Poročilo o delu SGFM v letu 19250
Delo Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja sta v letu 1980 ponovno omogočili pogodbi z LKS in KSS ter dogovori z drugimi naročniki (Interfilm Kranj, Kulturna skupnost Radlje ob Dravi, Glasbena mladina Slovenije, ZKO v Škofji Loki — Sklad Staneta Severja).
Pri našem strokovnem delu prihajajo do izraza še vedno nerešena vprašanja novih, večjih prostorov, namestitev vsaj dveh novih kustosov (enega za operno področje in drugega za filmski oddelek muzeja) in individualnega poslovodnega organa. Vendar smo vsi delavci v muzeju skušali svoje naloge čim boljše opraviti.
Redno delo je teklo po pripravljenem načrtu in izpeljali smo vse zastavljene naloge. Od začetka leta smo se držali določil zvezne resolucije o določenih izdatkih in skušali obdržati določeno višino. Poudariti moramo, da je to izredno težavno doseči ob akcijah, ki jih moramo izpeljati zaradi posebne pomembnosti ali mednarodnega sodelovanja. To je pokazala npr. razstava Jugoslovanske filmske literature 1945—1979 in katalog izdan ob tej priložnosti, ko smo morali izplačati avtorske honorarje in dnevnice. Enako je bilo z že leto dni načrtovanima razstavama v Beogradu in s sodelovanjem našega delavca na mednarodnem kongresu SIBMAS-a v Beogradu.
19. aprila smo v avli Iskre pripravili razstavo Jugoslovanske filmske literature 1945—1979, ker je v Ljubljani potekal IV. Balkanski filmski festival. Za otvoritev Opernega bienala in prireditev Ljubljanskega festivala smo 24. junija v križevniški cerkvi prikazali razstavo o Slovenski operni ustvarjalnosti 1780—1980 in izdali katalog z istim naslovom. Z govorom za to priložnost jo je odprl akad. dr. Bratko Kreft, naš znani pevec Ladko Korošec pa je nastopil z izbranim prograrriom. V začetku sezone 1980/81 smo jo prenesli v foaje ljubljanske operne hiše. To je bil naš prispevek k 200-letnici slovenske opere. V začetku decembra je bila ponovno postavljena v mariborskem gledališču, kjer je popestrila zaključno tekmovanje Glasbene mladine Slovenije, obenem pa so si jo lahko ogledali obiskovalci gledaliških predstav. Še isti mesec smo jo prenesli v Beograd, oziroma v Zemun, kjer je skupaj z razstavo 60 let slovenskega baleta seznanjala beograjsko prebivalstvo s slovenskim gledališčem in pomenila medrepubliško sodelovanje, obenem pa izmenjavo dela dveh sorodnih ustanov, ker sta bili obe razstavi postavljeni kot izmenjava z Muzejem pozorišne umetnosti SR Srbije iz Beograda. Baletno razstavo je v prostorih muzeja odprl
Razstava »Šestdeset let slovenskega baleta« v Beogradu
direktor Dragovan Jovanovič 17. dec., drugo pa isti dan v Zemunu v foajeju scene Narodnega gledališča direktor beograjske opere, tov. Borislav Popovič.
Kot dele večjih razstav z drugega področja smo pripravili in prispevali gradivo za razstavo o pisatelju Alojzu Kraigherju za Kulturno-umetniško drušvo »Alojz Kraigher« na Medicinski fakulteti v Ljubljani, za Matično knjižnico Piran o Cirilu Kosmaču, za Gorenjski muzej v Kranju Prešernove nagrajence. Ob otvoritvi Kulturnega doma v Novi Gorici (za Prešernov dan) je bil postavljen pregled dela Franceta Štiglica, predvajan njegov film Tistega lepega dne in izdan katalog Slovenski filmi na temo Primorske. Kulturni skupnosti Radlje ob Dravi in ZKO v Škofji Loki smo posredovali dve razstavi ob desetletnici smrti igralca Staneta Severja (18. dec. 1970—1980).
S področja publicistike je izšla dvojna številka revije Dokumenti SGFM št. 34—35 na 144 straneh s pestro vsebino z opernega, filmskega in scenografskega področja. S sodelovanjem Filmskega inštituta iz Beograda smo izdali katalog Jugoslovanska filmska literatura 1945—1979, Bibliografija.
