse kar je pomembnega za delavca ne sme mimo sindikata«.
Izpostavljamo še naslednje izhodiščne naloge:
1.	Gospodarjenje, v smislu uresničevanja Gospodarskega načrta in stabilizacijskih dolgoročnih programov. Naša sedanjost in prihodnost mora biti grajena na večji storilnosti in kvalitetnejšemu programu, ki nam bo zagotavljal večjo rentabilnost poslovanja in našemu delu primerno večji osebni in družbeni standard.
Za kvalitetnejše premike ponavljamo naslednje bistvene naloge, ki so bile že večkrat zapisane:
-	obvladovanje stroškov v vseh oblikah in nivojih z izpostavljanjem osebne odgovornosti in vpliva nagrajevanja
-	nagrajevanje po rezultatih dela
¡Ul posodabljanje tehnologije in organiziranosti
-	izkoriščanje znanja z nadaljnim uveljavljanjem mlajših kadrov, hitrejše uveljavljanje množične inventivne dejavnosti
vi-r izpostavljanje odgovornosti dela na vseh nivojih
Nosilci nalog: KPO, vodstvo TOZD/DS ter strokovna služba, samoupravni organi DO, TOZD/DS s svojimi komisijami, 10 Konf. OO ZS ter 10 00 ZS TOZD/DS.
Rok: naloga je stalna, kontrolira še tekoče
2.	Nagrajevanje oz. rast osebnega standarda moramo planirati najmanj v istem procentu povečanja kot se planira inflacija. V primeru, da bomo pri gospodarjenju uspešnejši, pa se morajo osebni dohodki povečati hitreje kot bo rastla inflacija. V vseh sredinah koristiti obstoječe možnosti nagrajevanja po rezultatih dela tako, da bomo imeli izdelane kriterije, ki bodo upoštevali vse zaposlene.
Socialno varnost najnižje nagrajenih delavcev in ostalih bomo zagotavljali z uresničevanjem GN, z ustreznim vrednotenjem dela in solidarnostjo v okviru DO.
Članek
Oskrba in poslovanje z rezervnimi deli v TOZD Vzdrževanje Železarne Štore
Udeleženci konference sindikata
Spomin na XIV. divizijo
»Spoštovanje do naših borcev legendarne 14. divizije, ki je v hudi zimi pred 41. leti zmagovito prišla na Štajersko boreč se proti okupatorju, z izredno požrtvovalnostjo in hotenjem po življenju, uspela in prinesla v naše kraje klic po svobodi in prostosti.
Tu smo danes pohodniki, vojaki, združeni s pobratenimi občinami iz Siska, Čuprije in Beograda. Med nami so mladi teritorialci, rezervne starešine in nekdanji borci. Veliko naj pomeni ta pohod. Veseli smo, da so med nami mladini starejši-izkušeni borci, ki znajo tako pomirjevalno vplivati na mlade, ki nam marsikaj povedo, vedno nekaj novega in zanimivega. Ni prav huda zima, pa vendar tako mnogo lažje prenašamo ta pohod. Smo točni in pridemo na spomeniška obeležja vedno pravočasno. Pohodniki se dobro razumemo, veže nas pristno tovarištvo in tako, upamo, bo tudi ostalo.«
Tako mi pravi prijazni, mladi, 22-letni podporočnik, aktivni starešina ljubljanske garnizije, sicer pa naš domačin tu iz Ogorevca nad Štorami, Roman Leljak, komandant pohodnikov od Laškega do Dobrne.
V soboto, 9. februarja, ob 9.30 uri smo pričakali pohodnike po poteh 14. divizije pri spomeniškem obeležju na Opoki. Na tem mestu, preko Voglajne, železniške proge in ceste je tiste zimske noči 14. februarja 1944. leta opravila prehod 14. divizija NOV na svojem zmagovitev pohodu po Štajerski.
Predstavnik ZZB NOV Štore, Milko Starc, dipl. ing., je pohodnike v imenu borcev, KS in družbeno-političhih organizacij prisrčno pozdravil, orisal pomen pohoda 14. divizije, današnjo situacijo in na koncu pohodnikom zaželel srečno pot proti zastavljenemu cilju. Učenci OŠ Štore pa so z recitalom popestrili kratek, a vendar zanimiv program.
Izkoristil sem priložnost in se zapletel v pogovor z Brankom Defar-jem, »Stričkom«, starim, izkušenim partizanom, vsakoletnim udeležencem pohoda po poteh 14. divizije. Veliko je borcev, ki poznamo STRIČKA, pa tudi mladi vedo zanj. Ima od vetra in mraza ožgan obraz, poln gub, saj leta delajo svoje, se mu je prikradel prijazen nasmešek. »Da, vsako leto sodelujemo s pohodniki. Res, nisem bil v tistih vojnih časih na tem pohodu, takrat smo bili obkoljeni od Urhovskih belogardistov na Kočev-
Spomin na XIV. divizijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
skem, prestal sem Roško ofenzivo, noge so mi hudo zmrznile. Da, tega se ne da pozabiti. Vendar je danes drugače in mislim, da je lepo sodelovati na takšnih tradicionalnih pohodih, kot je današnji, po poteh legendarne 14. divizije. Ja, je še dokaj duha partizanščine, ni vse pozabljeno, naša naloga starih borcev pa je, da bomo znali dediščino našega boja, partizanščine tudi prenesti na našo mladino. Veseli so ti mladi pohodniki, razigrani, sproščeni in tako radi prisluhnejo našemu pripovedovanju. Dobra je naša mladina; takšna bo, kakršno jo bomo vzgojili. Moramo jim pravilno prikazati tiste težke čase, pa vendar svetle, med NOB in tudi po vojni, ko smo gradili porušeno in izmučeno domovino in se morali marsičemu odreči.«
VER
Z občnega zbora IGD Železarne Štore
V	soboto, dne 26. 2. 1985, je imelo Industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore, ki pokriva Železarno Štore in del krajevne skupnosti Štore ter skrbi na tem področju za požarno varnost in vzgojo delavcev in občanov, svoj redni letni občni zbor.
Na občnem zboru, kije bil zelo dobro obiskan, so zelo resno pregledali opravljeno delo v preteklem letu, s posebnim poudarkom na opravljene naloge v zvezi z nalogami X. kongresa GZS.
Iz podanih poročil predsednika društva dipl. ing. Plevnika Slavka, poveljnika društva Klakočaija Janeza, ki je v Železarni Štore operativni vodja požarnega varstva v tovarni, in razpravljalcev je bilo razbrati, daje društvo s svojim članstvom brez večjih težav opravilo temeljito svoje delo, čeprav je leto poprej zamenjalo poveljnika, kar včasih ponekod naredi določen zastoj pri delu društva. Tu pa ni bilo tako, saj se je društvo udeleževalo vseh operativnih akcij, organiziranih s strani društva samega, OGZ Celje in gasilskega področja Celja. Tako kot vsako leto se je društvo udeležilo vseh tekmovanj v OGZ z vsemi oddelki in tekmovanj okoliških društev, kjer je doseglo odlične rezultate. Sicer so štorski gasilci bili povsod navzoči, kamor jih je poklicala Gasilska zveza Celje, KS Štore in Železarni Štore pa ni minila nobena akcija brez gasilcev. Gasilsko društvo uživa velik ugled, še posebno zato, ker na vsakem koraku poudarja misel, da smo za požarno varnost vsi enako odgovorni in ne samo gasilci; to pa društvo lahko dosega zaradi tesnega sodelovanja z vsemi organizacijami in društvi ter delavci v DO Železarne Štore in krajani posebej. K izvajanju programa dela društva in programu požarnovarnostne zaščite zna pritegniti širši krog strokovnih kadrov za razna področja v Železarni Štore.
