RAFAEL

ali

nauki in molitve

odraslo mladino.

Z dovoljenjem prečastitega Tcnezoškofovskega
ordinarijata Ljubljanskega.

V LJUBLJANI, 1889.

Založila ,,Katoliška Bukvama".
Tiskala »Katoliška Tiskarna«.

3^0Jj

H

Kako pobožno dan začni.

„Kadar je čas vstati, se ne obotavljaj ,“
opominja modri Sirah (32, 15). Vstajaj vselej
ob odločeni uri, kajti red je duša vseh reči.
Kakor so nekdaj Izraelci zgodaj zjutraj vstajali,
da so pobirali nebeško mano v puščavi, tako
tudi ti zgodaj pobiraj nebeško mano božjih mi¬
losti, da boš mogel prav Bogu služiti! Duši in
telesu škoduje, ako se mlad človek zbujen po
postelji valja in se vdaja nečimurnim mislim.
Zategavoljo kakor hitro se zbudiš, oboroži se
z znamenjem svetega križa, rekoč:

Y imenu Boga Očeta in Sina in
svetega Buha. Amen. 0 Bog, moj Bog!
S svitom vred čujem k tebi. Ceščena
bodi sveta Trojica, zdaj in na vekomaj!
Amen.

Na to hitro vstani iz postelje ter reci:

Glej, tukaj sem, ker si me poklical,
o Gospod! Kaj hočeš, da naj storim ?

1 *

4

Moje srce je pripravljeno, o Bog! pri¬
pravljeno je moje srce za vse, kar tebi
dopade.

Med tem ko se oblačiš, misli na pričujoč-
nost Božjo in svojega angelja varuha ter nekako
tako moli:

Oblecimo orožje svetlobe, kakor po
dnevu pošteno hodimo. Obleci me, o
Gospod! z oblačili zveličanja, in ogrni
me z obleko nedolžnosti. — Češčena
Marija, Mati milosti, Mati usmiljenja,
varuj me sovražnika, in ob smrtni uri
sprejmi me! 0 angelj božji, ki si varuh
moj, tebi me je izročila nebeška dobrot¬
ljivost, razsvetljuj, varuj, vodi in vladaj
me. Amen.

Med umivanjem reci:

Omij me bolj in bolj moje krivice,
in očisti me moje pregrehe.

Oblečen in umit poklekni pred podobo
križanega Jezusa ali prečiste Device Marije in
opravi jutranje molitve: 1. zahvaljuj se za var¬
stvo po noči in za dobroto novega dneva, in za
vse druge od Boga prejete dobrote; 2. daruj se
vsega Bogu z namenom, da hočeš vse delati in
trpeti v večjo čast Božjo in po njegovi sveti
volji; 3. skleni kaj posebno dobrega storiti in

se nekterih posebnih grehov varovati; 4. prosi
Boga potrebne pomoči; 5. kliči prečisto Devico
in svoje nebeške pomočnike na pomoč in za
priprošnjo pri Bogu.

Jutranje molitve.

A) Za navadne dneve.

Počeščenje.

0 neskončni, večni Bog! verujem,
da si tukaj pričujoč. Molim te z vso po¬
nižnostjo, hvalim in ljubim te iz vsega
srca, ker si vse časti, hvale in ljubezni
vreden.

Zahvala in sklep.

Zahvalim te, o moj predobrotljivi
Bog iz dna svojega srca za vse milosti,
ktere si mi dozdaj dodelil v vsem mojem
življenji, posebno za to, da si me to noč
tako očetovsko varoval, in si mi dal ta
dan doživeti. Da se ti pa za to zahva¬
ljujem, ga hočem obračati le v tvojo
službo, v spolnovanje tvoje presvete volje;

hočem si prizadevati, da bom samega sebe
zatajeval, križ, ki ga mi boš naložil, voljno
nosil in Jezusa Kristusa v krotkosti, po¬
nižnosti in gorečnosti za tvojo čast, v
ljubezni in čistosti posnemal. Posebno
se hočem varovati, da tega greha . . . . ,
v kterega sem vkljub vsem svojim skle¬
pom do zdaj tolikokrat padel, danes ne
storim. Daj, o Bog! da kar s teboj za¬
čnem , sveto in tebi dopadljivo tudi
končam.

Dobri namen.

O predobrotljivi Bog! karkoli bom
danes delal, trpel, dobrega storil ali hu¬
dega opustil, hočem vse storiti tebi v čast
in iz ljubezni do tebe. In da ti bo vse
moje dejanje, nehanje in trpljenje bolj
dopadljivo, ga sklenem z neskončnim za-
služenjem tvojega ljubega Sina Jezusa
Kristusa, prečiste Device Marije in vseh
svetnikov. Želim dalje vdeležiti se vseh
svetih maš in obhajil, ki se bodo danes
opravljale; vsacega blagoslova, ki ga bo
cerkev danes delila; vseh dobrih del, ki
bodo danes na vsem svetu storjena, vseh

7

odpustkov, ki se bodo zadobili. In ta
namen želim tolikokrat ponoviti, kolikor-
krat bom danes dihnil, ali kolikorkrat bo
danes moje srce vdarilo.

Prošnja za božjo pomoč.

To je moj sklep; pa ti, o moj Bog!
poznaš mojo slabost. Brez tvoje milosti
nič ne premorem. Dodeli mi jo, o Go¬
spod! po velikosti mojih potreb, in po¬
magaj mi, da opustim vse, kar ti pre¬
poveduješ ; da storim vse dobro, kar ti od
mene hočeš; da voljno nosim vse križe,
ktere mi boš ti naložil, in da srečno pre¬
magam vse skušnjave.

Molitev k Materi božji, k angelju varhu in
svojemu patronu.

O prečista Devica Marija, božja Po¬
rodnica, moja Mati in Pomočnica! pod
tvojo pomoč pribežim in se prepustim z
otročjim zaupanjem tvojemu maternemu
srcu. Bodi, o dobrotljiva Mati, moje pri¬
bežališče v mojih potrebah, moja tolažba
v mojem trpljenji, in moja Besednica pri

8

svojem božjem Sinu zdaj in vse dni
mojega življenja, posebno pa ob uri moje
smrti.

Angelj nebeški, moj zvesti in do¬
brotljivi varuh! ker me je milost Božja
tebi izročila, o razsvetljuj me, brani me,
vodi me, varuj me in pripelji me v
nebesa!

O veliki svetnik božji, sv. J., kterega
ime po nevrednem nosim, prosi za me,
da bom tebi enako Bogu na zemlji služil
in ga s teboj vred kdaj večno v nebesih
častil. Amen.

Prošnja za žive in mrtve.

Moj Bog in Zveličar! daj svojo mi¬
lost tudi vsem tistim, ktere si s svojo
presveto krvjo odrešil. Dodeli bolnim po¬
trpežljivost in polajšanje, potrebnim in
zapuščenim tolažbo in pomoč, ubogim
vsakdanji kruh za dušo in telo; razsvet¬
ljuj nevedne, spreobrni grešnike; krepčaj
dobre; reši tiste, ki so v dušni ali te¬
lesni nevarnosti; posebno daj vse dobro
mojim ljubim starišem, bratom in sestram,
mojim prijateljem in sovražnikom, in vsem

9

tistim, za ktere sem posebno dolžan mo¬
liti; varuj svojo sveto katoliško cerkev;
daj dušam v vicah večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti! Amen.

Angeljevo češčenje.

1. Angelj Gospodov je oznaniPMariji,
in je spočela od svetega Duha. Ceščena
si Marija itd.

2. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
se mi po tvoji besedi. Češčena si Marija itd.

3. In Beseda je v  meso postala in je
med nami prebivala. Ceščena si Marija itd.

Na koncu angeljevega češčenja:

V. Prosi za nas sveta božja Po¬
rodnica.

0. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo. Svojo milost, prosimo, Go¬
spod ! v naša srca vlij, da ko smo po
angeljevem oznanenji včlovečenje Kri¬
stusa, tvojega Sina, spoznali, po njegovem
trpljenji in križu častitljivo vstajenje do¬
sežemo. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Oče naš itd. Ceščena si
Marija itd. Na večer še Oče naš za duše v
vicah.

10

Na koncu angeljevega češčenja se moli še
ta molitev:

O Gospa moja, o mati moja! tebi
se vsega darujem, in da se skažem tebi
vdanega, ti danes posvetim svoje oči,
svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in sebe
popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o
dobra Mati! varuj me, brani me, kakor
svojo lastnino in posestvo. Amen.

Pobožni srčni vzdihijeji.

Da Bogu dopadljivo živiš, moraš na tri reči
posebno paziti: 1. da vse dobro  prav storiš;
2. da se hudega  posebno varuješ; 3. da stor¬
jene grehe  hitro zbrišeš. K prvemu je po¬
trebno, dobri namen večkrat čez dan ponoviti.
Potrebno je namreč, da vse, kar delamo, v
večjo čast Božjo, iz ljubezni do Boga, zaradi
volje Božje delamo, da imajo naša dela vred¬
nost in zasluženje pri Bogu. Kar se ne stori
zaradi Boga in iz ljubezni do Boga, je neči-
murno in prazno, brez zasluženja za večno živ¬
ljenje. — K drugemu, da se namreč hudega
varuješ, je potrebno, da se spominjaš pričujoč-
nosti Božje; kdo bi si upal grešiti, ako misli
na Božjo pričujočnost ? — K tretjemu, da po
človeški slabosti storjene pregreške hitro zbrišeš,
navadi se kratek srčen kes obujati in Boga od¬
puščanja prositi. S tem se ti bo zmanjšana mi¬
lost zopet pomnožila. — In da bodeš mogel vse

11

te reči ložje spolnovati, navadi in poslužuj se
naslednjih pobožnih srčnih zdihljejev:

Dober namen:  Iz ljubezni do Boga.
— K veči časti Božji. — Ne nam, ne
nam, ampak svojemu imenu daj čast, o
Gospod! — Naj bo tvoja volja, o Bog!

Vaja božje pričujočnosti:  Kam ho¬
čem bežati pred tvojim obličjem? — Kako
morem to hudo storiti in grešiti pred
tvojimi očmi, o Bog! — Bog je pri meni,
Bog me vidi.

Djanje Tcesanja:  Moj Bog! žal mi
je, da sem te s tem grehom razžalil.
Bodi mi milostljiv grešniku!

V skušnjavi:  Moj Bog! raje umrjem,
kot ta greh storim! — O Jezus! ti veš,
kako je to meni zoprno! — 0 Gospa
moja, o Mati moja! varuj me, brani me,
kakor svojo lastnino in posestvo.

Dri kropljenji z blagoslovljeno vodo:
Pokropi me, Gospod, s hizopom in bom
očiščen; umil me boš, in bom bel kakor
sneg.

Od doma grede:  Pokaži mi, Gospod,
svoja pota, in svoje steze me uči!

12

Grede v cerkev:  Veselil sem se, ko
mi je bilo rečeno: v hišo Gospodovo
pojdemo.

Pokleknivši pred svetim rešnjim Te¬
lesom:  Moj Gospod in moj Bog! —Mo¬
lim te pobožno, o skriti Bog, ki si v teh
podobah resnično pričujoč.

Grede iz cerkve:  Ostani pri meni,
o Gospod! — Ne spustim te, ako me
poprej ne blagosloviš. Blagoslovi me,
Gospod, in tvoj blagoslov naj vedno pri
meni ostane!

Pri začetku kakega dela:  O Gospod,
v tvojem imenu začnem to delo. Hiti mi
pomagat!

Po dokončanem delu : Samemu Bogu
bodi čast in hvala!

Grede mimo podobe Križanega:  Mo¬
limo te, Kriste, in te hvalimo, ker si s
svojim križem svet odrešil.

Videč podobo preblažene Device Ma¬
rije:  Češeena si Marija! — Skaži se mi
Mater!

Ko ura bije:  Moli: Ceščena si Ma¬
rija itd. za srečno zadnjo uro, ali pa vsaj:

13

O Marija, prosi za me, zdaj in ob moji
zadnji uri!

V skušnjavi zoper laz:  Usta, ki se
lažejo, dušo umorijo.

Ce si li kletvini skušan:  Preklinjevalci
ne pojdejo v nebeško kraljestvo.

F kaki nadlogi:  Naj bo volja Božja!
— Ime Gospodovo bodi češčeno!

Ge si ponižan:  Dobro je za me, ker
si me ponižal, da se učim tvoje pra¬
vičnosti !

II) Jutranje molitve za dan
sv. obhajila.