Z nakupi in zamenjavami smo pridobili 191 knjig in revij v gledališkem oddelku, 111 scenarijev, 300 zvezkov revij, knjig in katalogov o svetovni filmski proizvodnji pa v filmskem oddelku našega muzeja.
Oddelek fototeke je močno narasel z odkupom zbirke negativov gledaliških predstav ljubljanske Opere in Drame v zadnjih desetih letih. Težje je pridobiti originalne skice scen in kostumov.
Razstava jugoslovanske filmske literature 1945—1980 ob IV. Balkanskem filmskem
festivalu v Ljubljani
Arhivski oddelek je bogatejši za arhivalije dramatika Antona Leskovca, igralke Mihaele Šaričeve, tenorista Josipa Gostiča (kjer smo popisali še gradivo, ki ga hranijo sorodniki), originalne plakate iz leta 1871, ki so nam manjkali. Ti zadnji so darilo Inštituta za književnost in teatralogijo JAZU iz Zagreba.
Skušali smo posneti čim več gledaliških predstav, pri čemer so imela prednost dela slovenskih avtorjev. Tako imamo v letu 1980 29 novih magnetofonskih trakov. Dokumentacija je narasla za vse važnejše gledališke in filmske članke v jugoslovanskem časopisju.
Muzejski kolektiv si je prizadeval za podružbljanje našega dela z nasveti, dajanjem informacij strokovnjakom, študentom in amaterskim delavcem na gledališkem in filmskem področju, sodelovali smo pri proučevanju Zakona o varovanju kulturne in naravne dediščine, se vključevali v razpravljanje o organizacijski podobi slovenskih osrednjih muzejev, sodelovali v Beogradu na simpoziju ob desetletnici smrti Bojana Stupice v Jugoslovanskem dramskem pozorištu, bili navzoči na mednarodnem kongresu Združenja gledaliških muzejev in bibliotek v Beogradu, kjer je našemu predstavniku bila poverjena organizacija jugoslovanske sekcije tega združenja. Z Umetnostno galerijo v Tuzli in Sterijinim pozor-jem v Novem Sadu smo sodelovali ob njihovi razstavi Jugoslovanski gledališki portret. Navezali smo stike z vodstvom umetniškega programa pri Kulturnem domu Ivana Cankarja in si obetamo dobro sodelovanje.
Zato lahko ob zaključku ugotavljamo, da smo opravili s pogodbami in dogovori prevzete obveznosti na področju javnega in internega strokovnega dela ter temu posvetili dolžno in potrebno skrb.
Ob 30-letnici Muzeja pozorišne umetnosti SR Srbije v Beogradu, smo 28. nov. dobili priznanje za sodelovanje pri razvoju in napredku te ustanove.
Rapport de travail du Musée du théâtre et du cinéma Slovènes en 1980
L’activité du Musée fut assurée par les crédits des Sociétés de culture de la Slovénie et de Ljubljana. Il nous manque toujours des locaux plus grands et deux conservateurs au moins pour les sections de musique et de cinéma. A l’occasion du IVe festival du cinéma des Balkans, on a organisé l’exposition La littérature de cinéma yougoslave de 1945 à 1980 et on a publié le catalogue la Bibliographie de 1945 à 1979. Au temps du festival de Ljubljana, on a inauguré l’exposition L’activité de l'opéra Slovène de 1780 à 1980 et l’on a édité un catalogue au même titre. Au foyer de l'Opcra de Ljubljana, et au Théâtre national Slovène de Maribor on a répété l’exposition. En collaboration avec le Musée de l’art de théâtre de la République Socialiste de Serbie de Belgrade on a inauguré en décembre dans leurs locaux l’exposition »60 ans de ballet Slovène« et au théâtre de Zcmun l’exposition »L’activité de l’opéra Slovène de 1780 à 1980«. On a édité un numéro double de Documents du Musée du théâtre et du cinéma Slovènes (nos 34 à 35) sur 144 pages. On a acquis de nouveaux livres, revues scénarios, on a acheté des épreuves négatives des représentations de l’Opéra de Ljubljana des dernières dix années et on a enregistré sur les bandes magnétiques 29 représentations surtout celles des auteurs Slovènes. Le département des archives a acquis des documents des archives du dramaturge Anton Leskovec, de l’actrice Mihaela Sarié, les affiches du théâtre de Ljubljana de 1871. Notre représentant prit part au congrès de SIBMAS à Belgrade.