V	letu 1984. je društvo opravilo preko 450 požarnovarnostnih pregledov, ki so sigurno pripomogli, daje bilo v tem letu 89 primerov začetnih požarov, kar je za 9 manj kot leto poprej. Gotovo je na to vplivalo tudi dejstvo, da društvo skupno z DO skrbi za nenehen dvig požarnovarnostne kulture delavcev in krajanov, ki sedaj znajo pravila preventivnega obnašanja in spoštovanja navodil gasilcev za požarno varno delo. Društvo za svoje akcije redno koristi tovarniško glasilo »Štorski železar« in vse propagandne materiale, ki jih izdaja GZS, katere delavci zelo radi pogledajo in se po njih ravnajo. Gasilci so povsod spoštovani, še posebno poklicni gasilci-člani društva, ki nenehno bedijo nad požamovamim izvajanjem tehnoloških procesov v tovarni, saj so skoraj vsi vezani na visoke temperature, eksplozijske in druge nevarnosti; pri tem jim pomagajo člani društva in delavci s spoštovanjem protipožarnih navodil. Društvo je kot vsa leta nazaj zelo dobro sodelovalo s Komitejem za SLO, DS Železarne Štore, KS in seveda s štabom CZ, kjer ima velike in stalne naloge.
V	letu 1984 je bilo v Železarni opravljeno 217 kontrol koncentracije plinov, 247 črpanj vode (5200 ur z električnimi črpalkami in 299 ur z MB), 200 spremstev gasilcev pri raznih varjenjih; raznih pozivov za gasilsko pomoč je bilo 920 in 426 prevozov z rešilnim avtomobilom. Vse to zgovorno govori v prid dobre in tudi učinkovite preventivne dejavnosti v Štorah.
Na strokovnem področju članstva je potrebno posebej poudariti gasilske vaje in tečaj za nižje gasilske častnike, ki gaje organizirala OGZ Celje, na katerem je enajst članov in članic društva uspešno opravilo strokovni izpit. V bodoče bo društvo naredilo še več v tej smeri, da bi usposobilo gasilce za zahtevnejše gasilske naloge na operativnem področju.
Gasilsko društvo Železarne Štore šteje sedaj 153 članov, od tega operativnih članov 49 v Štorah in 10 v gasilski enoti Laška vas; 26 članic, 24 pionirjev, 13 pionirk, 11 mladincev, 3 častne člane, 13 veteranov in 4 gasilske funkcionarje. V bodoče jim je največja skrb povečati operativno sposobno članstvo, s sprejetjem novih članov in prehodom mladincev v članske vrste.
SPOMINSKO OBELEŽJE PREHODA XIV. DIVIZIJE NAOPOKI, DNE Vt.l. 19**, NA SVOJEM* ZMAGOVITEM POHODU PO ŠTAJERSKI
Veseli smo naše mladine
V petek, dne 8. 2. 1985, ob 16.00 uri smo imeli nekdanji borci naše štorske ZZB NOV redno letno konferenco v prostorih Gasilskega doma v Štorah. Zbralo se nas je lepo število borcev, starejši bolani niso prišli; tudi gostje, predstavniki SZDL, OŠ Štore, obč. ZZB NOV in drugi, so prišli na našo konferenco, kjer smo pregledali minulo delo, pripravili program dela za letošnje leto in imeli na osnovi podanih poročil res pestro in zanimivo razpravo. V razpravi so se borci razvneli in povedali marsikaj gorkega na današnji čas, predvsem na račun odgovornosti, resnosti in pridnosti pri delu.
Ostro smo borci obsodili nedisciplino, dviganje glav nekdanjih fašistov, in to po štiridesetih letih po osvoboditvi, ko hočejo postavljati zločincem spomenike, čemur se je naše ljudstvo, ki je toliko pretrpelo med vojno, odločno uprlo.
Mnogo preveč se na sestankih samo govori, ponavljajo se stare fraze (moramo, moramo, naredili bomo), v resnici pa ni mnogo storjenega. Borci ostro obsojamo »veličasten« sprejem vojnega zločinca (Raeder-ja), ki so ga Italijani vrnili nevtralni Avstriji.
Veliko je še nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi, pa se ne bi smele. Starejši se dobro spominajajo, kako je bilo med vojno, v tistih časih, ko si moral nalogo izvršiti, ko ni bilo omahovanja, zlorabnosti in korupcije. Pa tudi po vojni je bil čas težak. Kako smo morali graditi v splošnem pomanjkanju našo porušeno domovino, našo zavest.
Borci se ne moremo sprijazniti, da nekdo, ki naredi napako, ni klican na odgovornost; prav nasprotno: ta, kije naredil napako, sedaj uči druge, kako naj delajo. To so nepravilnosti, ki se morajo odpraviti, dobro nagrajevati, neodgovorne klicati na odgovornost in jih odstaviti. Le tako bomo imeli ponovno zaupanje v naše ekonomsko-politične dejavnike in tudi uspeli doseči boljši jutri.
Borci smo hvaležni učencem Osnovne šole Štore in podružničnim šolam Kompole in Svetina, ki tako lepo skrbijo za spomenike in spominska obeležja. Veseli smo naše nadobudne mladine, saj to je porok naše boljše prihodnosti in tudi ohranjanje borčevskih tradicij.
Po konferenci smo se ob zakuski še malce pogovorili, obudili spomine; predvsem pa si zaželeli zdravja in da se drugo leto ponovno srečamo.
VER
Mackovšek Anton
IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ
OSKRBA IN POSLOVANJE Z REZERVNIMI DELI V TOZD VZDRŽEVANJE
Delavci v TOZD vzdrževanje se trudijo doseči stalni cilj, da bi bila vsa delovna sredstva - stroji in naprave — vedno sposobna za obratovanje.
Toda sestavni deli teh delovnih sredstev se z delovnim procesom obrabijo in jih je treba pravočasno zamenjati. Zato morajo biti na zalogi potrebni rezervni deli in zagotovljeno, da so dosegljivi v vsakem trenutku in na pravem mestu.
Za delovno organizacijo, kot je naša, v kateri imamo v delovnem procesu že preko 830 tipov različnih delovnih sredstev ter želimo dosegati visoko produktivnost z racionalno uporabo teh sredstev, to ni majhen problem.
Tudi časi popravil, ko stroji in naprave ne obratujejo, morajo biti čim krajši, da bi se doseglo kar največ časa na razpolago za obratovanje.
Rezervni deli predstavljajo tudi veliko vrednost. Prvič, ker so zelo dragi in drugič, ker lahko povzročijo izpad proizvodnje, če niso pravočasno na razpolago v ustrezni kvaliteti. Razmerje med vrednostjo rezervnega dela in izpada proizvodnje je lahko izredno veliko in tem večje, čim večjo vrednost ima delovno sredstvo v proizvodnem procesu.
Zato smo se odločili izboljšati oskrbo in poslovanje z rezervnimi deli.
V ta namen je bilo treba:
-	evidentirati vse rezervne dele po delovnih sredstvih in Sp- uvesti primeren način poslovanja z RD,
¿§g- pripraviti podatke za avtomatsko obdelavo podatkov,
-	fizično urediti skladišča oz. shrambe RD,
-	vse skupaj oblikovati v celovit sistem in mu zagotoviti praktično uporabno vrednost,
siS- zagotoviti vzdrževanje sistema.
Zbiranje, urejanje in priprava podatkov
Že pred pričetkom evidentiranja RD smo si morali pripraviti posebno evidenčno številko delovnih sredstev, ker inventarna številka, ki bi lahko bila zato najbolj primerna, zaradi neprimernega načina oštevilče-vanja ni bila uporabna; klasifikacijska številka tehnične dokumentacije pa tudi ni bila primerna.
Dela smo se lotevali pomladi leta 1977. V tistem trenutku je bila naša delovna organizacija brez računalnika. Zato smo, sicer le za trenutek, nekoliko oklevali, kako pripraviti podatke. Obstajalo je vprašanje, ali bomo imeli na razpolago računalnik oz. ali bomo lahko obdelovali podatke avtomatsko, ali pa jih bomo morali obdelovati ročno. Seveda smo se odločili za AOP, saj si drugače nismo bili v stanju predstavljati, kako opraviti tako veliko delo in mu zagotoviti uporabno vrednost. Še prej kot smo mi uspeli pripraviti podatke, je Železarna Štore že razpolagala z računalnikom. Kmalu smo tudi ugotovili, da sistem ne bo deloval, če ne bo imel svojega jedra. Zato smo predlagali vodstvu DO in samoupravnim organom otvoritev novih del in nalog »gospodarja RD« za dva delavca. Od trenutka oddaje predloga in do trenutka, ko sta ta dva sodelavca lahko začela delati na tem področju, je preteklo precej časa, vendar predlog je bil sprejet in delo je steklo.