0 predobrotljivi, ljubeznjivi Bog!
k tebi povzdignem globoko ginjen svo¬
jega duha in svoje roke. Oh, odpri mi
moje ustnice in položi mi besede na
jezik, da bom po otročje hvalil tvojo oče¬
tovsko dobroto in tvojo ljubezen, ktera
me je do sedaj in posebno to noč varo¬
vala vse nesreče in mi življenje ohranila
ta dan, po kterem sem z gorečimi že¬
ljami hrepenel. 0 Bog, moj največji do-

14

brotnik! tebi se zahvaljujem za vse, kar
koli sem, in kar imam; tebi se zahva¬
ljujem za nepreštete milosti; tvoji oče¬
tovski dobrotljivosti se posebno zahvalju¬
jem, da sem ta dan doživel, ko me hočeš
z neskončno dragim mesom in krvjo svo¬
jega edinorojenega Sina poživiti. Od kod
hočem tedaj jemati besede, s kterimi bi
ti svojo prisrčno hvaležnost spodobno
razodeval? Toda ti ne potrebuješ toliko
besedi, ampak veliko več srce, ki hva¬
ležnost občuti; in da v mojih prsih naj¬
bolj čista in prisrčna hvaležnost danes
kraljuje, to spoznaš ti, o Gospod, moj
Bog in moj Oče, ki človeška srca pre¬
iskuješ, bolj, kakor morem z besedami
izreči. O vsegamogočni in sveti Bog! tebi
izročim danes posebno svojo dušo in telo.
Varuj me vsega hudega, varuj mojo dušo
vsacega, tudi najmanjšega greha. O Go¬
spod mojega življenja in moje smrti! vodi
me s svojo očetovsko roko od sedaj na¬
prej do moje smrti; bodi moja tolažba
in moja pomoč sedaj v življenji, moje
veselje in moj počitek vso večnost. —
Iz ljubezni do tebe, o Bog! obžalujem

15

še enkrat vse grehe svojega življenja; ne
dopusti, da bi te še kdaj s kakim gre¬
hom, posebno s.razžalil. Moj

trden sklep je, nikoli več pred tvojim
obličjem prostovoljno ne grešiti; pomagaj
mi, ta sklep dopolniti; vrh tega mi dodeli
še posebno milost, da presveto rešnje Telo
danes vredno prejmem, da mi bo živež
za večno življenje.

O sveti Duh! napolni moje srce da¬
nes posebno z ognjem tvoje svete lju¬
bezni, da Jezus v mojem srcu prijetno
in svojega božjega veličastva vredno pre¬
bivališče najde. Brez tvoje moči v člo¬
veku ni nič nedolžnega; operi, kar je
nečistega; namoči, kar je suhega; ozdravi,
kar je bolnega; zaceli, kar je ranjenega;
oživi, kar je otrpujenega; ogrej, kar je
mrzlega; vodi, kar ni na pravi poti. Daj
svojemu otroku, ki na te zaupa, sedem
svetih darov, daj zasluženje čednosti, daj
srečen konec, daj večno življenje. Amen.

O Marija, presveta Mati mojega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, skaži posebno danes,
da si tudi moja Mati! Zdihuj z menoj k
svojemu božjemu Sinu, našemu Gospodu

16

Jezusu Kristusu, za milost, da nič dru-
zega ne iščem, kakor voljo Božjo zmirom
bolj natanko spoznavati in zmerom bolj
zvesto spolnovati, da tudi jaz v pokor¬
ščini iščem svojega veselja in v ponižnosti
svoje časti, kakor je bilo na zemlji tvoje
veselje in tvoja čast, „Deklo Gospodovo“
se imenovati in tudi biti. Posebno pa te
prosim, pomagaj mi, da Jezusu danes
vredno prebivališče v svojem srcu pri¬
pravim, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

O moj sveti angelj varuh! varuj po¬
sebno danes moje telo in mojo neumrjočo
dušo, ko moj Jezus hoče k meni priti,
in v mojem srcu kakor v tempeljnu pre¬
bivati. Prisrčno te prosim, oh razsvetljuj,
varuj, vodi me, da se z nobenim grehom
ne pregrešim, veliko več vreden posta¬
nem Božjega obiskanja. Stoj mi posebno
danes na strani ob uri, ko me Jezus k
svoji mizi pokliče; pelji me k Gospodovi
mizi, da vredno vžijem kruh nebeški v
zastavo večnega življenja.

Svetniki božji, posebno moj krstni
pomočnik in sveti Alojzij, prosite zame,

17

sprosite mi milost, da vašega in svojega
Boga z nobenim, tudi najmanjšim gre¬
hom ne razžalim. Prosite prisrčno za me,
da v goreči ljubezni do svojega Boga sta¬
noviten ostanem, in vse dni svojega živ¬
ljenja samo v večjo čast božjo preživim,
in potem tje pridem, kjer vi plačilo svo¬
jega svetega življenja že vživate, da bom
z vami vred svojega preljubeznjivega Boga
večno ljubil, molil in vžival. Amen.

O pobožnem branju.

Slelirni dan obračaj vsaj nekoliko časa v
pobožno branje. Kajti kakor telo jedi potrebuje,
da si življenje ohrani, tako tudi duša potrebuje
duhovne hrane, da ne opeša. Kristus sam je re¬
kel: »Človek ne živi samo od kruha (telesnega),
ampak od vsake besede, ki iz božjih ust pride.«
Zato je tudi sveti apostelj Pavel svojemu učencu,
svetemu Timoteju, pisal: »Priden bodi v branji,«
(I. Tim. 4, 13.) t. j. svetih, pobožnih knjig. Kaj
je svetega Avguština spreobrnilo, da je postal
iz grešnika tako velik svetnik in učenik svete
cerkve ? Ali ne branje svete knjige, branje lista
sv. aposteljna Pavla do Rimljanov, v kterem je
bral te besede: »Ne v požrešnosti in v pijanosti,

2

Rafael.

18

ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in
prepiru (nikar ne živite), temuč oblecite našega
Gospoda Jezusa Kristusa. (Rimlj. 13, 13.) —
Kaj je storilo, da se je sv. Ignacij tolikanj vnel
za posnemanje Jezusa Kristusa in njegovih svet¬
nikov? Uzrok temu je bilo branje pobožne knjige
Jezusovega življenja in življenja svetnikov. Po¬
božne knjige učijo, česa se je treba varovati in
ogibati, in česa iskati, po čem hrepeneti; te
knjige učijo, s kterim orožjem se je treba zoper
pregrešne napake vojskovati, in s kterimi pri¬
pomočki se v lepih čednostih utrjevati. Po¬
božnih knjig dandanes ne manjka. Ali ti je
znana knjiga Tomaža Kempčana: »Hodi za
Kristusom«, ali pa sv. Frančiška Šaleškega
»Filoteja, navod pobožnega življenja«,
ali pa življenje sv. Alojzija ali sv. Stani¬
slava, ali knjižice »Izgledov bogoljub-
nih otrok«?  In če vsega tega nimaš, beri
večkrat na koncu le-te molitvene knjižice, česa
se mora mladina posebno varovati, in za
ktere čednosti si skrbno prizadevati. Opomniti
se mora še to, da kar bereš, ne prebiraj le iz
radovednosti, da bi kaj novega izvedel, ampak
s tem namenom, da bi po tem branji svoje srce
zboljšal in svoje življenje ravnal. Premišljuj, ali
si do zdaj tako živel ali ne, kakor bereš, delaj
sklepe, da hočeš tako živeti. Ne beri naenkrat
veliko, ampak malo, in to z dobrim premisle¬
kom. Misli, da pobožna knjiga, ki jo v roki držiš,
je kakor pismo iz nebes, s kterim te Bog sam
podučuje, kako da vravnavaj svoje življenje, da
kdaj k Bogu v nebesa prideš.

19

Obujen,je Terc, upanja in ljubezni.

Te tri čednosti se imenujejo božje čed¬
nosti, ker iz Boga, iz božjega navdihnjenja v
človeško srce dohajajo in se zopet v Boga po-
vračajo. Obsegajo bistvo krščanskega življenja,
tako, da brez njih nobeden ne more zveličan
biti. Zato jih pogostoma obujaj, posebno ob ne¬
deljah in zapovedanih praznikih, pred spovedjo
in sv. obhajilom, v skušnjavah zoper te čednosti,
v smrtni nevarnosti. Za pobožno obujenje teh
čednosti je sv. cerkev podelila 7 let in 7 kva-
dragen (sedemkrat po 40 dni) odpustka.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh, kteri si vse ustvaril,
kteri vse ohranuješ in vladaš, kteri dobro
plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da
se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo
smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti
Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem
in trdim vse, kar si ti, o Bog! razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni
oznanovali, in kar nam sveta rimska ka¬
toliška cerkev verovati zapoveduje. Vse
to verujem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončna resnica in modrost, ki ne moreš
ne goljufati in ne goljufan biti. O Bog!
pomnoži mojo vero.

2 *

20

■s

Upanje,

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da mi
boš po neskončnem zasluženji svojega
edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v
tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje
in odpuščenje mojih grehov, po smrti pa
večno zveličanje dal, in dodelil, tebe iz
obličja v obličje gledati, ljubiti in brez
konca vživati. Upam tudi od tebe po¬
trebne pomoči, vse to doseči. Upam to
od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si
vsegamogočen, zvest, neskončno dobrot¬
ljiv in usmiljen. 0 Bog! potrdi moje
upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega srca,
čez vse, ker si naj večja dobrota, neskončno
popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim
te tudi zato, ker si do mene in do vseh
stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsega
srca, da bi te ravno tako ljubil, kakor
so te tvoji najzvestejši služabniki ljubili
in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo skle¬
nem svojo nepopolno ljubezen; povikšaj

21

.jo v meni, o dobrotljivi Bog! bolj in bolj.
Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti
želim, in si to trdno prizadevam, mi je
iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬
jega Stvarnika, ^Odrešenika in Posveče¬
valca, razsrdil. Zal mi je, da sem grešil,
da sem tebe, svojega vsegamogočnega
Gospoda, svojega najboljšega Očeta raz¬
žalil. Trdno sklenem, vse grehe in vse
grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe
čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper
tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me
spet za svojega otroka in dodeli mi milost,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

Nauk o koncu dneva.

Ko se dan bliža svojemu koncu, varuj se,
da ne pozabiš Boga in da ne greš brez molitve
spat, ker po božji milosti si minuli dan preživel,
in ne veš, ali boš do jutrišnjega dneva prišel.
Zahvaljuj se, predno greš spat, Bogu za vse
prejete dobrote, dušne in telesne. Izprašaj svojo
vest, ali nisi pretekli dan kaj Boga razžalil ter

22

obžaluj vse storjene grehe; kajti predrzno bi
bilo, brez sprave z Bogom se spat podati, ker
spanje je podoba smrti, in lahko mogoče, da
tukaj zaspiš, in se v večnosti zbudiš. Ako sle-
hrni večer vest izprašuješ, boš svoje napake
in pregreške bolje spoznali, in se jih bolj skrbno
varoval. Marsikteri bi ne živeli tako lahko-
mišljeno v grehih, ako bi večkrat vest izpraševali
in svoje zmote obžalovali.

Večerne molitve.

A) Za navadne dneve.

0 moj Bog! molim tvoje neskončno
veličastvo v najglobokejši ponižnosti; hva¬
lim in častim tvojo očetovsko dobroto in
ljubezen, s ktero si me ta dan vodil,
dušnih in telesnih nevarnosti obvaroval,
mi toliko priložnosti k dobremu dal, toli-
krat mojemu srcu govoril, in mi svojega
angelja v varstvo poslal, brez števila do¬
brot podelil, posebno te - le ... . O kako
se ti hočem za nje vredno zahvaliti, ker
sem grešen človek ? S čim ti hočem vse
te nepreštete dobrote povrniti, ker ni¬
česar nimam, kar bi ne bilo tvoje? Zdru-

23

zim se torej z vsemi svetniki in izvolje¬
nimi božjimi, in ti darujem v vedno za¬
hvalo zasluženje tvojega ljubega Sina
Jezusa Kristusa, njegove presvete Matere
Marije in vseh svetnikov, svojo dušo in
svoje telo, karkoli sem in kar imam, da
te vse hvali in časti in brez prenehanja
tvojo dobroto oznanuje, ktero si meni,
najbolj nevredni stvari zopet danes tako
milostljivo skazoval.

Izpraševanje vesti.

Pa oh! ko bi bil pač tudi tebe, o
neskončna dobrota in ljubezen, zato ljubil!
Ko bi le tvojih dobrot ne bil povračeval
z nehvaležnostjo, ali pa celo z očitno ne¬
pokorščino !

O Bog, daj mi luč, da svoje grehe
prav spoznam, jih srčno obžalujem, in se
poboljšam!

Zdaj izprašaj svojo vest, ktere grehe si
storil zoper Boga?  Sem seštejejo: opuščanje
molitve, zlasti jutranje in večerne, — radovoljno
razmišljenje pri molitvi, — nespodobno zadržanje
v cerkvi, — zoperstavljanje do lepega znotranjega
opominovanja itd.

Ktere grehe si storil zoper svojega
bližnjega?  Sem se štejejo: zaničevanje, —

24

sovraštvo, — nevoščljivost, — maščevanje, —
prepir, — opravljanje in obrekovanje, — za¬
peljevanje v kaki greh, — pomanjkanje spošto¬
vanja, — nezvestoba itd.

Ktere grehe si storil zoper samega
sebe?  Sem seštejejo: nečimurnost, — napuh,
— laž, — kletev, — strah pred ljudmi, — ne¬
čistost v mislih, v besedah in dejanji, — ne¬
zmernost v jedi ali pijači itd.

Ktere grehe si storil zoper dolžnosti
svojega stanu?  Sem se štejejo: nepokorščina
do starišev, učenikov in predpostavljenih, —
lenoba, — opuščanje opravil svojega stanu itd.

Poišči tudi korenino svojih grehov in ne¬
popolnosti, in poprimi se vseh potrebnih pri¬
pomočkov zoper nje. — Sprava z Bogom ni od¬
lašati, posebno ne zvečer, ker nobeden ne ve,
ali bo jutrišnji dan še doživel ali ne.