Naloge gospodarjev RD so v našem primeru predvsem naslednje: priprava podatkov za vnos v sistem AOP in skrb za urejenost poslovanja z RD.
Če smo želeli doseči, da bi tak sistem oskrbe in poslovanja imel svoje mesto pri našem delu oz. v našem sistemu vzdrževanja, smo morali zbrati vse najpomembnejše podatke o vseh RD in jih vnesti v sistem. Zato smo se odločili in tudi uspeli vnesti poleg nazivov še tehnične karakteristične podatke in oznake, kot so: številka načrta, številka standarda, naziv in številka v katalogu itd. Seveda se je v tem količina dela znatno povečala, vendar drugače ni bilo mogoče RD natančno definirati, kar pa smo želeli doseči.
Z ozirom na izvor RD smo jih razdelili na:
-1— namenske RD, kijih sami izdelujemo in kijih izdelujejo za nas domači ali tuji dobavitelji (izdelava po načrtih) in
-	standardne, ki se lahko kupijo na domačem ali tujem trgu (ležaji, vijaki, tesnila, jermeni itd, na osnovi standardov in katalogov).
Status RD smo dali tudi posebnim materialom, ki služijo za točno določene namene in so ravno tako nujno potrebni za izvedbo določenega popravila.
Snovanje sistema oskrbe in poslovanja z RD
Sistem poslovanja z RD v delovni organizaciji, kot je naša, ne more delovati ločeno od skupnega sistema materialnega poslovanja, kije že bil vpeljan. To spoznanje, da ta dva sistema ne moreta delovati ločeno, nam je popolnoma jasno nakazalo, da ta problem vključitve sistema poslova-
nja z RD v sistem materialnega poslovanja ne bo mogel rešiti nihče drugi kot mi sami oz. udeleženci sistema: delavci TOZD vzdrževanje, nabavna in skladiščna služba ter sodelavci AOP v DS za EO.
Po postavitvi osnovne konstrukcije sistema, izvršenih dopolnitvah in racionalizacijah ter končnem oblikovanju danes sistem posluje na osnovi 13 temeljnih dokumentov, 5 stalnih računalniških izpisov in v njem sodeluje 12 udeležencev. V ta namen je bilo treba pripraviti in uskladiti več obrazcev - dokumentov poslovanja. Sodelavci Oddelka avtomatske obdelave podatkov v DS za EO so morali pripraviti preko 50 programov in formirati temu primemo število kartotek ter vse skupaj povezati s sistemom materialnega poslovanja v DO. Istočasno je bilo treba sistem vpeljati v prakso poslovanja z RD v DO: v centralnem skladišču, skladiščih in shrambah za RD in v uporabi pri popravilih.
Urejanje skladišč in shramb RD
V naši DO imamo zelo skromna skladišča. Misliti na to, da bi zgradili neko večje centralno skladišče za RD, v takratnih razmerah, bi bilo le zavajanje samega sebe ter ostalih in bi pomenilo zavlačevanje rešitve problema, ki smo ga nujno morali rešiti.
Ko smo iskali in ocenjevali možnosti, smo se odločili, da bomo uredili skladišča za RD po obratih — TOZD in da bomo v ta namen izkoristili obstoječe shrambe, jih uredili po vrstah RD, ponekod uredili nove, jih povezah v poslovnem smislu itd. Pri tem smo nujno potrebovali sodelovanje in pomoč vseh vodstev TOZD, za področja oskrbe z RD katerih je šlo. Pri večini vodstev TOZD smo naleteli na razumevanje in zaupanje, razen pri enem. Tudi pri slednjem je že delno vprašanje manjših RD. Ža večje pa je bilo nekaj ponesrečenih poizkusov in ugotovljeno, da bo za rešitev problema skladiščenja večjih in zelo dragih RD potrebna večja investicija.
Tako rešitev skladiščenja RD so vodstva TOZD sprejela z odobravanjem. Za vzdrževanje ima to pomembno prednost, da so v primeru potrebe popravila RD že pri roki. Žal pa tudi ta rešitev ni poceni, ker zahteva veliko raznih rešitev in prilagajanja.
Ob dveh centralnih skladiščih nabave smo morah urediti za RD 17 obratnih skladišč po TOZD, ki jih sestavlja do sedaj skupno 61 shramb. Vse te shrambe imamo ošifrirane v sistemu AOP in urejene tako, da je za vsak RD določeno, v kateri koloni in pohci mora biti vskladiščen, ločeno po strojih in napravah.
Iz navedenega se lahko vidi, da smo morah veliko shramb, zbrati in sortirati vse RD ter opraviti več inventur; skratka, vložiti vehko umskega in fizičnega dela v ureditev skladiščenja RD, ki pa se bo še moralo nadaljevati z razvojem. Tak sistem skladiščenja pa ne pomeni večanja zalog, ker imamo to v sistemu AOP rešeno tako, da je razvidna skupna zaloga in istočasno zaloga po posameznih skladiščih, kar je posebej pomembno za standardne RD.
Na kakšne težave smo naleteli
Zbrane podatke smo morah večkrat popravljati in dopolnjevati. Delno tudi zato, ker je pri pripravi podatkov sodelovalo vehko število ljudi, ki so imeh razhčne osnove za delo.
Sistem poslovanja smo morah oblikovati v tako obliko, daje postajal vsem udeležencem vedno bolj jasen in logičen, ne pa nerazumljiv in kompliciran. Malo jih je bilo, ki so verjeli, da bomo nalogo speljali do konca. Pred nami je bilo tohko dela, da mu marsikdo ni videl kraja. Toda mi smo morah nadaljevati in vztrajati zato, ker smo že takrat vedeli, da brez urejene oskrbe in poslovanja z RD ni dobrega vzdrževanja.
Nalogo smo začeh reševati skupaj z Zavodom za produktivnost v Ljubljani. Žal seje zgodilo, kljub sklenjeni pogodbi, da nas je že po enem letu sodelovanja zapustil. Očitno je bila naloga za Zavod nekoliko pretežka in premalo donosna.
To so bili težki trenutki, saj se je bilo treba odločiti, ah odnehati ah nadaljevati. Seveda nismo imeh izbire, le da smo spoznali, da bomo morah vse nadaljnje delo sami opraviti.
Za primeren honorar sta tov. Pušnik in še takratni naš sodelavec tov. Rojc iz AOP pripravila začetni programski paket.
Načrtovalci vzdrževanja in tehnologi v pripravi vzdrževanja so ob rednem delu zbrali in uredih vse potrebne evidenčne in tehnične podatke. Zato so porabih okrog 5000 ur dela.
Gospodarja sta pripravljala podatke za vnos v sistem AOP, čistila izpise, dopolnjevala, ugotavljala stanje v skladiščih in shrambah, sodelovala s sodelavci v obratih ter tehniki in inženirji vzdrževanja, pomagala pri kreiranju sistema itd. Skratka, v nekaj letih sta opravila vehko delo, v sodelovanju z drugimi, ki je po svoje končano in zaključeno, toda treba ga je negovati in še naprej razvijati.
Tudi sodelavci oddelka AOP v DS za EO so k uspehu prispevali svoj delež, čeprav je bilo treba včasih počakati. Zadovoljni smo, da so v sodelovanju z našim tehnologom uspeh to delo tako uspešno zaključiti, da smo danes vsi zadovoljni.	(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Koliko dela so opravili delavci vzdrževalnih obratov, tehnologi in načrtovalci pri urejanju skladišč in shramb, nimamo točnejših podatkov, ker so se tudi ta dela izvajala v okviru rednega delovnega časa, in to takrat, ko je to bilo mogoče, tako da zaradi tega ni bilo prizadeto redno vzdrževanje. Na tak način pa seveda delo ni moglo nemoteno teči.
Ali smo dosegli želeni rezultat?
Najprej naštejmo nekaj dosežkov:
-	za 830 tipov delovnih sredstev je zbrano, urejeno in vključeno v sistem 16.000 tipov RD;
ii® vsi podatki se obdelujejo v sistemu AOP naše DO;
-	za sistem poslovanja z RD so na razpolago potrebni in primerno oblikovani izpisi;
-	sistem se tekoče vzdržuje;
«IH. uveden je način skladiščnega poslovanja z RD in urejena skladišča;
UPI sistem oskrbe in poslovanja z RD teče v praksi in izkazuje praktično vrednost.
Kakšne pridobitve smo dosegli:
§111 vpogled v gibanje in stanje zalog RD;
¡SH- poenostavljen način naročanja in poslovanja z RD, ker je večina podatkov že zbrana;
-	vpogled v pripadnost RD po delovnih sredstvih;
-	znatno znižanje stroškov pri oskrbi z RD;
-	itd.
Sodelavci TOZD vzdrževanje ocenjujemo, da smo cilj dosegli, da sistem ima praktično vrednost in daje pričakovane rezulate. To naj pojasnimo še z dvemi dejstvi.
Problem, da ne bi bili potrebni RD na razpolago v času popravila, je vedno manj prisoten. Skoraj ni več slučaja, ko zaradi pomanjkanja RD ne bi mogli v roku opraviti popravila.
V	času velike gospodarske stiske ni prišlo niti enkrat do zastoja v proizvodnji zaradi pomanjkanja RD. Vedno so bili pravočasno izdelani ah nabavljeni. Res je, da je pri uvozu RD za to imelo veliko razumevanje tudi vodstvo DO in posamezna vodstva TOZD, vendar mi smo bili v stanju pravočasno razpolagati s pravimi podatki.
In kako naprej?
Dosti lažje nam bo. Veliko dela je za nami.
V	zadnjih dveh letih je bila zgrajena nova hala za izdelavo RD, sklopov in konstrukcij. Zato lahko opravičeno pričakujemo izboljšanje še iz te smeri. Vso skrb moramo posvetiti zboljšanju kvalitete RD, saj tudi to lahko odločilno vpliva na zanesljivost in trajnost obratovanja strojev in naprav.
Naša delovna organizacija dobi nov računalnikTBM 4381 z zmogljivostjo 8 MB in 50 terminali. Sistem oskrbe in poslovanja z RD bomo lahko v bodoče obogatili in krmili s pomočjo terminalov.
Sistem klasifikacije RD smo izpopolnili tako, da nam ne bo težko uvajati grupne tehnologije pri izdelavi.
Primer dobro urejenega skladišča RD v Livarni II
Sliki prikazujeta primer dobro urejenega skladišča RD v Livarni II, ki je med prvimi pokazala največ razumevanja z ureditev poslovanja z RD.
Livarna II ima zelo malo prostora za svojo proizvodnjo, a so se kljub temu odrekli delu stranske hale in omogočili ureditev primernega skladišča. Prostorje izgledal velik, skoraj prevelik. Ko pa so bili zbrani vsi RD, ki so bili prej na najrazličnejših mestih, se je pokazalo, da še komaj zadostuje. Ko bo Livarna II dobila novo formarsko linijo, bo že najbrž premajhen. V tem primeru smo zasledovali tudi stroške RD, ki so se občutno znižali, ko je bil vzpostavljen red nad oskrbo z RD. Gotovo imajo pri tem svoje mesto tudi osebna zavzetost in prizadevanja, česar pa v tem primeru ni manjkalo.	'	^
Avtor članka mgr. Gajser Stane
POSVET METALURGOV
XXXIII. posvet o metalurgiji in kovinskih gradivih je bil združen z Znanstveno-tehnološkem posvetom »Usmeritve dolgoročnega razvoja slovenske metalurgije« v dneh 4. in 5. oktobra 1984 v Portorožu.
Na posvetu je bilo 116 udeležencev in DO materialne proizvodnje, iz slovenskih univerz, iz raziskovalnih organizacij, JA in iz organizacij ZD drugih dejavnosti.
Na programu je bila obravnava razvojna problematika na področju proizvodnje jekla, barvnih kovin in litin. Posebni prispevki so obravnavali razvojne in raziskovalne načrte v proizvodnji in predelavi jekla, barvnih kovin, litin železa in barvnih kovin, eden pa je analiziral potrebe industrije vozil po kovinskih gradivih. Poseben poudarek je bil na dolgoročnih usmeritvah tehnološkega razvoja.
Vsebina predstavljenih prispevkov kaže, da se slovenska metalurgija polno zaveda težavnega položaja, v katerem je naša družba. Zaveda se, da je izvor mnogih težav v zgrešenih zasnovah planiranja za 70. leta. V tem obdobju je naša družba, tudi z delom akumulacije ustvarjene v metalurgiji, močno pospešila razvoj nekaterih dejavnosti, ki pa danes ne dajejo tistega, kar smo pričakovali. Še več, nekatere med njimi predstavljajo za družbo veliko breme in porabljajo za kritje svojih izgub nemajhen delež akumulacije ostalega slovenskega gospodarstva, V okviru danih možnos: ti je metalurgija napredovala le počasi, mnogo preveliko paje bilo v SRS zaostajanje pri osnovnih dejavnostih, delu proizvodnje jekla in proizvodnji aluminija. Tu danes zaostajamo toliko, da velikih stroškov proizvodnje ne more pokriti nobeno še tako prizadevno delo in boljša organizacija, temveč le uvedba sodobnih proizvodnih procesov. Z uvedbo sodobne tehnologije je ob večji proizvodnosti in za tretjino manjši porabi energije na enoto proizvoda predvidena tudi nižja proizvodna cena. Nič manj pa ni pomembno dejstvo, da bo nova proizvodna oprema omogočila humanizacijo dela, obvladani bodo problemi ekologije in dosežen bo nov korak v računalniškem vodenju procesov. Z novo in sodobno proizvodnjo bo v precejšnji meri zagotovljena oskrba strojne, avtomobilske, kovinske predelovalne, elektrokovinske in elektronske industrije s cenovno konkurenčnimi in kvalitetnimi osnovnimi repromateriali, pri čemer velja omeniti, daso te industrijske dejavnosti tudi osnovni nosilci razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2000 in še dalje.
Interes združenega dela za obnovo dela proizvodnje jekla in proizvodnje aluminija je najbolj izpričan z dejstvom, da so pri finansiranju programa obnove združenega sredstva organizacij združenega dela iz cele države, pri čemer je večina iz SRS. Sredstva, ki so potrebna za realizacijo programa jekla in aluminija, so samo del letnega prihodka SOZD Slovenske železarne in Unial. Zato udeleženci posveta odklanjajo mnenje, da uresničenje teh načrtov bistveno siromaši možnosti za razvoj drugih dejavnosti. Metalurgijane zavira razvoja panog proizvodnje, posebno pa ne tistih, ki naj bi bile nosilke proizvodnje konec stoletja. Družbo želi le opozoriti, da je potrebno njen pomen oceniti v okviru industrijske dejavnosti konec stoletja, realno pa je potrebno oceniti tudi resnične razvojne možnosti dejavnosti, ki so proklamirane nosilke razvoja. Zahteva, da se že danes oceni, koliko naj bi te dejavnosti prispevale k družbenemu prihodku konec stoletja, da družba ne bo znova planirala na premalo pretehtanih temeljnih, kot seje to zgodilo v 70. letih, ko je tudi del akumulacije metalurgije šel za pospešen razvoj dejavnosti, ki so danes za družbo breme. Opozoriti je potrebno, da smo v Sloveniji v 70. letih kot neperspektivne razen metalurgije ocenjevali tudi nekatere druge dejavnosti, na primer tekstil, da pa so danes te dejavnosti žive, proizvodno uspešne in ustvarjajo pomemben del družbenega prihodka.
Za modernizacijo proizvodnje dela jekla in proizvodnje aluminija so pripravljeni strokovno in gospodarsko dobro pretehtani načrti in le z uresničitvijo teh načrtov bo omogočeno dolgoročno oskrbovanje strojne, avtomobilske, kovinsko predelovalne, elektrokovinske in elektronske industrije z repromaterialom. Izčrpna analiza nove proizvodnje kaže,
POSVET METALURGOV
(Nadaljevanje s 4. strani)
da obremenitev republiške energetske bilance ne bo tolikšna, kot misli javnost na osnovi nepopolnih informacij. Kot primer navajamo, da bo proizvodnja aluminija v elektroenergetski bilanci udeležena z manjšim deležen, kot je danes in ta delež ne bo večji od 5 % pričakovane skupne porabe elektroenergije v SRS. Z ukinitvijo proizvodnje jekla po Siemens-Martinovem postopku bo v jeklarstvu praktično ukinjena poraba uvoženega mazuta.