Žalost nad grehi in sklep.

Glej, moj Gospod in Bog, kako sem
ti slabo povračeval vse dobro, kar si mi
storil. Kako sem mogel tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta, tako zelo in tolikokrat raz¬
žaliti? Usmili se me, o Bog, po svoji
neskončni milosti! Zmotil sem se, kakor
ovca, ktera se je zgubila; išči ti mojo
dušo in pripelji jo zopet k cedi svojih
izvoljenih. Glej, vsi moji grehi, ktere sem

25

storil danes in vse dni svojega življenja,
so mi iz dna mojega srca žal, ker sem
ž njimi razžalil tebe, o Bog, ki bi te
moral čez vse ljubiti. O nebeški Oče, od¬
pusti mi jih zavoljo zdihljejev in solz,
zavoljo grenkega trpljenja in smrti Je¬
zusa Kristusa, svojega Sina in mojega
Gospoda in Zveličarja. Na te, o Jezus!
in na priprošnjo tvoje presvete Matere
Marije stavim vse svoje zaupanje; naj
bodo vsi moji grehi vtopljeni v tvojo
presveto kri in v tvoje neskončno zaslu-
ženje, tam jih zateri in dostavi vse, kar
mi je k zadostenju še potreba, zakaj ti
si sprava naših grehov. S pomočjo tvoje
milosti trdno sklenem svoje življenje po¬
boljšati in ne več grešiti, tudi vseh pri¬
ložnosti v greh se skrbno ogibati.

Izročilo in prošnja.

Zdaj se podam po tvoji naredbi zopet
k počitku. Bodi, o Bog in Gospod! moj
varuh in branitelj zoper vse zalezovanje
peklenskega sovražnika, zoper vse grešne
nevarnosti. Tebi se vsega popolnoma iz¬
ročim. Vse naj v meni tebe hvali in

26

časti, vsak udarec, vsak zdihljej, vsak
premikljej mojega srca naj bo k tvoji
časti in iz ljubezni do tebe.

Moj Zveličar, Jezus Kristus! svoj po¬
čitek sklenem s tistim počitkom, kterega
si sam na zemlji imel. Varuj me vseli
nevarnosti in nesreč, dušnih in telesnih!
Tebe ljubim, tebi se vsega izročim, tvoj
naj bom živ in mrtev!

0 Marija, preljubeznjiva moja Mati!
tvojemu presvetemu in usmiljenemu srcu
se priporočim; bodi vedno hvaljena in
češčena, če tega tudi z ustmi izreči ne
morem; očisti in obvaruj po svojem naj-
čistejšem devištvu in neomadežanem spo¬
četji mojo dušo in telo.

Sveti Jožef! prosi za me; sveti angelj
varuh! varuj me; sveti pomočniki in vsi
svetniki Božji! prosite za me zdaj in ob
uri moje smrti. Amen.

Priprošnje.

Kakor za se, tako prosim pa tudi za
svoje prijatelje in sovražnike; za vse dobre,
da bodo vedno boljši; za vse grešnike,
da se spreobrnejo; za vse trpeče, bolnike

27

in umirajoče. Bodi jim tolažba, luč, po¬
moč in upanje!

O Marija, pribežališče grešnikov!
usmili se posebno grešnikov, krivovercev
in nevernikov, da pridejo na pot resnice
in čednosti, in z Bogom spravljeni njega
večno hvalijo in ljubijo!

Usmili se, o Bog! tudi vseh vernih
duš v vicah; odpusti jim vse kazni, in
daj jim vsem, posebno tistim, za ktere
sem najbolj dolžan moliti, večni mir in
pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen.

Blagoslovi in varuj nas, vsegamogočni
Bog Oče, Sin in sveti Duh! Amen.

Kadar se po noči zbudiš, povzdigni svoje
srce k Bogu in izreci kak zdihljej, na pr.:

Hvaljen bodi Jezus Kristus! Češčena
si Marija! Moj Bog, ljubim te itd.

Ji) Večerne molitve za dan
sv. obhajila.

O moj Bog, Bog vse tolažbe, Bog
ljubezni in neskončnega usmiljenja! z
otročjo hvaležnostjo, z ginjenim srcem in
poln ponižnosti in goreče ljubezni se

28

nocoj k tebi približam in se ti prisrčno
zahvaljujem za vse dušne in telesne do¬
brote vsega svojega življenja, posebno pa
današnjega dneva, ki je bil za me v tako
mnogoterem oziru dan največje sreče in
tvoje božje milosti in ljubezni do mene.
Tvoj ljubi Sin Jezus Kristus, moj pre-
Ijubeznjivi Zveličar, se je ponižal danes
v moje srce priti, in z mojo revno dušo
se skleniti. O moje srce, o moja duša,
o vsi moji občutljeji, molite vnovič mo¬
jega neskončno velicega Boga, hvalite
vnovič in od zdaj vse dni mojega življenja
mojega neizrekljivo ljubeznjivega Boga,
zakaj njegova milost ostane na vekomaj.

Bes, danes občutim, kako močno
človeka osrečuje zvesto spolnovanje tvojih
zapovedi, kajti upam, da te vsaj danes ni¬
sem prostovoljno razžalil; ne boš torej
zavrgel moje ponižne prošnje, če te pro¬
sim tvojega božjega blagoslova, tvoje
mogočne pomoči za svoj trdni sklep, da
bi tebi zvesto služil in te nikdar več ne
žalil. Zakaj, če imam tudi goreče želje,
te vedno v svojem srcu ohraniti, in te
kdaj večno gledati in vživati, vendar po-

29

znam tudi pri svoji najboljši volji slabost
svojih sklepov, torej me tolikanj bolj žene,
te ginjeno in ponižno prositi, da svoje
dobro delo, ki si ga v meni pričel, tudi
v meni dopolniš.

Obvaruj torej v moji duši tisti ne¬
precenljivi dar — posvečujočo milost božjo
— ktero sem zopet prejel v svetih za¬
kramentih. Uči me skrbno čuti nad tem
dragim zakladom, kterega nosim v prsteni
posodi. — Ohrani v meni sveto občut¬
ljivost, ki naj me uči, še celo sence vsa-
cega greha se ogibati. — Obvaruj v mo¬
jem srcu sveto sramežljivost, ki naj me
kot najskrbnejša čuvajka sleherne čednosti
spominja na vsako nevarnost. Odpri moje
oči, da bom vedno bolj spoznaval vred¬
nost čednosti in srečo nedolžnega živ¬
ljenja. Prepričaj me imenitne resnice:
da le iz čistega in nedolžnega srca teče
tisti studenec pravega veselja, ki ga duša
najde v Bogu in v njegovi očetovski ljubezni.

Tvoj prelepi zgled, o moj Jezus! naj
mi bo vedno pred očmi, da ga posne¬
mam. Od tebe se hočem učiti gorečnosti
v molitvi, krotkosti in ponižnosti srca,

30

pokorščine do starišev in prednikov, po¬
trpežljivosti v trpljenji in v britkosti, in
otročje vdanosti v voljo nebeškega Očeta.
O Jezus! vodi me le po varni poti v ne¬
beško domačijo, in kadar se bom sled¬
njič pred teboj prikazal, o Sodnik vseh
ljudi, daj mi zaslišati milostljivo sodbo,
in nikar ne pusti, da bi bila predraga
cena tvoje presvete Krvi za me zgubljena.

Če pa zdaj še dan pregledujem, ki
sem ga danes preživel, ali pa imam tudi
zveličansko tolažbo, da te vsaj danes nisem
kaj radovoljno razžalil? Komu drugemu
se imam za to zahvaliti, kakor le tvoji
ljubezni, o Bog! — Ali sem se pa more¬
biti vendar le kaj zoper tebe pregrešil z
mislimi... z besedami... z dejanjem . . .
z opuščenjem dobrih del...  zoper samega
sebe . .. zoper ljubezen do bližnjega . ..?
Vse to in vse grehe svojega življenja iz
srca obžalujem, ker sem ž njimi tebe,
svojo največjo in neskončno dobroto raz¬
žalil. Trdno sklenem s tvojo pomočjo, za
ktero te ponižno prosim, se za naprej
bolj skrbno varovati vsakega greha. —
Varuj me to noč vsega hudega na duši

31

in na telesu; tebi v čast darujem spanje
in počitek te noči!

Tudi tebi, o preblažena devica Ma¬
rija! se po otročje zahvaljujem za tvojo
mogočno priprošnjo pri Bogu. Danes si
se mi v resnici skazala ljubeznjivo Ma¬
ter; tudi v prihodnje te prosim, pokaži,
da si moja Mati! Tvoj zgled naj bo meni
v prav goreče posnemanje tvojih prelepih
čednosti; saj so bile tvoje čednosti tako
natanko vravnane po naukih tvojega pre-
ljubeznjivega Sina Jezusa Kristusa. Če
tebe posnemam, bom tudi posnemalec
Jezusov. Tvojemu materinemu varstvu iz¬
ročim se tudi to noč, ter te prosim za
tvojo priprošnjo pri Bogu v življenju in
v smrtni uri!

Se tebi, o moj sveti angelj varuh!
se zahvaljujem za vso ljubezen in skrb,
ktero si imel danes za me. Tvojemu zve¬
stemu varstvu, tvoji stanovitni ljubezni
in skrbi se izročim po noči in po dnevu,
v življenji in v smrti.

O moji sveti pomočniki! o vsi svet¬
niki in svetnice Božje! ne smem pozabiti,
se tudi vam za vaše zvesto varstvo za-

32

hvaliti, da ne bom nehvaležen. Sprosite
mi še to milost, da si bom po svoji
dolžnosti prizadeval, vas tako zvesto po¬
snemati, kakor ste vi zvesto posnemali
Jezusa Kristusa v svojem življenji.

O Bog, oče vseh ljudi! ljubeznjivi
varuh vseh svojih otrok na zemlji! naj
še, preden se viežem, moje priprošnje za
vse ljudi pridejo do tebe. Poveličaj sam
sebe z dobrotami pri vseh ljudeh na
zemlji. Povračuj posebno mojim ljubim
starišem, dobrotnikom in učenikom vse, za
kar jim moram zlasti današnji dan hva¬
ležen biti, in se jim ne morem zadosti
zahvaliti. Blagoslovi vse ljudi, tudi moje
sovražnike. Čuj nad nami vsemi, svojimi
otroci, in usliši tudi milostljivo moje
zdihljeje za verne duše v vicah. Daj jim,
Gospod! večni mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti! Amen.

In zdaj, ljubi Oče nebeški! izročim
v tvoje roke svojo dušo. Blagoslovi svo¬
jega otroka; daj mu milost, da s temi
občutljeji kdaj svoje življenje sklene in se
zbudi k večno srečnemu življenju v nebesih.
Amen. Oče naš ... Češčena si Marija . ..

33

C) Kratka večerna molitev pred
Marijino podobo.

Zopet sem en dan bližej večnosti.
0 Mati našega Gospoda! zadobi mi mi¬
lost, da pobožno živim, in zadnjič na
večer svojega življenja v tvojem Ijubeznji-
vem materinem naročji mirno umrjem.
Skozi tvoje materino srce se zdaj svojemu
ljubemu Bogu iz vse svoje moči zahva¬
ljujem, da me je do tega večera tako oče¬
tovsko varoval, in mi toliko dobrot skazal,
posebno ... Pa kako nehvaležno sem
dobro z hudim povračeval! Poljubim pre¬
svete rane tvojega križanega Sina, in
prosim za milost, da prav spoznam svoje
grehe. Razsvetli me, o Mati pravega spo¬
znanja! Pokaži mi moje grehe!

Izprašaj svojo vest, kakor na strani 23.
potem moli:

O Marija! grešil sem zoper nebesa
in zoper tvojega Sina. Nisem vreden tvoj
sin imenovan biti. Žal mi je, ker sem
grešil. Spoznam svoje grehe, in moje srce
je potrto. Oh, sprosi mi odpuščenje vseh
mojih grehov, ktere po vsi moči svoje

3

Rafael.

84

duše želim obžalovati z ravno tistimi ob-
čutljeji žalosti, s kterimi sta ti, o Marija!
in tvoj Sin Jezus črtila vsako razžaljenje
Božje. O da bi mogel za vse svoje grehe
Božji pravici zadostiti! Želim se najmanj¬
ših grehov spokoriti s tako žalostjo, ktera
izvira iz popolne ljubezni. Kolikorkrat bom
to noč ali ves čas svojega življenja dihnil,
tolikrat hočem Božji pravici skozi tvoje
roke, o Mati vse milosti! v zadostenje
svojih grehov kri Jezusa Kristusa, tvojega
preljubega Sina darovati. O Marija, pri¬
bežališče grešnikov! prosi za-me, in kakor
me je danes tvoja materina milost pod¬
pirala, tako mi tudi to noč ne odreci
svojega milega varstva! Odpodi vse za¬
lezovanje peklenskega sovražnika, in zadobi
mi mirno spanje, v kterem naj se mi
nič nečistega ne prikazuje. Daruj svojemu
Sinu Jezusu vsak moj dihljej s tem na¬
menom, kakor da bi nič druzega ne hotel
reči, kakor to: O Jezus! v tebe verujem;
o Jezus! v tebe upam; o Jezus! tebe
ljubim iz vsega svojega srca! O da bi
te bil pač vselej ljubil in nikdar ne raz¬
žalil, posebno danes s temi grehi! . . .