Udeleženci opozarjajo javnost, da na primer danes kompleks proizvodnje in predelave aluminija ustvarja neto devizni prihodek 5.000 $ na delavca To je več, kot je mogoče pričakovati, da bodo konec stoletja dosegle mnoge dejavnosti, ki so nosilke industrijskega razvoja. Nič manj ni pomembne podatek, da se danes izvaža 16 % proizvodnje jekla in aluminija. To je sicer velika škoda, saj bi bilo mnogo rentabilneje, da bi se kovinska gradiva uporabila za izdelavo izvoznih proizvodov višje stopnje v vseh vejah industrije. Prav izvoz repromateriala pa je dokaz, da naši proizvodi višje stopnje niso konkurenčni v tujini do te mere, da bi v okviru reproverig zagotovili potrebna devizna sredstva tudi za metalurgijo. Sprašujemo se, ali je v obdobju do leta 2000.realno pričakovati tozadevne spremembe. Opozarjamo tudi, da današnje projekcije kažejo, da ni računati na pomembno povečanje oskrbe iz ostalih delov Jugoslavije.
Različni dokumenti skušajo predstaviti metalurgijo in vso proizvodnjo in primarno predelavo kovinskih gradiv kot tehnologijo preteklosti. Pred sprejetjem razvojnih dokumentov se ustvarja isto neugodno ozračje kot v 70. letih. Metalurgija ni dejavnost preteklosti, saj predstavlja proizvodnja in razvoj novih kovinskih gradiv v razvitev svetu eno ključnih razvojnih tehnologij, ki je še posebej s strateškega vidika izredno pomembna. Za slovensko metalurgijo pa je še posebej značilno, da sprejema sodobno tehnologijo in je na nekaterih področjih v svetovni razvojni konici.
V metalurških DO ni samo NC in CNC strojev za obdelavo kovin, ampak računalniki vodijo tudi procese, npr. proizvodnjo jekla, kovanje, hladno predelavo, pretaljevanje pod žlindro in del namenske proizvodnje. Metalurgija tudi uspešno sledi svetovnemu razvoju na področju procesov sekundarne metalurgije, vse procesno znanje in velik del opreme domačega izvora je plod lastnega raziskovalno razvojnega dela. Slovenska metalurgija proizvaja najzahtevnejša kovinska gradiva, ki jih potrebuje sodobna industrija, pri tem pa nima nobene tuje licence.
Udeleženci so obravnavali tudi zasnovo in vsebino dolgoročnih načrtov razvoja tehnologije in raziskovalno razvojnega dela na temeljnih področjih metalurgije. Obravnava je pokazala, da stopa metalurgija v bodočnost dobro pripravljena. Način teamske in projektne organizacije, ki je bil zasnovan v tem srednjeronečn obdobju, kaže pozitivne učinke v tem, da se zajema celo področje in povezuje različne DO znotraj in zunaj panoge. Delo je pri tem usmerjeno na področja, kjer so naj večji problemi in realne možnosti nakazujejo več uspeha.
Udeleženci posveta ugotavljajo, da seje v Sloveniji v preteklosti premalo vlagalo v raziskovanje mineralnih surovin za kovine, zato so slovenske rudne zaloge relativno manj poznanje od zalog drugod v SFRJ. To otežuje planiranje domače proizvodnje nekaterih kovinskih gradiv in oskrbo nekaterih sektorjev kovinsko predelovalne in elektrokovinske industrije. Zato je potrebno namenjati v bodočnosti več sredstev tudi za raziskave kovinskih rud v SRS.
Udeleženci so v nadaljevanju posveta obravnavali tudi predloge raziskovalnega dela za leto 1985, v posterski obliki pa so bili predstavljeni dosežki raziskovalnih nalog, ki so bile v letu 1983 financirane iz sredstev, združenih v Raziskovalni skupnosti Slovenije ter v Posebnih raziskovalnih skupnostih 2 in 3. Javna predstavitev in obravnava sta pokazala, da je metalurgija na področju raziskovalne dejavnosti tako organizirana, da je vsem zainteresiranim znotraj metalurgije in zunaj nje omogočen vpogled v delo, kritika vsebine in kvalitete dela ter dajanje predlogov za spremembe in dopolnitve.
Udeleženci posveta so sprejeli naslednje sklepe:
-	Modernizacija dela proizvodnje jekla in proizvodnje aluminija je nujna zaradi razvoja strojne, avtomobilske, kovinsko predelovalne, elektrokovinske in elektronske industrije. Oskrba teh vej industrije z osnovnimi cenenimi in kvalitetnimi repromateriali je za slovensko gospodarstvo izrednega pomena. S posodobitvijo dela proizvodnje jekla in aluminija se razrešijo tudi do sedaj nakopičeni energetski, ekološki in socialni problemi ključnih metalurških panog. Te panoge so v preteklosti in sedanjosti ustvarjale v slovenskem prostoru velik delež družbenega prihodka. Le z modernizacijo je mogoče ta delež tudi zadržati.
Ni upravičeno mnenje, da bodo vlaganja v metalurgijo osiromašila razvoj drugih dejavnosti. Za njeno modernizacijo so potrebna sredstva, ki so primerljiva z delom njenega letnega prihodka. Relativni delež porabe energije v skupni porabi SR Slovenije bo konec stoletja pri uresničenih naložbah v modernizacijo celo manjši kot danes, proizvodnja jekla pa ne bo več odvisna od uvoženega mazuta.
-	Ni gospodarno, da se danes izvaža neposredno 16 % proizvodnje jekla in aluminija, pri čemer se dogaja, da velik kompleks ostalih indust-
rij iste materiale uvaža. Potrebno je zagotoviti, da se bodo kovinska gradiva izvažala v proizvodih, v katere bo vloženo več dela in znanja.
-	Udeleženci smatrajo, da so raziskave, ki so bile v letu 1983 financirane iz sredstev zbranih na ravni SR Slovenije, dale kvalitetne rezultate, ki so za stroko pomembni z domačega in tujega vidika in upravičujejo trud in sredstva porabljena zanje.
\ ''t- Udeleženci sprejemajo načrt raziskovalnega dela za leto 1985. PS za metalurgijo, različna strokovna telesa in DO, ki bodo prispevale sredstva v obliki neposredne menjave, naj izberejo naloge, ki bodo uresničene, na osnovi razpoložljivih raziskovalnih kapacitet in možnosti financiranja.
-	Udeleženci smatrajo, daje v naslednjem srednjeročnem načrtu obvezno uvesti sredstva združena za URP z neposredno menjavo kot najvažnejše merilo za oceno raziskovalnega dela v Posebnih skupnostih, ki so organizirane na področju materialne proizvodnje.
-	Vse gradivo tehnološkega posveta je potrebno objaviti v posebnem zborniku, stališča in sklepe posveta pa tudi v tovarniških glasilih DO s področja metalurgije in drugih dejavnosti, ki so zainteresirane za kovinska gradiva.
-	S stališči in sklepi posveta je potrebno informirati tudi širšo slovensko javnost z ustreznim sestavkom v Delu oz. s posebnim razgovorom z novinarji tako, kot to delajo nekatere druge grupacije.
-	V zaključni fazi je priprava delovnega gradiva za dolgoročne usmeritve tehnološkega razvoja, ki bo šlo v široko javno razpravo. Pozivamo vse razvojnike in tehnologe v metalurgiji in na področjih, ki so zainteresirana za kovinska gradiva, da to gradivo aktivno obravnavajo v teamih in združenjih.
Komisija za sklepe: F. Vodopivec, A. Križman, B. Arzenšek
Pesem nas druži
Šentlovrenski fantje so že od nekdaj radi peli in bili veseli. O ja, še marsikdo se spominja tistih zagnanih kmečkih in delavskih fantov še izpred vojnih časov. Kako so znali biti veseli, sproščeni, da jih je rajnki nadučitelj Jerin komaj krotil in miril. Radi so imeli ti fantje Marjana, sina nadučitelja Jerina, tudi učitelja, ki jih je učil lepo peti. Pa saj ste ga verjetno poznali, če ne pa vsaj slišali, kdo je bil Marjan Jerin: komandat partizanskih enot na Kozjanskem. Lani je umrl. Lepi spomini so ostali za njim. Kako interesantno je poslušati danes starejše Šentlovrenčane, ki so se po vojni preimenovali v Kompolčane, ko povedo, kako jih je Marjan učil petja in napredne miselnosti.