35

Oh, odpusti mi, Jezus! odpusti mi vse
to, in vse grehe vsega mojega življenja,
kterih se iz srca kesam, usmili se me
ubozega grešnika! — Moj angelj varuh!
in vsi moji sveti pomočniki pri Bogu,
skrbite in prosite za-me! Pozdravljam in
prosim vas za to skozi presveti srci Jezusa
in Marije.

Ponočno priporočenje preblaženi Devici Mariji.

O Gospa moja, sveta Marija! v tvojo
blaženo zvestobo in v posebno varstvo,
in v naročje tvojega usmiljenja izročim
to noč, in zmiraj in ob uri svoje smrti
tebi svojo dušo in svoje telo; vse svoje
zaupanje in svojo tolažbo, vse svoje
brhkosti in svojo revščino, svoje živ¬
ljenje in konec svojega življenja tebi pri¬
poročim, da se po tvoji najsvetejši pri¬
prošnji in po tvojem zasluženji vsa moja
dela obračajo in vravnavajo po tvoji in
tvojega Sina najsvetejši volji. Amen.

D) Molitev v četrtek večer*
Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od
mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja

3 *

86

naj se zgodi. Oče naš . . . Ceščena si
Marija . . .

Moja duša je žalostna noter do
smrti. Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

In bil je njegov pot kakor krvave
kaplje tekoče na zemljo. Oče naš . . .
Ceščena si Marija . . .

t.  Svojemu lastnemu Sinu Bog ni
prizanesel.

5. Ampak ga je za nas vse v smrt dal.

Molimo. Ozri se milostljivo, prosimo
te, Gospod, na to svojo družino, za ktero
se je naš Gospod Jezus Kristus rado-
voljno grešnikom izročil in križa muke
pretrpel. Kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

Ko spat greš, moli:

O Jezus! to svoje spanje sklenem
s tistim mirnim spanjem, kterega si ti
kot človek na zemlji za-me vžival. —
Kakor se zdaj v posteljo vležem in po¬
krijem, tako bodo po moji smrti moje
truplo v mrtvaški prt zavili ter v jamo
položili. — O da bi moje srce culo, kadar
moj duh počiva! — Gospod! tvoj naj
sem živ in mrtev! — Oče! v tvoje roke

37

izročim svojo dušo ! — Jezus! Marija!
Jožef! v življenji in v smrti izročim v
vaše roke svojo dušo. Naj nas s svojim pre¬
svetim Detetom blagoslovi Devica Marija !

Pred spanjem zapiši s palcem na svojem
čelu črke: J. N. R. J. ter reci:

Jezus Nazarenski Kralj Judovski ob¬
varuj me nagle in neprevidene smrti!

(Bere se, da se je Kristus kot malo Božje
Dete s temi črkami na čelu sv. Edmundu pri¬
kazal in mu rekel, da ne bo nagle in nepre¬
videne smrti umrl tisti, kteri si sleherni večer
te črke na čelo svoje zapisuje.)

Ko se po noči zbudiš, povzdigni k Bogu
svoje srce, ter reci z Davidom:

Ponoči se spominjam tvojega imena,
O Gospod! in obuduj take-le misli:

1. Hvalite Gospoda solnce in luna:
hvalite ga vse zvezde in luč.

2. Hvalite noči in dnevi Gospoda:
hvalite luč in teme Gospoda.

3. O koliko pobožnih ljudi v sredi
noči vstane, da pojejo Bogu hvalo, in
jaz v postelji ležim! Veselim se iz srca,
da si hvaljen; naj se vdeležim dobrih del
vseh, ki se tebe boje!

38

4. O koliko ljudi to noč umira! o da
bi srečno! Bog jim daj srečno zadnjo uro!

5. Oh, če je že težko brez spanja
v postelji ležati, kako težko bo še le vso
večnost na žrjavci peklenskega ognja
ležati! O Bog nas tega varuj!

Sveta maša je velika in neizrekljiva skriv¬
nost, o kteri sveti Tridenški zbor tako-le uči:
»Nobenega druzega tako svetega in Božjega dela
ne more kristijan opravljati, kakor to preča-
stitljivo daritev, v kteri se na altarji po mašni-
kovih rokah vsak dan daruje tisti dar, s kterim
smo bili z Bogom Očetom spravljeni. S to da¬
ritvijo potolažen Gospod Bog podeljuje milost in
dar prave pokore, odpušča hudobije in grehe
silno velike. Zakaj tisti križ, edino upanje gre¬
šnikov, še vedno stoji postavljen med ljudmi,
kakor drevo življenja, od kterega sadu si mo¬
rejo trgati zdravilo neumrjočnosti in v prid
obračati odrešenje. Še zdaj ste roki Odrešenikovi
stegnjeni, s kterima vse k sebi vabi in jim daje
poljubljej miru. Še zdaj so rane Zveličarjeve
odprte, s kterimi se odpirajo vrata nebeškega
kraljestva. Ni je potrebe, ni je revščine, kteri
bi se ne moglo na pomoč priti z daritvijo svete
maše. Tukaj hoče Kristus vsem vse biti: gre-

O sveti maši.

šnikoni sprava, pobožnim pomoč, bolnikom po-
lajšanje, žalostnim tolažba, umrlim večna luč
in večni pokoj. Zares! vse bogastvo svoje je
Kristus iz ljubezni do ljudi tukaj razlil. Svet bi
bil že zdavno konec vzel, ko bi altarna daritev
ne bila tolažila jeze nebeškega Očeta.

Zato si na vso moč prizadevaj, da boš
pri tej presveti daritvi ne iz gole navade, ne
kot mrzel gledalec pričujoč, ampak da se trp¬
ljenja Kristusovega in njegove krvave daritve
na križu pobožno spominjaš, in samega sebe
in vse svoje s Kristusom vred daruješ. Misli si
vmašniku, ki sveto mašo bere. Gospoda Kristusa
samega. — Pri »Kyrie eleison«  prosi Boga,
da bi ti bil milostljiv. — Pri »Gloriji«  z
angelji Boga hvali, da je svojega Sina na svet
poslal. — Pri listu in evangeliji  prosi Boga,
da bi mogel po Božjih naukih prav živeti. —
Pri darovanji  se samega sebe Bogu daruj.

— Pri umivanji  mašnikovih rok prosi Boga,
da te bolj in bolj očisti vseh madežev greha.

— Pri »Sanktus-u«  misli na pričujočnost
Božjih angeljev in obudi želje, da bi ž njimi
rad Bogu v nebesih večno slavo prepeval. —
Pri spominu za žive  priporoči Božji milosti
sebe in vse tiste, za ktere si moliti dolžan. —
Pri povzdigovanji  misli se pričujočega na
gori Kalvariji in moli navzočega Kristusa, ki
se kot nekdaj na križu, tako še zdaj povzdi¬
guje za-te proti nebeškemu Očetu. — Pri spo¬
minu za mrtve  spominjaj se tistih duš v vicah,
za ktere si posebno moliti dolžan. — Pri »Pater
noster«  -— očenašu — obudi srčne želje po

40

angeljskem kruhu. — Primašnikovem obhajilu
se po duhovno obhajaj, t. j. obudi srčne želje
po sv. obhajilu, prosi Jezusa odpuščenja vseh
grehov, in da ti ozaljša dušo z vsemi lepimi
čednostmi, in potem ga prosi, da pride po du¬
hovno v tvoje srce, za kar se mu prisrčno za¬
hvaljuj.

Molitev pred sveto mašo.

Premilostljivi Oče nebeški! ki si svet
tako ljubil, da svojemu edinorojenemu
Sinu nisi prizanesel, ampak ga za nas
vse dal v najgrenkejše trpljenje in smrt
na svetem križu, in si hotel, da se naj
ta tebi najdopadljivša daritev slehrni dan
v tvoji cerkvi ponavlja, da bi se njenega
sadu vdeležili: prosim te, dodeli mi milost,
da bom s tako gorečnostjo, pobožnostjo
in žalostjo nad svojimi grehi pri sveti
maši, kakor ko bi bil v tisti obednici, v
kteri je Jezus Kristus to daritev postavil,
ali kakor bi bil pričujoč na gori Kalva¬
riji, kjer se je sam sebe tebi daroval na
svetem križu. Darujem ti to daritev z
mašnikom v večjo slavo tvojega svetega
imena, v spomin trpljenja in smrti tvojega
edinorojenega Sina, v zahvalo za vse
meni podeljene milosti, v zadostovanje

41

za svoje grehe. Posebno pa ti darujem
to daritev, da dosežem od tebe vse tiste
milosti, ktere so mi k spolnovanju tvoje
svete volje potrebne, posebej to milost . ..
Priporočim ti tudi vse dušne in telesne
potrebe svojih ljubih starišev, bratov,
sester, sorodovincev, dobrotnikov, prija¬
teljev, vseh grešnikov in ubozih duš v
vicah. Daj nam vsem zveličanskega sadu
in zasluženja te presvete daritve deležnim
biti. Amen.

Začetek svete maše do glorije.

O predobrotljivi Jezus! zahvaljujem
te iz vsega srca za neskončno ljubezen,
ktera te je nagnila, se včlovečiti, našo
naturo sprejeti, in s svojim presvetim
trpljenjem in s svojo predrago smrtjo
naše grehe zbrisati, in da se hočeš zopet
zdaj pri tej daritvi nekrvavo za nas da¬
rovati svojemu nebeškemu Očetu.

O nebeški Oče! glej z dopadajenjem
na svojega ljubega Sina, ki se pred
tvojim Božjim veličastvom tako globoko
ponižuje. Z njim sklenjen spoznam in
obžaljujem pred nebom in zemljo svoje

42

grebe, ki sem jih ves čas svojega živ¬
ljenja storil z besedami, z djanjem in z
opuščanjem dobrega. Oh, da bi jih pač
ne bil nikdar storil! — Prosim te, da
zavoljo solz in krvi svojega edinorojenega
Sina, Jezusa Kristusa, ne boš zavrgel
mojega potrtega in ponižanega srca, temuč
mi boš milostljivo dodelil odpuščenje in
odvezo vseh mojih grehov po zasluženji
ravno tistega Jezusa Kristusa, po pri¬
prošnji prečiste Device Marije in vseh
svetnikov. Očisti, o Gospod! moje srce,
moje ustnice, mojo dušo in telo, da te
vredno hvalim. Amen.

Pri gloriji.

Vsegamogočni Bog! usmiljeni Oče!
z mašnikom in z vsemi tvojimi angelji
te zdaj hvalim in častim in iz srca kličem:
„Cast bodi Bogu na višavah in mir lju¬
dem na zemlji, ki so dobre, svete volje!
Hvalimo te, častimo te, molimo te, po¬
veličujemo te . . . o Gospod Bog vsega¬
mogočni! Gospod Jezus Kristus, Jagnje
Božje! ki odjemlješ grehe svetil, usmili
se nas ... Ki sediš na desnici Boga

43

Očeta, usmili se nas. Ker ti sam si svet,
ti sam Gospod, ti sam najvišji, Jezus
Kristus, s svetim Duhom v časti Boga
Očeta. Amen.

Pri molitvah po gloriji.

Vsegamogočni, večni Bog! ponižno
te prosimo, da blagovoliš milostljivo po¬
gledati iz vzvišenega svojega svetišča na
naše zbirališče, in da milostljivo sprejmeš
in uslišiš molitve svoje svete cerkve, ki
se za nas vse s službo tega mašnika,
tvojega služabnika, opravljajo. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, tvojem
ljubem Sinu, kteri s teboj v edinosti
svetega Duha živi in kraljuje Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri listu.

Bog, ki nikoli ne jenjaš, nas svoje
nevredne služabnike očitno v svoji sveti
cerkvi z apostoljskimi, preroškimi in dru¬
gimi svetopisemskimi nauki in opomini
spodbudovati za češčenje in ljubezen svo¬
jega svetega imena, in nas zavarovati zoper
skušnjave sveta, mesš, in hudobnega duha:

44

dodeli, te prosimo, da zveličanske nauke
in opomine z vso dušo sprejmemo, in
si skrbno prizadevamo, svoje življenje po
njih vravnavati. Po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Pri evangeliji.

Gospod Jezus Kristus, ki si učenik
od Boga prišel, in pot Božjo v resnici
učil, in nas tudi danes po svetem evan¬
geliji in oznanovalcih tvoje besede učiti
ne jenjaš: daj, da bomo zmožni tvoj zve-
ličanski nauk prav spoznati. Vžgi v nas
gorečnost za nebeško modrost; uči nas,
tvojo voljo zvesto spolnovati, da nam vera,
ki iz poslušanja evangelija prihaja, ne
bo v zadolženje in kazen, zato ker smo
vedeli tvojo voljo in je ne spolnovali.
Amen.

Pri veri.

Kadar mašnik po evangeliji vero moli, kar
se ne zgodi pri vsaki maši, se ž njim skleni,
in moli pazno in pobožno apostoljsko vero. Bodi
pripravljen, to vero povsod spoznavati, in, če
bi bilo treba, tudi za-njo umreti.

45

Od darovanja do predglasja.

Sveti Oče! vsegamogočni večni Bog!
poglej milostljivo na daritev, ktero tebi,
živemu in pravemu Bogu, združeni z
Jezusom Kristusom in njegovim služab¬
nikom darujemo v hvalo tvojega neskon¬
čnega veličastva, in v spravo naših ne-
številnih razžaljenj in prestopkov tvojih
zapovedi.

Darujemo ti za-se in za vse svoje
sorodovince, za pričujoče in nepričujoče,
za verne kristijane, žive in mrtve.

Poglej z dopadajenjem na ta dar,
kakor nekdaj na dar svojega edinorojenega
Sina, in sprejmi ga milostljivo iz rok
svojega služabnika, in dodeli nam, vsega¬
mogočni Gospod, da bomo tudi mi po
teh skrivnostih Božje nature tistega Jezusa
Kristusa deležni, ki je našo človeško na¬
turo s seboj sklenil, ter jo ponovil. Daj,
nebeški Oče, da bo ta dar nam in vsem
tistim, za ktere molimo, vsi tvoji cerkvi
in vsemu svetu v zveličanje.

46

O predglasji in o sanktusu.

Res, ne zaslužimo, da bi naše vpitje
uslišal. Naša srca, ustnice in roke, ki
jih k tebi povzdigujemo, so z mnogimi
grehi omadežane. Ne tvoje milosti, ampak
tvoje kazni smo vredni. Pa ti veš, da
želimo čisti biti, čista srca in roke k tebi
povzdigovati. Prosimo te torej po zaslu-
ženji tvojega preljubega Sina, očisti nas
vseh madežev greha, in stori nas vredne,
po njem te vselej častiti in hvaliti, kakor
vsi nebeški prebivalci, vsi zveličani du¬
hovi — Kerubini in Serafiui, kteri vedno
tvoje veličastvo gledajo in neprenehoma
hvalijo in prepevajo čudeže tvoje dobrote v ,
ljubezni, vsegamogočnosti in svetosti. Z
njimi sklenjeni ti pojemo tudi mi iz vsega
srca, rekoč:

Svet, svet, svet si, o Bog vojskinih
trum! Nebo in zemlja sta polna tvoje
časti! Tebi naj bo večna čast in hvala!
Čast naj bo tebi na višavi, — in na
zemlji — od vseh ljudi — od vseh je¬
zikov in o vseh časih!

47

Od sanktusa do povzdigovanja.

O nebeški, usmiljeni Oče, pred tvojim
veličastvom pademo na tla, in te po Je¬
zusu Kristusu ponižno prosimo, da vzameš
te ponudbe, te dari, te prečiste, svete
daritve, ktere ti darujemo zlasti za tvojo
sveto cerkev, za tvojega služabnika, na¬
šega papeža I., za našega škofa I., za
našega cesarja I., in za vse pravoverne
kristijane in otroke svete krščanske kato¬
liške cerkve.

Posebno se spominjaj, o Bog! tistih,
za ktere sem pred drugimi moliti dolžan.
(Tukaj priporoči Bogu svoje stariše, brate, sestre,
učitelje, svojega spovednika, dobrotnike, prija¬
telje in sovražnike, in vse tiste, ki so se ti v
molitev priporočili, ali za ktere si dolžan moliti.)

Vse te obvaruj, o nebeški Oče, v
svoji milosti, ohrani jih v edinosti, in
odvračnj od njih vse razdrtja in ločitve,
ter napolni jih s svojini svetim Duhom;
reši njih duše vsake zmote in vsacega
greha in vodi jih po pravi poti; dodeli
jim zdravje in vse druge dobrote, kterih
potrebujejo za svoje telo in za svojo dušo,
da bodo tebi zvesto služili in večno živ¬
ljenje dosegli.

48

Za te dobrote te prosimo, o nebeški
Oče! po zasluženji trojega ljubega Sina
Jezusa Kristusa, njegove prečiste Matere
Marije, svetih aposteljnov in mučenikov
in vseh svetnikov, da bomo po njih zaslu¬
ženji in njih priprošnjah tvojega varstva in
pomoči vselej deležni. Po ravno tem Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Povzdigovanje.

Pri povzdigovanji sv. Rešnjega Telesa:

Češčeno bodi presveto Eešnje Telo,
iz Marije Device rojeno in za nas na
križi darovano! — O Jezus, v tebe ve¬
rujem, v tebe upam, tebe ljubim čez vse.
— Bodi mi milostljiv ubogemu grešniku !

Pri povzdigovanji sv. Rešnje Krvi:

Oešeena bodi, o presveta Eešnja Kri,
za moje in vsega sveta grehe prelita;
očisti, posveti in ohrani mojo dušo za
večno življenje.

Po povzdigovanji do obhajila.

Spomnimo se, o nebeški Oče! Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, našega Gospoda

49

zveličanskega trpljenja, vstajenja in vnebo¬
hoda, in darujemo tvojemu preslavnemu
veličastvu od tvojih darov čisti, sveti in
neomadežani dar, sveti kruh večnega živ¬
ljenja, in kelih večnega zveličanja.

Poglej z usmiljenim in prijaznim oblič¬
jem na te dari, in jih sprejmi, kakor si
sprejel dari svojega hlapca, pravičnega
Abeljna, in daritev našega očaka Abra¬
hama, in kar ti je daroval tvoj veliki
duhoven Melkizedek, sveto in čisto daritev.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! reci prinesti te dari po rokah svo¬
jega svetega angelja na tvoj visoki altar,
pred obličje tvojega Božjega veličastva,
da bomo vsi, kar nas bo s tega altarja
zavžilo presveto Telo in Kri tvojega Sina,
napolnjeni z vsem nebeškim blagoslovom
in milostjo. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic, ki so šli pred
nami z znamenjem vere, in v miru spijo.
(Moli tukaj za vse tiste mrtve, za ktere si po¬
sebno moliti dolžan, in za vse duše v vicah.)
Prosimo te, o Gospod, da tem in vsem,

4

Rafael.

50

kteri v Kristusu počivajo, daš večni mir
in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Pa tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v velikost tvojega usmi¬
ljenja zaupamo, daj delež in družbo s
svojimi svetimi aposteljni in mučeniki in
z vsemi svojimi svetniki, ne po našem
zasluženji, ampak po svoji prizaneslji¬
vosti. Po Kristusu, Gospodu našem, po
katerem ti, Gospod! vselej vse te darove
vstvarjaš, posvečuješ, blagoslovljaš in jih
nam podeljuješ, po njem, in ž njim, in
v njem se tebi, Bogu Očetu vsegamogoč-
nemu, v edinosti svetega Duha vsa čast
in hvala godi od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Molimo. Po zveličanski zapovedi opo¬
minjani, in po Božjem nauku podučeni,
si upamo reči: Oče naš, kteri si v ne¬
besih itd.

Prosimo te, o Bog! reši nas vseh
zlegov, preteklih, sedanjih in prihodnjih,
in na prošnjo svete in častitljive vselej
Device Božje Porodnice, Marije in vseh

51

svetnikov, daj, Gospod, milostljivo mir v
naših dneh, da bomo s pomočjo tvojega
usmiljenja podpirani in greha vselej re¬
šeni, in vsakega nepokoja obvarovani.

Zdaj mašnik prelomi sveto hostijo v zna¬
menje Jezusove smrti, in med tem moli, rekoč:

Po ravno tem Gospodu našem, Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Nato stori mašnik s koščekom svete hostije
trikrat križ nad kelihom in nam mir vošči, rekoč:

Mir Gospodov bodi vedno z vami.

In mi ga voščimo njemu, rekoč:

In s tvojim duhom.

Potem spusti mašnik košček svete hostije
v kelih v znamenje, da se je Jezusova duša
ob vstajenji zopet s telesom sklenila, in med
tem moli, rekoč:

To zmešanje in posvečenje Telesa
in Krvi Gospoda našega Jezusa Kristusa
bodi nam, ki ga prejmemo, v večno živ¬
ljenje. Amen.

Zdaj se mašnik trikrat na prsi vdari, rekoč:

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas!

4*

52

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, daj nam mir!

Mašnik moli potem tri naslednje molitve
pred svetim obhajilom, ter se ž njimi za sveto
obhajilo pripravlja:

Gospod Jezus Kristus, kteri si svojim
aposteljnom rekel: Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam, ne glej mojih grehov,
ampak vero svoje cerkve; in daj ji po
svoji volji mir in edinost, kteri živiš in
kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, kteri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred s svojo smrtjo svet oživil:
reši me po tem svojem presvetem Te¬
lesu in Krvi vseh mojih grehov in vseh
zlegov. Daj, da se vselej tvojih zapovedi
držim, in ne dopusti, da bi se kdaj od
tebe ločil. Kteri živiš in kraljuješ z ravno
tem Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus! vžitek tvojega
Telesa, ktero si jaz, nevredni človek,

53

predrznem prejeti, mi ne bodi v sodbo
in pogubljenje, temuč naj mi je po tvoji
dobroti hramba in zdravje duše in telesa.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Zavživanje.

Mašnik vzame sv. hostijo v roke, rekoč:

Kruh nebeški bom prejel, in klical
Gospodovo ime.

Mašnik se vdari trikrat na prsi in reče z
evang. stotnikom, in reci tudi ti ž njim:

Gospod! nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

Ko mašnik presveto Rešnje Telo prejme,
se obhajaj tudi ti po duhovno. V ta namen za-
moreš to le moliti:

Glej, klečim ubog in reven pred
tvojo mizo, o Gospod Jezus Kristus! ve¬
rujem, da si tukaj resnično pričujoč, pri¬
pravljen, me obiskati. Vender, ker se
svoje slabosti in grehov zavem, se ne
predrznem tebe v zakramentu prejeti,

54

ampak spoznam s stotnikom, čigar hlapca
si od daleč ozdravil, da nisem vreden,
da greš pod mojo streho. Ali očisti, po¬
nižno prosim, mojo dušo vseh grehov,
ozdravi, o nebeški zdravnik! moje bolezni,
kakor jih ozdraviti veš, moreš in hočeš.
Ozaljšaj mojo dušo z vsemi čednostmi,
ktere koli ti od mene želiš, in potem
prosim, pridi, oh, pridi s svojimi milostmi
v moje srce . . .

Potem se z mašnikom Kristusu zahvaljuj,
rekoč:

Kaj bom povrnil Gospodu za vse,
kar mi je dal? Kelih zveličanja bom vzel
(vse hočem iz ljubezni do njega pretrpeti)
in v ime Gospodovo bom klical. Hvalo
bom pel Gospodu, in z zaupanjem klical,
in rešen bom vseh svojih sovražnikov.

Zadnje molitve in blagoslov.

O nebeški Oče! Bog vse tolažbe in
dobrote, zahvaljujem se ti iz globočine
svojega srca za neizrekljivo milost, ktero
si mi danes s tem dodelil, da sem bil pri
sveti maši. Dopadljivo sprejmi ta dar in

55

dodeli, da bo meni v zveličanje in vsem,
za ktere smo molili; daj, da ne bomo
tebe in tvojih zapovedi nikoli pozabili,
ampak jih vselej zvesto in stanovitno
spolnovali. Zapustili bomo zdaj tvojo hišo
in se k delu podali. Bodi naš varh in
pomočnik ! Pošlji svojega svetega angelja
pred nami, kteri naj nas vodi, svari, opo¬
minja, krepča in straži, ko bi vtegnili v
nevarnost greha zabresti. Jezus, moja lju¬
bezen! blagoslovi nas in ostani pri nas,
in ne pripusti, da bi se kdaj s kakim
grehom od tebe ločili. Tebi hočemo ži¬
veti in umreti! Amen.

O prečista Devica Marija in vsi svet¬
niki Božji, posebno vi, kterih god danes
obhajamo: podpirajte s svojo priprošnjo
pri Bogu naše slabe molitve, da bomo
uslišani, kar smo danes pri sveti maši
prosili! Amen.

Molitve,

ktere naj se po ukazu papeža Leona XIII. ob
koncu sv. maše molijo in sicer »Češčena bodi kra¬
ljica« glasno z mašnikom (z odpustkom 300 dni.)

Češčena si Marija, milosti polna,
Gospod je s Teboj itd. (trikrat.)

56

Potem:

Češčena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci. K tebi zdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj,
naša pomočnica, svoje milostljive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija!

t.  Prosi za nas sveta Božja Porod¬
nica !

h'. Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo!

O Bog, pribežališče naše in moč,
ozri se milostno na ljudstvo k tebi vpi¬
joče; in na priprošnjo častitljive in brez¬
madežne Device Marije, Božje Porodnice,
sv. Jožefa, njenega ženina, svojih ss. apo-
steljnov Petra in Pavla in vseh svetnikov,
usliši milostno in dobrotno naše prošnje
za spreobrnjenje grešnikov, za prostost
in povišanje matere svete cerkve. Po
Kristusu Gospodu našem. Amen.

57

Iv temu naj se pristavi:

Sveti nadangelj Mihael, brani nas
v boju; proti zlobnosti in zalezovanju hu¬
dobnega duha bodi nam pomoč! — Ukroti
naj ga Bog! ponižno za to prosimo. In
ti prvak nebeške vojne, satana in druge
hudobne duhove, ki hodijo po svetu v
pogubo duš, z močjo Božjo v peklensko
brezno pahni. Amen.

II. Sveta maša

(Po navodu sv. Leonarda Portomavriškega.)