»Da, to so spomini«, pravi Ivan Štor; pa Franci Štarlekar in Ivan Centrih, tisti najstarejši, ki danes pojejo v kompolskem moškem pevskem zboru. Kako zvedavo jih mladi poslušajo in ocenjujejo njihovo petje, glas. Še kar dobri so, kljub načetemu zdravju in šestim, sedmim križem.
Po vojni, pa saj je že štirideset let od tega, so nemirni Kompolčani, željni prosvete in kulturnega navdiha, začeli peti in igrati. Nekaj posebnega je v teh ljudeh. Prosvetno društvo, poimenovano po padli borki, sestri Marjana, Cvetki Jerinovi, je bilo nadvse uspešno. Hoteli so graditi prosvetni dom, dolga leta so stali zidovi, pa ni šlo. Kljub velikpoteznim gradnjam in udarniškemu delu, kot vodovod, cesta, telefon, jim je za dokončno izgradnjo kulturnega doma zmanjkalo začetnega poguma. Več vzrokov je bilo. Denarne zadeve, menjave generacij in morda še kaj.
Pred leti uspešno delo zakoncev Grmek s folkloro je dala še vedno nemirnim starejšim pevcem spodbudno injekcijo. Prav zanimivo: iniciativa je prišla od tistih nekdanjih pevcev, ki so začeli z akcijo in pritegnili še nekaj mladih v novo ustanovljeni moški pevski zbor.
Tako so se lani pevci ne samo pogovarjali, da bodo zopet peli, pač pa so tudi imeli ustanovni občni zbor, pridobili dobrega dirigenta in začeli z rednimi enkrat, pa tudi dvakrat tedenskimi vajami.
Hud je bil začetek. »Veš, nekoč sem tako pel, danes pa ne gre,« je skoraj vsak našel če ne tak, pa podoben izgovor. Pevovodja, le kje je dobil
Pesem nas druži
(Nadaljevanje s 5. strani)
toliko volje in živcev, pa je poskušati in tudi dosegel, kot pevci mislijo, vsaj nekaj. Nekaj pesmi že zapojejo.
Pevovodja Jože KING je iz Celja. Dober poznavalec petja, saj je pel v celjskem komornem zboru, bil v šoli pri Radovanu Gobcu v Ljubljani, na sploh ljubitelj glasbe, lepega petja. Veseli so ga pevci, ker jih vodi, uči, potrpežljivo vzgaja in ponavlja. Veseli so ga tudi zato, ker je preprost, ker se rad s pevci sproti in po vajah pogovori.
Oni dan, 26. januarja, so imeli prvo letno volilno konferenco v učilnici kompolske šole, ki jim hvaležno nudi zavelje. Izvolili so mladega predsednika Nacija Rozmana in upajo, da jih ne bo razočaral. Novi odbor še čaka veliko dela, pevce pa še »garanje«, kije po svoje prijetno, čeprav kdaj tudi hudo, ker ne uspeš zapeti tako visoko ali tako nizko, ali sploh zgrešiš. A vaja dela mojstra.
Pevci so večinoma zaposleni in že upokojeni delavci naše Železarne. Prav zato ne bi radi, da bi jih kdo grdo gledal, kot se sliši, kaj pa vi, podeželani, ustanavljate pevski zbor. Pa pustimo to. Zveza kulturnih organizacij Celja jih je lepo sprejela, za kar so jim hvaležni. Tudi krajevna skupnost Štore in Železarna jim v okviru danih možnosti nudita pomoč. Prav prijetno so se razveselili mentorja, profesorja Vida Marcena, ki jih je obiskal, poučil, povedal marsikaj novega, zanimivega in obljubil, da bo še prišel.
Mislimo, da je prav tako. Videti je, da bodo uspeli. Saj so še vedno skoraj vsi prisotni na vajah. Ja, če kdo zboli, ga pač ni. Drugič mora nadoknaditi zamujeno.
Upamo, da se nam bodo na pomlad predstavili in zapeli nekaj lepih, domačih, slovenskih pesmi, ki jim tako radi prisluhnemo.
VER
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II je na 5. redni seji dne 12. 12. 1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Godiclja Franca in Fajdige Marka iz TOZD vzdrževanje št. LOOO, »Izdelava nove konstrukcije kopirnega stikala na DM«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a in 2b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 1.152.725,58 din.
2.	Inovacijski predlog tov. Zajtla Franca in Zidarja Vinka iz TOZD valjarna II št. 1022, »Izboljšava prenašanja kaliber iz valja na valj«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Inovacijski predlog tov. Centriha Daniela in Bevca Hinka iz TOZD valjarja II št. 1032, »Montaža rezalne garniture pod kabino PO 7«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Kaučiča Franca, ing. in Gajška Mirka., ing. iz TOZD valjarna II št. 999, »Nož za sekanje valjanca MH krožnih vodilih«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti lb.
5.	Inovacijski predlog tov. Lubeja Antona iz TOZD valjarna II št. 1030, »Zaščitna ograja pri krožnih obrezovalnih Škarjah«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Bračko Marije in Mikeza Željka iz TOZD valjarna II št. 1035, »Vpenjala za keramične ploščice 0 16 in 0 i, 5«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti lb.
7.	Inovacijski predlog tov. Repca Franca in Turnška Jerneja iz TOZD vzdrževanje št. 1020, »Avtomatsko navarjenje notranjega koničnega dela sklopk«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b in 3a.
8.	Inovacijski predlog tov. Lubeja Antona iz TOZD valjarna II št. 1031, »Zaščita pri krožnem vodilu od proge 0 300 - 250«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD livarna II je na 6. redni seji dne 24.
1.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tdv. Vrečerja Cveta iz DS priprava proizvodnje in tov. Korošca Alojza iz TOZD livarna II št. 979 »Vpenjalno orodje za jed-rarski stroj Gostol v livarni hidravlike v TOZD Livarna II«, se sprejme. Avtorjema pripada eno posebno plačilo. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 1.590.544,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Inovacijski predlog tov. Vrečerja Cveta iz DS priprava proizvodnje in Korošca Alojza iz TOZD livarna II št. 1008, »Rekonstrukcija strelne glave pri proizvodnji jeder za menjalnik v jedrami TOZD livarna II«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Vrečerja Cveta iz DS priprava proizvodnje št. 993, »Strelni kolektor za proizvodnjo jeder za ulitek pesto kolesa v jedrami TOZD livarna II«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti lb. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 96.763,40 din.
4.	Inovacijski predlog tov. Nosana Franceta, dipl. ing., Hitija Edvarda in Koštomaja Petra iz DS investicije in razvoj, tov. Leskovška Leona, dipl. ing. in Godiclja Ivana iz TOZD energetika, ter tov. Ravnikarja Ivana, dipl. ing. iz TSŠ Celje št. 943, »Indukcijska lončna peč, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
5.	Za inovacijo tov. Banjeviča Miodraga iz TOZD livarna II št. 447 »Skrajšanje časa rušenja obloge Junker peči«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 761.532,80 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
6.	Inovacijski predlog tov. Rupreta Franca, ing. iz TOZD vzdrževanje in tov. Renčlja Mirana iz DS investicije in razvoj št. 914, »Rekonstrukcija komandnih omaric jedrarskih strojev MEC-IND v Livarni II«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
7.	Za inovacijo tov. Godiclja Antona iz TOZD mehanska obdelava št. 884, »Razionalnejša uporaba karbidnih ploščic«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 597.000,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
8.	Inovacijski predlog tov. Kraglja Ivana, ing. iz TOZD livarna II in tov. Mastnaka Marjana iz TOZD tovarna traktorjev št. 1018, »Obdelava ulitkov z dimenzijskim odstopanjem na repemem stroju v TT«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 1.584.198,00 dni.
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 5. redni seji dne 16.
1.	1985 sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Kostadinova Cvetana, dipl. ing. (bivši delavec v Livarni I) in tov. Koštomaja Petra iz DS investicije in razvoj št. 723, »Rekonstrukcija dozirnega traku«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 693.629,45 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Logarja Viktorja, dipl. ing. iz TOZD energetika št. 789, »Nadomestitev el. magnetnih ventilov s povratno zaklopko«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 1.018.714,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
3.	Za inovacijo tov. Rabuze Antona iz TOZD vzdrževanje št. 684, »Izboljšava filtriranja hladilne vode na el. indukcijskih pečeh v Livarni I«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 391.333,26 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Inovacijski predlog tov. Lebana Jožeta, dipl. ing. in Jevšnika Petra iz TOZD livarna I št. 982, »Racionalnejše delovanje sušilnih peči Ignis«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD mehanska obdelava je na 3. redni seji dne 21. 12. 1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Ulage Antona iz TOZD mehanska obdelava št. 988, »Centrirni čep za vrtalno pripravo nosilcev prednjih osi TT«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Za inovacijo tov. Franceta Franca in Kolarja Mirka iz TOZD mehanska obdelava in tov. Ocvirka Jožeta iz DS priprava proizvodnje št. 496, »Vrtanje pest kolesa za TT«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 202.079,03 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
3.	Za inovacijo tov. Freceta Franca iz TOZD mehanska obdelava in tov. Domanjka Ivana iz DS priprava proizvodnje št. 497«, Vrtanje križev na večvretenskem vrtalnem stroju«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 51.042,43 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA ODBORA PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNA STORE ZA LETO 1984
Če pogledamo čemu smo namenjali največ pozornosti je evidentno, da smo na 7 sejah imeli osrednjo točko poslovanje delovne organizacije in posredno nagrajevanje. Pri teh obravnavah je bil cilj, da so se člani Izvršnega odbora seznanili z stanjem poslovanja delovne organizacije ter, da smo v okviru naše organiziranosti skušali vplivati na boljše gospodarjenje. Boljše gospodarjenje je bila stalna tema tudi na skupnih sestankih z predsedniki IO OO ZS TOZD/DS. Realizacija teh ugotovitev je potekala preko komisij za gospodarjenje v TOZD in komisije za gospodarjenje v delovni organizaciji.
Pionirji gasilskega društva Železarne Štore, ki so bili na gasilskem tekmovanju GZ Jugoslavije na Tjentištu in osvojili leta 1980.1. mesto.
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA ODBORA PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNA ŠTORE ZA LETO 1984
(Nadaljevanje s 6. strani)
Nujnost po stalni pozornosti nad gospodarjenjem je povezana s tem, da imamo stalno zahtevo po ustreznem višjem nagrajevanjem, ki pa je v celoti odvisno od dobrega gospodarjenja in prizadevanja vseh zaposlenih. Izvršni odbor se je zelo konkretno in odgovorno vključil v akcijo za sprejem stimulacije za nadplansko proizvodnjo kjer smo tudi uspeli zainteresirati večino delavcev kar je razvidno z doseganjem uspehov pri preseženih planih. V razpravi so bile prisotne zahteve po določenih spremembah, kot so vpliv ekonomske uspešnosti vsake sredine na višino OD in vpliv vsakega posameznika na OD glede na njegova prizadevanja oz. konkretne rezultate dela. Del tega je sedaj vključeno v predlog našega pravilnika. Nagrajevanje slehernega zaposlenega po rezultatih dela pa še nismo s tem pravilnikom rešili.
Veliko časa smo namenili področju družbenega standarda, kjer smo z aktivnostmi za družbeni standard dosegli konkretne uspehe. Najbolj smo veseli našega objekta na Kopah, ki že služi svojemu namenu. Ostale konkretne aktivnosti so v poročilu komisije za družbeni standard pri Konferenci OO ZS.
Veliko aktivnosti je bilo potrebno za ustanovitev Blagajne vzajemne pomoči, ki že od jeseni prejšnega leta uspešno opravlja svojo funkcijo.
Po vprašanju nadurnega dela smo začeli aktivnosti že v lanskem letu z ciljem zmanjšanja davka na obvezne nadure. Kljub našim prizadevanjem v delovni organizaciji in skupni akciji v okviru SOZD Slovenske železarne, od koder smo prenesli konkretno navodilo za rešitev tega problema, je realizacija zelo počasna, za kar je odgovorna naša strokovna služba v DS za kadre in splošne zadeve, ki prepočasi pripravlja in vskla-juje ustrezno gradivo za samoupravno sprejemanje.
O ostalih pomembnih nalogah, ki jih je Izvršni odbor opravil ne bi več analizirali ker bi dali več pozornosti nerealiziranim in bodočim nalogam. Pomembna naloga je sodelovanje članov Izvršnega odbora na vseh področjih kjer sodelujemo kot predstavniki sindikata in se vključujemo v konkretne razprave z stališči Izvršnega odbora ali z usmeritvami, ki so bile sprejete na letni konferenci.
Z sklepčnostjo nismo imeli težav tako, da lahko pozitivno ocenimo prizadevanja vseh članov Izvršnega odbora. Organizacijska oblika delovanja tročlanskega predsedstva Izvršnega odbora odigrava svojo funkcijo in jo je treba negovati še naprej.
Iz letnega programa aktivnosti, ki so bile sprejete na volilni Konferenci so ostale nerealizirane še naslednje naloge:
-	prizadevanja zaustaviti padanje realnega življenjskega standarda še niso dala rezultate, saj še vedno ugotavljamo, da nam realni življenski standard nevzdržno pada,
-	aktivnosti na področju nagrajevanja so tekle, vendar ugotavljamo, daje na tem področju še nekaj nerešenih vprašanj, ki jih bo potrebno v naslednjem obdobju še nadalje aktivno razreševati,
-	nadaljevati bo potrebno z aktivnostmi okrog reorganizacije za izboljšanje poslovanja,
-	tudi na področju delovanja delegatskega sistema je še mnogo problemov in nerešenih vprašanj v razreševanju katerih se bo moral sindikat še nadalje aktivno vključevati,
-	na področju družbenega standarda pa nam ostaja odprto vprašanje Raba in Svetine.
Izvršni odbor pri Konf. OO ZS Železarna Štore
Družbenopolitične aktivnosti v naši občim
Zasedanje zborov občinske skupščine
Na prvem zasedanju v tem letu so se 7. februarja zbrali delegati na ločenih sejah vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Razpravljali so o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v tem letu. Delegati so odločali o letošnjem občinskem proračunu, o programu dela občinske skupščine itd. Delegati so razpravljali tudi o osnutku sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah celjskega območja v tem letu, o osnutku odloka o davkih občanov, pa tudi o predlogu šolskega koledarja za srednje šole v celjski občini.
Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Celje so potekale v januarju in februarju. Delegati so obravnavali naslednje pomembnejše zadeve:
-	analize uresničevanja srednjeročnih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985 ter analize razvojnih možnosti za obdobje 1986-1990;
-	oblikovanje bilance skupne porabe za leto 1985 - osnutek;
KI skupni program dela skupščin SIS družbenih dejavnosti za leto 1985;
-	predlog sklepa o pooblastitvi pristojnih odborov skupščin SIS za predhodno obravnavo in sprejem sklepa o sprejetju zaključnega računa za leto 1984;
-	predlog SS o medsebojnem kratkoročnem zagotavljanju obratnih sredstev;
-	poročilo o izvajanju programa občinskega samoprispevka za obdobje od H 8. 1982 do 30. 9. 1984;
IB- osnutek programa in-osnutek finančnega načrta za leto 1985.
Dejavnost družbeno-političnih organizacij
Občinska organizacija Zveze komunistov vodi pripravo na letošnjo programsko občinsko konferenco komunistov. Priprave potekajo v okviru politične aktivnosti po 13. seji CK ZKJ. Poleg teh priprav organi občinske organizacije ZK razpravljajo in sprejemajo stališča glede obveščanja znotraj občinske organizacije ZK, izvajanja sklepov občinskega komiteja ZK, ki so povezana s položajem mladih, uveljavljanja zakona o razširjeni reprodukciji in drugih tekočih nalog.