Vse molitve, kolikor jih sploh moremo
moliti, se lahko razdelijo v štiri vrste: v mo¬
litvi Boga častimo, ali se mu zahvalju¬
jemo za prejete dobrote, ali pa kaj pro¬
simo, zlasti za spravo zBogom ali odpu¬
ščanje svojih grehov. Pa človek ni zmožen,
(ko bi bil že tako pobožen in svet, in ko bi mu
vsi angelji in svetniki pomagali) Boga tako ča¬
stiti in slaviti, za brezštevilne dobrote ga tako
zahvaljevati in potrebnih darov tako prositi,
kakor je neskončnemu veličastvu Božjemu pri¬
merno : edino le tedaj, ako se sam Božji Sin —
brezmadežno Jagnje Božje — za nas daruje ne-

68

beškemu Očetu, to je Božjemu veličastvu za¬
dostna čast, zadostna zahvala, dovolj primerna
prošnja in najzdatniše zadostovanje za naše grehe!

V začetku sv. maše.

0 moj Bog, preljubeznjivi Oče ne¬
beški ! darujem ti sveto mašo v tisti namen,
v kteri jo je Jezus Kristus postavil. V
ponižnosti in skesanosti svojega srca se
sklenem z mašnikom ter ti darujem po
njegovih posvečenih rokah v imenu svete
katoliške cerkve, v imenu vseh angeljev in
svetnikov in vseh stvari brezmadežni dar
tvojega preljubeznjivega Sina: da bi te
tako počastil, kakor zasluži tvoje neiz¬
merno vzvišeno veličanstvo: da bi se ti
vredno zahvalil za vse dobrote, ktere sem
prejel jaz, tvoj nevredni in nehvaležni
otrok, in ktere so prejele vse tvoje stvari
iz tvoje neskončno dobrotne roke; da bi
utolažil tvojo po brezštevilnih grehih ža¬
ljeno pravičnost, da bi dosegel skesano
spokornost vseh grešnikov, odpuščenje
vseh hudobij, vseh grehov in grešnih
kazni; da bi zadobil za-se in za vse,
kteri so mojim skrbem in prošnjam pri-

59

poročeni, vseh onih milosti, ki so nam
potrebne za dušo in telo, za čas in večnost.

O Marija, ki si bila pri daritvi Je¬
zusovi na križu pričujoča, pridi tudi zdaj
k nam s svojo mogočno priprošnjo, ko
se ravno tista daritev na altarju ponavlja,
da jo vredno in spodobno opravimo v
največjo slavo Božjo in v zadobljenje vseh
nam potrebnih darov nebeških.

Od začetka do darovanja.

(V tem delu sv. maše si posebno priza¬
devaj goreče častiti  nebeškega Očeta po Je¬
zusu Kristusu, ki se pri sv. maši za nas daruje.)

Moj Bog! verujem, da si tukaj z
nami pričujoč, da si največja svetost in
neskončna popolnost, da si naš najvikši
Gospod, neomejeni vladar nebes in zemlje.
O kolikega eeščenja in povikševanja, ko¬
like časti in slave si ti vreden! Kdo more
to misliti, kdo razumeti ali izreči?

Tukaj pred sedežem tvoje milosti
klečim jaz, tvoj nevredni otrok, in pri¬
srčno želim i*n hrepenim, da bi te mogel
častiti in slaviti s tisto neizmerno častjo
in slavo, ktere je tvoje veličanstvo vredno.

60

Ali, kako bi bilo to mogoče, ker sem le
slaba, pregrešna in nevredna stvar?

Spoznam svojo nezmožnost; zato se
obrnem v tem svetem trenutku k vsem
stvarem in jih pokličem na pomoč, naj
z menoj slavijo in poveličujejo neskončno
svetega Boga. Vse, kar je živega in ne¬
živega na zemlji, od solnčnega vzhoda
do zahoda, in vse, kar se na nebu giblje
ali miglja: vse, vse stvari! hvalite, po¬
veličujte in častite z menoj Gospoda, ki
je moj in vaš presveti Bog, moj in vaš
predobrotljivi Oče!

Obrnem se v tem svetem trenutku
k vsem nebeškim duhovom: Vi angelji
in arhangelji! vi kerubimi in serafini! vi
Božji svetniki in svetnice! vi vsi zveli¬
čani in presrečni otroci v hiši svojega
Očeta ! hvalite in slavite z menoj Gospoda,
večnega Boga!

Toda, oh, neskončni moj Bog! kaj
je tudi vsa ta naša čast proti tisti ne¬
skončni slavi, ktere si ti vreden! — Le
samo tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus
te more častiti s tisto častjo, ktere si
vreden. On je Bog, in le on ti more v

61

resnici Božjo čast skazovati. In ravno ta
tvoj preljubeznjivi Sin Jezus Kristus se
zdaj na altarju daruje v tvojo najvikšo
čast in slavo. O kako sem srečen, kako
sem vesel, da se smem v tem darovanju
ž njim skleniti! 0 blagor meni, ker imam
to nedopovedljivo milost, da smem tebi
mesto svoje slabe časti darovati Jezusovo
neskončno — Božje češčenje, klero ti on
neprenehoma skazuje in še posebno zdaj
tukaj na altarju. Z Jezusom se tedaj
sklenem pri tej sveti maši, da bi ž njim
in v njem tebe vredno počastil. — Da¬
rujem ti v tvojo največjo čast tisto glo¬
boko ponižanje, s kterim se je Jezus pred
teboj na zemlji poniževal in se še vedno
ponižuje zavoljo nas in zavoljo povrače-
vanja tvoje Božje časti. Darujem ti tisto
neskončno češčenje, ktero ti Jezus v ne¬
besih zdaj skazuje, darujem ti vso tisto
čast, s ktero on na altarju časti in po¬
veličuje tebe in tvoje sveto ime. Kar je
Jezus v tvojo največjo čast storil in zdaj
dela, želim tudi jaz storiti. Ž njim se
pred tabo ponižujem, ž njim te slavim
in poveličujem, ž njim molim in darujem.

62

O nebeški Oče! sprejmi milostno to
mojo sklenite? z Jezusom; sprejmi moje
srčne želje, tebe po Jezusu in z Jezusom
vredno počastiti, v nadomestilo tega, kar
sam želim storiti, pa ne morem. Dovoli
mi dobrotljivo, da k temu pridenem in
v tvojo čast darujem tudi samega sebe
z vsemi svojimi mislimi in željami, be¬
sedami in deli. Vse, kar sem in kar imam,
naj poveličuje in oznanuje tvojo čast.
Tega pa ne želim samo za-se, marveč
tudi za vse ljudi, da bi te vsi ljudje na
zemlji bolj in bolj spoznavali ter te v
svojih delih hvalili in častili. To nam
milostno dodeli po Jezusu Kristusu, svojem
Sinu, po kterem in v kterem imamo vse
zaupanje v tvojo neskončno dobroto. Amen.

Od darovanja do povzdigovanja.

(V tem delu svete maše si posebno pri¬
zadevaj svoje grehe srčno obžalovati;
daruj za nje in za grehe vsega sveta Jezusa z
njegovim neskončnim zasluženjem v spravo z
Bogom in potem  zasluženji prosi milosti in
odpuščanja.)

Oh, nebeški Oče! ti si tolike časti
in hvale vreden; jaz pa sem te dozdaj

63

tako malo, tako slabo in tako mlačno
častil! Ako nazaj pomislim, —kako me
srce zaboli, ko se spomnim, kolikokrat
sem opuščal svoje molitve, in če sem jih
opravljal, kako slabo in razmišljeno sem
molil, kako vnemaren in mlačen sem bil
pri službi Božji! Oh, pa ne le to; ne le
častil te nisem, marveč še koliko nečast
sem ti delal s svojimi grehi! Kolikokrat
sem te zatajil, ker sem se bal pokazati,
da sem tvoj služabnik; kolikokrat sem
te žalil, ker sem tvojim zapovedim na¬
sproti ravnal ;  kolikokrat sem se od tebe
obrnil, ker mi ni bilo mar za tvojo sveto
voljo; kolikokrat sem te zaničeval, ker
sem bolj čislal svet in njegove dobrote,
kakor tebe in tvoje milosti; kolikokrat
sem te izdajal, ali po Iškarijotovo celo
izdal, ker sem za kratko veselje, ali
obljubo, ali dobiček tvojo prijaznost za¬
pravljal ali celo zapravil!

Oh, kako grdo, kako nehvaležno,
kako hudobno sem ravnal proti svojemu
najboljšemu Očetu, proti svojemu največ¬
jemu dobrotniku! Spoznam svojo nehva¬
ležnost, svojo krivico in hudobijo; sra-

64

mota in strah me navdaja, ko se spomnim,
kako sem delal. Zal mi je, — iz vsega
srca mi je žal! O da bi mogel tako žalost
nad svojimi grehi imeti, kakor so jo imeli
največji spokorniki! O da bi mogel s
svetim Petrom, s sveto Magdaleno in
drugimi spokorniki v solzah pravega ke¬
sanja izmiti svojo nehvaležnost in izbri¬
sati vse svoje grehe!

Nič več nisem vreden, tvoj sin ime¬
novan biti; ne upam si svojih oči k tebi,
o Bog, povzdigniti. — Le eno upanje mi
še ostane ■— Jezus Kristus — Jagnje
Božje, ki se na altarju daruje za naše
grehe. Na svojega preljubega Sina Jezusa
Kristusa se obrni, nebeški Oče! Njega,
do kterega imaš vse dopadenje, ti da-
darujem v zadostenje in spravo za svoje
brezštevilne grehe in za grehe vsega
sveta. Darujem ti njegovo presveto živ¬
ljenje, vse njegove skrbi, želje in hrepe¬
nenje, ktere je imelo njegovo usmiljeno
Srce zavoljo našega zveličanja; darujem
ti vse stopinje, ktere je ljubi Jezus storil
zavoljo našega odrešenja; darujem ti vse
britkosti in grenkosti, ki jih je čutilo

65

njegovo Božje Srce; darujem ti njegove
svete rane, njegovo presveto, v tolikih
bolečinah prelito kri; — darujem ti Je¬
zusa samega, kakor se je nam v pre¬
svetem režnjem Telesu v oblast in last¬
nino izročil in se za nas na altarju da¬
ruje v zadostilo in spravo za naše grehe.

S to daritvijo neskončne cene se
približam zdaj pred tvoje obličje, in te
prosim milosti za se in za vse ljudi, po¬
sebno pa za te: (Tu se spomni onih, ktere
hočeš posebno Bogu priporočiti.) Spomni se
tudi, o milostljivi Bog! mašnika pri al¬
tarju in vseh pričujočih in vseh tistih,
za ktere mašnik posebej molijo. Svoje
ponižne prošnje sklenem s prošnjami Je¬
zusove presvete Krvi, ktera za nas bolj
govori in kliče, kakor kri pravičnega
Abeljna, kar si nam sam po aposteljnu
zatrdil. Njene presvete kaplje naj bodo
tedaj dosti močne besednice za mene, za
vse pričujoče in za vse, ktere tvoji mi¬
losti priporočamo. — Milostljivi Oče,
sprejmi me zopet za svojega otroka, saj iz
vsega srca obžalujem vse svoje hudobije
in trdno sklenem, zanaprej se skrbno va-

5

Rafael.

66

rovati vseh grehov, posebno teh . . . in
vseh grešnih priložnosti, posebno teh . . .
Dodeli mi, o Gospod, k temu potrebno
milost; tega te prosim po Jezusu Kri¬
stusu, tvojem ljubem Sinu, kteri se zdaj
tudi za-me na altarju daruje. Amen.

Med povzdigovanjem.

Molim, častim in hvalim te, o pravi
živi Bog v podobi kruha na altarju pri¬
čujoč! O Jezus, bodi mi milostljiv! o
Jezus, usmili se me! o Jezus, odpusti
mi moje grehe!

Ceščen in hvaljen bodi vsaki čas
presveti in Božji Zakrament!

Molim, častim in hvalim te, o pravi
živi Bog, v podobi vina na altarju res¬
nično pričujoč. O Jezus! tebi živim; o
Jezus! tebi umrjem; o Jezus! tvoj sem
živ in mrtev!

Češčen in hvaljen bodi vsaki čas
presveti in Božji Zakrament!

Od povzdigovanja do obhajila.

(V tem delu svete maše posebno hvali
Boga za brezštevilne dobrote, ktere si
prejel na duši in na telesu.)

67

Nebeški Oče! zastavo tvoje neskončne
ljubezni imamo tukaj pred seboj; na
altarju je pričujoč tvoj preljubeznjivi Sin,
ki nam je po svojem aposteljnu sam za¬
gotovil, da večje ljubezni bi nam ne
mogel skazati, kakor si jo nam skazal s
tem, da si nam z nebes poslal edinoro-
jenega Sina Jezusa Kristusa, v kterem
se more zveličati, kdorkoli hoče. Z nje¬
govim zasluženjem plačujemo svoje dol¬
gove; z njegovo močjo podpiramo svojo
slabost; s popolnostjo njegovih Božjih
del nadomestujemo pomanjkljivost svojega
zasiuženja. Kaj bi bil nam mogel večjega
ali boljšega dati, kakor njega samega?