Socialistična zveza delovnega ljudstva
Predsedstvo OK SZDL je na svoji 1. letošnji seji obravnavalo predlog resolucije za leto 1985 in predlog občinskega proračuna. Glede na to, da je bil osnutek resolucije v široki razpravi, je predlog dopolnjen z mnogimi pobudami in predlogi, ki so nastali na osnovi osnutka. Glavne pripombe so še vedno usmerjene na prepočasno odpravljanje tistih zaviralnih teženj, ki onemogočajo hitrejši in učinkovitejši gospodarski razvoj, večjo akumulativno sposobnost celjskega gospodarstva, uveljavljanje še bolj kakovostne kadrovske sestave in uveljavljanja znanja in učinkov inovativne dejavnosti. Organi socialistične zveze so se zavzeli predvsem za takšne oblike dela, ki naj bi v praksi po samoupravni poti in s prakso pravega vrednotenja dela in njegovih rezultatov povrnili zaupanje v delo in njegove vrednote.
Nova pekarna v Celju
SOZD Mera je pripravil predlog za gradnjo nove pekarne v Celju, ki naj bi nadomestila dosedanjo pekarno v Titovem Velenju, od koder Celjani dobivamo pretežni del kruha. Naložba v novo pekarno bi pomenila kakovosten prehod na zagotavljanje ustrezne količine proizvodnje kruha, močno pa bi zmanjšali tudi sedanje prevozne stroške.
Družbeni dogovor, ki naj bi opredelil osnovne nosilce te velike investicije in določil smeri razvoja realizacije te naložbe, zajema tudi občinsko konferenco svetov potrošnikov naše občine. Le-ta se bo lahko ustvarjalno in pravočasno vključila v soodločanje o tej pomembni naložbi v predračunski vrednosti 400 milijonov dinarjev.
Priprave na volitve
Socialistična zveza je še posebej zadolžena za dobro delovanje delegatskega sistema. Zato bo imela v tem letu še posebne odgovornosti ob poteku temeljitih priprav za skupščinske volitve spomladi 1986. leta.
Proslavljanje pomembnih jubilejev
Letos bomo v Celju proslavljali več pomembnih jubilejev:
-	50-letni.co zleta Svobod,
' tt 40-letnico osvoboditve ter srečanje borcev in mladine Jugoslavije. Vse te slovesnosti bodo združene na enem mestu na Dan borca, 4. julija.
Nova rubrika
V prejšnji številki Štorskega Železarja smo vas pozvali, da nam pošljete prispevke šaljive vsebine iz življenja naše delovne organizacije. Prispelo je nekaj prispevkov, zato vam danes predstavljamo nekatere med njimi. Upamo, da vam bo ta šaljiva pesmica in te karikature vželezaija smo vas pozvali, da nam pošljete prispevke šaljive vsebine iz življenja naše delovne organizacije. Prispelo je nekaj prispevkov, zato vam danes predstavljamo nekatere med njimi. Upamo, da vam bo ta šaljiva pesmica in te karikature všeč, ter da vas bodo vzpodbudile, da se boste tudi vi oglasili s svojim prispevkom.
POPRAVEK K ČLANKU
Mladenič pri 121
Tiskarski škrat nam jo je malo zagodel. V članku »Mladenič pri 121« je izpadla cela stran in je zato članek izgubil na svoji vrednosti; pravimo, daje izvodenel. Opravičujemo se sogovornikoma, mojstru Štefanu Luže-viču in vodji TOZD el. jeklarna Gojku Manojloviču, dipl. ing., ker je tako prišlo do nelogične povezave njihovih pripovedovanj. Danes skušamo popraviti storjeno napako s pripovedjo Štefana Luževiča o strokovnosti štorskih kovačev in dobri kakovosti štorskega jekla.
Takole je povedal Štefan Luževič, potrdili pa so še drugi veterani pri 80. križih.
Proizvodnjo štorskega jekla je skoraj v celoti kupoval veletrgovec z železnino Rakuš iz Celja. Še danes stoji njegova trgovina v središču Celja, to je Železninar v Stanetovi ulici. Starejši se spominjajo, daje še taka kot nekoč.
Od Rakuša so železo kupovali manjši podjetniki, kovači, predelovalci kovin v razna kmečka orodja izpod Pohorja, Paškega Kozjaka, sploh tam, kjer so bistre hribovske vode poganjale kovaške mehove in kladiva - norce. Bilje neki tak podjetnež izpod Paškega Kozjaka, kije izdeloval konjske podkve. Pri tem podjetniku je bil zaposlen kovač, ki ni in ni mogel zavariti grifa na konjsko podkev. Ja, takrat še ni bilo toliko avtomobilov kot danes in je bila priznana »ta prava konjska sila«. In kaj pomeni beseda grif? Konjsko podkev, ki naj bi prinašala srečo, prav gotovo poznate. Zadnji dve ušesi na podkvi, ki se vroči usločita, imenujemo štoli; sprednji rob, to je grif, pa je potrebno kovaško zavariti. In tega ta kovač ni znal. Trdil je, daje štorsko jeklo zanič. Podjetnik seje pritožil Rakušu, ta seje usedel v kočijo in se odpeljal v železarske Štore. Takratni direktor Hruška se ob pritožbi na slabo jeklo ni ustrašil. Poklical je kovača Tržana, kije tovarniški »fijaker« odpeljal pod Paški Kozjak, da ugotovi resničnost nekvalitete štorskega jekla. Ko je prišel v kovačijo, se Tržan ni obotavljal. Vzel je v roke orodje, pravilno razžaril na kovaškem ognju podkev, grif neločljivo zavaril in dejal: »Štorsko jeklo je odlično, samo vač kovač je zanič!«
Torej štorsko jeklo je bilo že od nekdaj kakovostno, pa dobre kovače smo tudi imeli. Štefanu Luževiču pa hvala za povedan doživljaj!
Zahvala
Ob boleči izgubi nepozabne mame in stare mame Amalije Budna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ter znancem, ki so jo pospremiti na njeni zadnji poti, ter darovali cvetje in vence. Posebej hvala sodelavkam iz bifeja I. za darovani venec in tolažilne besede. Hvala tudi župniku za opravljen obred in poslovilne besede.
Žalujoči: hči Marija in sin Tone z družinama
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ŠČETININA PETRA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerke, sin in vnuki
VESELI ŽELEZAR
PRVI NAŠ DELOVNI DAN V NOVI HALI TOZD VZDRŽEVANJE
Napovemo vam zdaj to, ko smo prvič prišli v delavnico. Prvi dan je bil težak, saj se takoj ne znajde vsak.
Vsak je gledal, kje ima stroj, prebarvan ves, ta že ni moj. Končno vsak je svojega imel in je delati začel.
Delali smo uro dve, od mraza treslo je že vse.
Če si ključ z omarce vzel, še tisti ti je z rok zletel.
Eno samo željo 'smo imeli, da bi se kje lahko pogreli.
Kamor si stopil, kamor si šel, povsod si rdeča ušesa in nos imel.
Ča si stal zraven peči, še tam bilo je minus tri.
Ko bi imeli vsaj kakšen čaj, da malo segreješ se nazaj.
Pa kaj češ tukaj čaj imeti, saj ga nimaš kje pogreti.
Tudi voda je' zastala, v dveh urah je za liter nakapljala.
Tudi v Rusiji je mrzlo, pa v bundah vseeno ne delajo. Čeprav ogrevamo na ruski plin, ni nujno, da si od mraza hin.
Nas samo to zdaj zanima, kako dolgo trajala bo zima. Toplino povsod bomo iskali, tu in tam zdravnika obiskali.
Upamo na tisti čas, da bo boljše tudi za nas.
Vsaka stvar nekaj časa traja, se bomo že odtalili tja do maja.
Zdaj ko takšno halo imamo, je najbolje, da jo kar prodamo. Hmezad bi takoj jo vzel, za hladilnico bi jo imel.
Očka, kaj pomeni to, tovariši zavedajte se, da delate zase?
Ja, to pomeni, da ravno toliko zaslužim, da bi lahko živel brez tebe in mamice
\
Več narediti ...
Več izvoziti ...
(moramo) mora te, morate
Te pesmice znamo že na pamet. Radi bi slišali še tisto: Odgovoren sem.
Vi, tovariši, ste komisija. Čim preje rešite vprašanje, kako je lahko Janez, ki ni nič delal več dobil, kot Miha, ki je še hodil med šihtom na špricerje
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje — TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.