Le-tanajvečja dobrota tvoje očetovske
ljubezni me pa spominja tudi še vseh
druzih tvojih brezštevilnih dobrot, ktere
si mi skazoval ves čas mojega življenja
dan na dan, s kterimi me še zdaj ob¬
sipa tvoja predobrotljiva roka, in ktere
mi je še za prihodnjost obljubila tvoja
nedopovedljiva radodarnost za čas in več¬
nost. Živo se spominjam tudi vseh dobrot,
ktere si dal in daješ tudi mojim starišem,
sorodnikom, prijateljem , vsem ljudem :

5 *

68

da, ob dobroti tvoje milosti živimo ; kakor
brezkrajno morje nas obdajajo tvoje do¬
brote; kar imamo in kar smo, — vse,
vse je dar tvoje očetovske roke!

Ves v skrbeli tudi jaz poprašujem
s kraljevim pevcem : „Kaj čem vrniti
Gospodu za vse, kar mi je do¬
delil?"  Z ravno tem kraljevim prerokom
hočem tudi jaz ponavljati: „Hvali moja
duša Gospoda, in vse, kar je v
meni, njegovo sveto ime!"  — Toda,
kaj pomaga; ko bi tudi noč in dan tako
hvalil svojega Gospoda, je moja hvala proti
tvojim dobrotam, o Bog, le kakor kap¬
ljica proti neizmernemu morju. Dobrot¬
ljivost tvoja, preljubeznjivi Oče, je ne¬
skončna ; njej zadostuje le zopet neskončna
hvaležnost.

Spoznam, o Bog, da le eden je, ki
se ti more za nas vredno zahvaliti —
Jezus Kristus, Jagnje Božje, ki ga mo¬
limo tu na altarju pričujočega. Ker te
tedaj sam ne morem zadostno zahvaliti,
ti zdaj darujem njega in njegovo hvalo,
ktero ti je skazoval na zemlji, in ti jo
zdaj na altarju skazuje v zahvalo za vse

69

dobrote, ktere si meni in vsemu svetu
že storil in še storiti obljubil. Ozri se
tedaj, večni Oče! na altar, na ljubega
svojega Sina, kteri se ti v ta namen da¬
ruje, in sprejmi milostno neskončno za¬
hvalo v nadomestilo za mojo mrzloto in
mlačnost v zahvali, ki sem jo tebi dolžan
za toliko dobrot. O mrzlo in nehvaležno
srce moje! skleni se z Jezusovo zahvalo,
— skleni se tako, da boš vse vneto in
goreče v hvaležnosti do Gospoda svojega
Boga!

Vi angelji in svetniki, prosite, da bi
Bog dobrovoljno sprejel mojo zahvalo in
pomagajte mi s svojimi prošnjami, da
bom od dne do dne bolj spoznaval nje¬
gove dobrote, in da se mu bom v vsem
svojem dejanju in nehanju vedno hva¬
ležnega skazoval. Amen.

Od obhajila do konca.

(V tem poslednjem delu sv. maše prosi
nebeškega Očeta po Jezusu potrebnih milost,
dušnih in telesnih, za se in za druge; poprej
pa opravi še duhovno obhajilo.)

Veliko dobrot in milosti sem že
prejel od tebe, o Gospod; ali vsaki dan,

70

vsako uro, celo vsak trenutek še novih
potrebujem; saj brez tebe nič ne morem,
tvoje roke me vedno vzdržujejo; ako me
ti spustiš, naenkrat ugasne moje zemeljsko
življenje, in ako mi ti svojo nebeško po¬
moč odtegneš, se naenkrat lahko po¬
greznem v brezno peklenskega ognja.

Oh, v kolikih nevarnostih je vedno
moja duša! Dokler potujem po puščavi
zemeljskega življenja, vedno me zalezujejo
od vseh strani ljuti sovražniki, predrzni
roparji moje neumrjoče duše. Sam sem
tako slaboten in k hudemu nagnen ; svet,
med kterim moram živeti, je tako zvit
in zapeljiv, da mi vedno zanjke nastavlja;
in hudobni duh, peklenska kača, si vse
prizadene, da bi ostrupila moje ubogo
srce.

Oh, Gospod, to previdim, da brez
tvoje posebne pomoči mi je nemogoče,
rešiti in zveličati svojo dušo. Saj brez
tvoje svete milosti mi je celo nemogoče,
najsvetejše Ime pobožno izreči, kako še
le samega sebe zatajevati ter tako obilne
in tako hude skušnjave premagati? Ees,
da, če me ti, o Gospod! ne podpiraš, se

71

moram pogubiti. Tvoje nebeške pomoči
sem tako potreben, kakor riba vode.

Toda, kako hočem prositi, da bodo
moje besede milost našle, ker sem reven
grešnik, ki sem bil že tolikrat tebi ne¬
hvaležen, ki sem se s svojimi preobil¬
nimi grehi že tolikrat nevrednega storil
tvojih dobrot? Gotovo bi si ne upal to¬
liko in meni tako potrebnih milosti iz¬
prositi, ko bi mi tvoj ljubeznjivi Sin Jezus
Kristus srčnosti ne dajal. On pride iz
nebeških višav na naš altar in hoče tu
naš besednik biti in z nami za vse naše
potrebe prositi. Zanesem se, o nebeški
Oče! da nam zavoljo njega ne boš odrekel
potrebnih milosti, ker si bil pripravljen,
celo njega samega za nas darovati.

Zavoljo njegovega zasluženja, zavoljo
njegovih krvavih ran, zavoljo njegove da¬
ritve nekdaj na križu in zdaj na altarju,
te prosim, o premili Oče! s povzdignje¬
nimi rokami, usmili se me in nikdar me
ne zapusti v moji veliki slabosti; marveč
podpiraj me vedno s svojo mogočno mi¬
lostjo, da me svet ne preslepi, hudobni
duh ne zmoti in v svoje mreže ne dobi,

72

in da me lastno meso ne premaga, da
bi zabredel in se pogubil. — Stori me
varnega in močnega v skušnjavah in ne¬
varnostih, da se jih skrbno ogibljem,
srčno premagam in tebi vedno zvest
ostanem. Yžgi v mojem srcu toliko lju¬
bezen do tebe, in v dobrem toliko stano¬
vitnost, da se bom zavoljo tebe vedno
rad zatajeval in premagoval, pripravljen
raje vse prestati in pretrpeti, kakor pa
tvojo prijaznost s kakim smrtnim, po¬
sebno nečistim grehom zgubiti. Zlasti
me pa danes varuj s svojo milostjo, da
te z nobenim grehim ne razžalim; po¬
sebno pa ne s tem ... h kteremu sem
najbolj nagnen.

Pa ne prosim samo zase, marveč
tudi za svoje stariše, brate, sestre, za so¬
rodnike žive in mrtve; za svoje tovariše
in prijatelje; za tiste, kteri so se kdaj
mojim prošnjam priporočili, za ktere sem
dolžan moliti, ali kteri zdaj moje prošnje
najbolj potrebujejo, kteri so v nevarnostih,
hudih skušnjavah, grenkih težavah, ali
na smrtni postelji; prosim pa tudi za
duhovske in deželske oblastnike, za vse

73

duhovnike in vse Bogu posvečene osebe;
za nedolžne in spokorne, za trdovratne
grešnike, za nevernike in krivoverce, za
vse žive in mrtve, posebno pa za tiste,
za ktere ti veš in hočeš, da moram
moliti.

Dodeli nam vsem potrebne milosti
po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

❖ *

*

Zahvalim te, o Gospod, za daritev
sv. maše; in stori, da mi ne bo brez
sadu. Odpusti mi, kar sem se po člo¬
veški slabosti pri nji pregrešil; in dodeli
mi po nji najpotrebnišo milost, milost
stanovitnosti do konca. Daj, da, akoravno
se zdaj ločim od tega svetega kraja,
vendar s teboj po Jezusu sklenjen ostanem
zdaj in večne čase. Amen.

O Marija, prečista Devica, dodeli mi
tudi ti svoj materin blagoslov in nebeško
pomoč, da bom po tvojem zgledu zvesto
Bogu služil in v nebesa prišel. Amen.

74

Sveta maša za mrtve

ali

čisrsaa maša«

Začetek.

Vsegamogočni, večni Bog! prišel
sem danes v tvojo sveto hišo, da bi za
tiste, ki si jih po svojem presvetem sklepu
poklical s tega sveta v brezkončno več¬
nost, ponižno prosil milosti in prizane-
šenja, ako jih tvoja pravičnost še ni čistih
spoznala, marveč jih trpljenju izročila v
kraju očiščevanja. — Ali, o Vsegavedni,
ki srca in obisti preiskuješ, kako se smem
predrzniti, da za druge prosim odpuščanja
grehov in prikrajšanja kazni, ko imam
sam z grehom obteženo srce in moram
klicati s spokornim Davidom: „Spo-

znam svoj o hudobijo in moj greh
je vedno zoper mene.“  O Bog, če
nič nečistega ne pustiš v svoje kraljestvo,
in tudi najmanjši madež greha ne odide
ognju v vicah; kako bi mogla iz mojega
grešnega, s tolikimi hudobijami omade-

75

žanega srca prihajati dušam ranjcih ko¬
ristna molitev? Zato te, predobrotljivi
Oče! najprej poprosim usmiljenja sam
za-se. Usmili se me, o 'Gospod! in bodi
milostljiv meni, ubogemu grešniku; saj
spoznam svojo preobilno zadolženost, in
iz globočine svojega srca obžalujem in
objokujem vse svoje grehe. Oh, odpusti
mi, in daj mi milost doseči pred tvojim
obličjem, da bom mogel s čistim  srcem
pred tvoj Božji sedež pošiljati svoje go¬
reče prošnje za uboge duše ter zaupno
pričakovati uslišanja po Kristusu Jezusu,
Gospodu našem. Amen.

Cerkvene molitve.

Na dan pokopa:

O Bog! ki ti je lastno, se vsigdar
usmiliti in prizanesti, ponižno te prosimo
za dušo tvojega služabnika I. (tvoje slu¬
žabnice I.), ki si ji danes zapovedal iti
s tega sveta; ne izroči je v roke sovraž¬
nikove in ne pozabi je do konca, ampak
naj jo sprejmejo sveti angelji in naj jo
peljejo v rajsko očetnjavo, da, ker je v
tebe upala in v tebe verovala, ne bo tr-

76

pela peklenskih muk, ampak bo deležna
večnega veselja, po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Molitev za mrtvega sploh.

Nagni, o Gospod! svoje uho k našim
prošnjam, po kterih ponižno k tvojemu
usmiljenju zdihujemo, da dušo svojega
služabnika I., ki si ga s tega sveta po¬
klical, postaviš v deželo miru in svetlobe,
in jo sprejmeš v družbo svojih svetnikov
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev za ranjce stariše.

O Bog! ki si nam zapovedal, očeta
in mater spoštovati, usmili se milostljivo
duš mojega očeta in moje matere; od¬
pusti jim njih grehe, in dodeli, da jih
v veselji večne svetlobe zopet vidim po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev za ranjce brate in sestre, sorod¬
nike in dobrotnike.

O Bog, ki odpuščenje deliš in člo¬
veško zveličanje ljubiš, prosimo tvojo mi-
lostljivost, da naše družbe brate, sorod-

77

nike in dobrotnike, ki so se s tega sveta
preselili, po prošnjah preblage vselej De¬
vice in vseh svojih svetnikov v družbo
večnega veselja popelješ, po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Branj«.

(Iz prvega lista sv. Pavla aposteljna do Tesalo-
ničanov v 4. pogl.)

»Nočemo, bratje! da bi vi ne vedeli
o spijočih, da ne žalujete, kakor uni,
ki nimajo upanja, (namreč neverniki, ki
nič veselega ne upajo, tedaj tudi ne pri¬
hodnjega veličastnega vstajenja). Kajti,
ako verujemo, da je Jezus umrl in vstal,
tedaj bo Bog tudi tiste, ki so zaspali v
Jezusu, ž njim pripeljal. To namreč vam
povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki
živimo, ki ostanemo v prihod Gospodov,
ne bomo pred tistimi prišli, ki so zaspali.
Ker sam Gospod bo ob povelji in glasu
velicega angelja in na trobento Božjo
prišel z neba, in kteri so umrli v Kri¬
stusu, bodo vstali prvi. Po tem bomo mi,
ki živimo, ki smo ostali, vzeti ž njimi

78

vred na oblakih Kristusu nasproti v zrak
in tako bomo vedno z Gospodom.“

(Ali pa iz skrivnega razodenja sv. Janeza v
14. pogl.)

Tiste dni sem slišal glas z neba,
kteri mi je rekel: Zapiši: Blagor mrtvim,
ki v Gospodu umrjejo. Odslej, reče Dub,
naj počivajo od svojega truda, kajti njih
dela naj gredo za njimi.

Potem moli z mašnikom:

Gospod, daj jim večni mir in večna
luč naj jim sveti. „V večnem spominu
bo pravični in se ne bo bal slabega slo¬
vesa." (Ps. 111.)

Odveži, o Gospod! duše vernih vseh
grehov vezi, in dodeli jim s pomočjo svoje
milosti, da bodo vredni uteči maščevalni
sodbi, in zveličanje večne luči uživati.

Strašen dan bo dan plačila,

Zemlja se bo v prah zdrobila,

Priča David in Šibila.

Kakšen strah bo svet obdajal,

Kadar bo sodnik prihajal,

K ostri sodbi človek vstajal.

79

Čudno bo trobenta pela.
Mrtvim po grobeh donela,

Pred sodnika jim velela.

Smrt, natura trepetala
Bode, ko bo stvar vstajala,

In Sodniku odgovarjala.

Bukve bodo prinesene,

V kterih dela so storjene,
Dobre vse in nepoštene.

Vse, karkolj je zdaj zakrito,
Pred Sodnikom bo očito,
Kaznoval bo vse srdito.

Revež, kam se čem podati,

Kje prijatelja iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti,

Ki odrešiš vse, oprosti
Meni milostno slabosti.

Spomni se, o Jezus mili,

Da so zame te umorili;

Prosim, takrat se me usmili!

Hotel truden si hoditi,

Dal si se na križ pribiti,

Daj mi v blagor trud svoj biti.

Kralj pravični maščevanja!
Prosim grehov odpuščanja,
Preden sodiš naša djanja.

80

Da sem kriv, to sam spričujem,

Grehov svojih se sramujem,

»Prizanesi, Bog!« zdihujem.

Nisem vreden odpuščanja,

Vendar ognja maščevanja
Vari me, Bog milovanja!

Den’ me, prosim, med ovčice,

Kozlov se bojim levice,

Naj deležen bom desnice!

Ko zavržene preklete

V ogenj pahnil boš ujete,

Vzemi takrat me med svete.

V prahu k tebi, Bog, zdihujem,

Srce strto ti darujem,

Konec ti priporočujem.

Dan solza, o ura straha,

Ko bo človek vstal iz praha,

K ojstri sodbi vstal krivični!

Prizanesi, Bog pravični!

Mili Jezus Ti jim daj
Večnega počitka kraj! Amen.

Evangelij.

(Poleg svetega Janeza 11, 21—27.)

„Tisti čas (ko je bil Lazar umrl, in
je že štiri dni v grobu ležal), reče Marta

81

Jezusu: „ Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi
moj brat ne bil umrl. Pa tudi zdaj vem,
da karkoli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal.“ Jezus ji reče: „Tvoj brat bo vstal. 11
Marta mu reče: „Yem, da bo vstal ob
vstajenji poslednji dan.“ Jezus ji odgo¬
vori: „Jaz sem vstajenje in življenje;
kdor v me veruje, bo živel, akoravno
umrje. In kdor koli živi in v me veruje,
ne bo umrl vekomaj. Veruješ to?“ Mu
reče: „Da! verujem, Gospod! da si ti
Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta
svet prišel."

(Ali pa poleg sv. Janeza 6, 37—40.)

Tisti čas reče Jezus množicam Judov:
»Vse, kar mi d4 Oče, bo k meni prišlo,
in kteri k meni pride, ga ne bom venkaj
vrgel, ker z nebes sem prišel, ne da bi
delal svojo voljo, ampak voljo tistega, ki
me je poslal. To pa je volja Očeta, ki
me je poslal, da od vsega tistega, kar
mi je dal, nič ne izgubim, temuč da
obudim tisto poslednji dan. To pa je
volja mojega Očeta, kteri me je poslal,
da ima slehern, kteri vidi Sinu in vanj

6

Rafael.

82

veruje, večno življenje in jaz ga bom
obudil poslednji dan.“

O Gospod! kako tolažilen je evan¬
gelij tvojega Sina za nas, ki po svojih
ranjcih žalujemo! Vse tiste, ki nam jih
je smrt vzela, nam bo Jezus spet dal vi¬
deti na dan vstajenja. O srečna, vesela
snitev! Ali, o Gospod, ko trupla naših
ljubih mirno v grobu počivajo, in kakor
seme v zemljo vsejano spomladi novega
življenja čakajo, duše njihove morda še
ne uživajo pokoja, ampak zdihujejo v ječi
trpljenja, in ječe v čistilnem ognji tvoje
pravice. Za te naša ljubezen prosi mi¬
losti ter zdihuje, da se jih usmili, da jim
okrajšaj čas mučenja in jim kmalu daj
priti v gledanje tvojega veličastva po Je¬
zusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu
našem. Amen.

Darovanje.

(Pred darovanjem moli mašnik pri črnih mašah:)

O Gospod Jezus Kristus! kralj ve¬
ličastva! reši duše vseh mrtvih vernih
kazni pekla in iz globokega brezna;

83

otmi jih iz žrela leva, da jih globočina
ne požre in ne zapadejo v temoto, ampak
sv. Mihael, nebeški zastavnik, jih pri¬
nesi v sveto luč, ki si jo nekdaj obljubil
Abrahamu in naslednikom njegovim.

Prinesemo ti, o Gospod! daritve in
hvalne molitve; sprejmi jih za duše, ki
se jih danes spominjamo, in daj jim iz
smrti v življenje priti, ki si ga nekdaj
obljubil Abrahamu in zarodu njegovemu.

Tilie cerkvene molitve.

Na dan pokopa:

Bodi, o Gospod! prosimo te, milost¬
ljiv duši tvojega služabnika I. (tvoje slu¬
žabnice I.), za ktero ti to hvalno daritev
prinesemo in tvoje veličastvo ponižno
prosimo, da bo po tem pobožnem opravilu
spi-ave vredna priti v večni pokoj po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Za mrtvega sploh:

Naj ti, o Gospod! prosimo te, do-
pade, da bo duši tvojega služabnika I.
ta daritev v pomoč, po ktere opravljanji

6 *

84

si vsemu svetu odpuščenje njegovih grehov
dodelil po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Za ranjce stariše:

Sprejmi, o Gospod! dar, ki ti ga
prinesem za dušo svojega očeta in svoje
matere: podeli jim večno veselje v deželi
živih, in združi me ž njimi v zveličanji
svetnikov po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Za ranjce brate in sestre, sorodnike in
dobrotnike:

O Bog! čegar usmiljenje je brez šte¬
vila , sprejmi milostljivo naše ponižne
prošnje, in daj dušam naših bratov, so¬
rodnikov in dobrotnikov, ki si jim spo¬
znanje tvoje vere podelil, da po teh
svetih skrivnostih našega zveličanja od¬
puščenje vseh grehov dosežejo po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Predglasje.

Bes, vredno in pravično, spodobno
in zveličalno je, ob slednjem času in

85

povsod te hvaliti, sveti Gospod in Oče,
vsegamogočni, večni Bog! posebno za
postavljenje te najsvetejše in najmočnejše
daritve sv. maše, najbogatejšega zaklada
tvoje milosti in usmiljenja, po kteri se
po neskončnem zasluženji tvojega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬
stusa, ne samo živim, ampak tudi mrtvim
še milost in zveličanje deli, se jim od¬
klepa ječa trpljenja in odpirajo vrata ne¬
beškega raja. Daj jim, o Gospod! kmalo
po moči te spravne daritve priti v družbo
svojih izvoljenih, da bodo tudi oni v
zedinjenem veselji s tvojimi angelji in
svetniki te hvalili in slavili in vekomaj
klicali: Svet, svet, svet je Gospod Bog
sabaot! Nebo in zemlja sta polna nje¬
gove slave.

Pred povzdigovanjem.

O Oče usmiljenja ! ozri se milostljivo
doli na naš altar, na kterem se tvoj pre-
ljubeznjivi Sin spet ko najsvetejše dari-
tevno Jagnje tebi daruje za žive in mrtve.
Poglej, o Bog! trpljenje in muke svojega

86

neomadežanega Jagnjeta, in spomni se
prevelike grenkosti njegovih bolečin;
spomni se milostljivo neskončno drage
odkupnine, s ktero je Edinorojeni tvoj
duše naše rešil, in sprejmi njegovo pre¬
sveto Telo in njegovo predrago Kri ko
rešnino za naše trpeče brate in sestre v
vicah. Vse njih trpljenje in mučenje v pe¬
kočem ognji položim na mašnikovo pa-
teno; vse njih zdihovanje in ječanje po¬
topim v kelih na altarji, da bo po tem
združenji s presveto spravno daritvijo
tvojega Sina toliko poprej potolaženo in
končano. — Oče nebeški, prišel je ne¬
precenljivi trenutek, ko ne bomo samo
mi, ubogi grešniki, ampak tudi tvoj lastni,
pravi s krvjo in z mesom, po božji in
človeški natori pričujoči Sin sam molil
za bojevalno in trpečo cerkev, Jezus
Kristus, naš Gospod in veliki duhoven
po redu Melkizedekovem na veke. Amen.

O povzdignjenji sv. Hostije.

O Jezus! bodi milostljiv ubogim
dušam! O Jezus! bodi jim usmiljen! O
Jezus! odpusti jim grehe!

87

O povzdignjenji sv. Keliha.

0 presveta Kri! odreši uboge duše!
0 predraga Kri! očisti jih grehov! O mi-
lostipolna Kri! pogasi jim ogenj trpljenja,
okrepčaj jih s sladkostjo večnega miru!

Po povzdigovanju.

O preljubeznjivi Zveličar! zavoljo
tvoje čudopolne dobrotljivosti, poleg ktere
si se nekdaj na zemlji tolikanj rad po¬
trebnih usmilil; zavoljo tvoje neizrekljive
ljubezni, v kteri si svojo zadnjo kapljo
krvi prelil v odrešenje naših duš, in za¬
voljo tvojega neskončnega usmiljenja, iz
kterega si to najmočnejšo spravno in
prošnjo daritev za žive in mrtve postavil,
te milo prosim, naj zdihovanje naše in
ubogih duš do tebe pride, in ne ravnaj
ž njimi po ostrosti svoje pravice, ampak
po velikosti svojega usmiljenja. Posebno
pa se usmili, o Gospod! duš I. I., za
ktere sem zavoljo posebne ljubezni in
hvaležnosti moliti dolžan; stori jih de¬
ležne bogatega zaklada svojih zasluženj,

88

in naj tvoje neskončno zasluženje izbriše
ostanek dolga. Zaklenem uboge trpeče
duše v tvoje presvete petere rane, in te
prosim po predragi Krvi tvoji, ki je iz
njih tekla , in po neznanskih bolečinah,
ki si jih po njih trpel, oteri solze njih
žalosti in potolaži bolečine njih pokor-
jenja. Zavoljo težav na Oljski gori, ki so
krvavi pot iz tebe gnale, in zavoljo otož¬
nega čutila zapuščenosti, ki je na križi
med temoto srce tvoje krčilo, k tebi zdi¬
hujem, da okrajšaš težave ubogim dušam;
usmili se njih zapuščenosti, in daj jim
namesto temnic ječe gledati svetlobo tvo¬
jega veličastva. Spomni se, o Gospod!
svoje trnjeve krone, ki je tvojo sveto
glavo z vencem ran oplela in ne dopusti,
da bi našim ubogim bratom in sestram
krona plačila še dalje se pridrževala. Za¬
voljo milega pogleda, s kterim si se s
križa na Mater svojo oziral ter jo Ijubez-
njivi skrbnosti Janezovi izročeval, te pro¬
sim, ozri se na zapuščene duše v vicah
z milim usmiljenim očesom in izroči jih
njih angeljem varhom, da jih popeljejo v
kraj veselja in zveličanja. Spomni se, o

89

Gospod! svoje žeje, ki je, kakor živ ogenj
tvoje strpinčeno telo prepekala, in ne daj
mučenim dušam v vicah dalje žeje trpeti
po studencu nebeškega veselja. Kakor to¬
varišu svojemu trpinu na desni strani,
govori tudi ti njim tolažilne besede: „Še
danes boste v raji z menoj."

O Jagnje Božje, ki greha sveta od-
jemlješ, daj jim mir!

O Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, daj jim mir!

O Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, daj jim večni mir.

Pri zavživanji.

O presladki nebeški kruh! o večna
mana! kako hrepeni moja slaba duša
tebe prejeti! Ali, o Gospod ! nisem vreden,
da greš v moje z grehom vse omadežano
srce. Naj ne bo moje hrepenenje po
tvojem presvetem Telesu prazno in zastonj,
ampak reci le z eno samo vsegamo-
gočno besedo in moja duša bo zdrava.
— Darujem to svoje duhovno obhajilo,
in vsa resnična obhajila po vsi zemlji

90

vredno danes prejeta, v olajšanje in okrep-
čanje vernim dušam v vicah in te prosim,
o Jezus! po neskončni tvoji ljubezni, iz
ktere si nam svoje presveto Telo v jed
in svojo predrago Kri v pijačo zapustil,
da našim ubogim bratom in sestram kmalo
daš deležnim biti tvojega svatovskega
obeda v nebesih, jim daš piti iz kozarca
nebeškega veselja. Amen.

Cerkvene molitve po za-
vživanju.

Na dan pokopa:

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da duša tvojega služabnika I. (tvoje slu¬
žabnice I.), ki se je danes s tega sveta
ločila, po tej daritvi očiščena in grehov
rešena, odpuščenje in z njim tudi večni
pokoj doseže po Kristusu Jezusu, Gospodu
našem. Amen.

Za mrtvega sploh:

Odveži, o Gospod! dušo svojega slu¬
žabnika vseh grehov vezi, da bo po ča¬
stitem vstajenji pridši med svetnike in

91

izvoljene, novo življenje začel po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za ranjce stariše:

Vdeleževanje nebeških skrivnosti naj
pomaga, prosimo, o Gospod ! dušam mo¬
jega očeta in moje matere v večni mir
in v večno luč, in me ž njima venca
tvoja večna milost po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Za ranjce brate, sorodnike in dobrotnike:

Dodeli, vsegamogočni in usmiljeni
Bog, da duše naših bratov, sorodnikov
in dobrotnikov, za ktere smo ti to hvalno
daritev prinesli, po moči te svete skriv¬
nosti vseh grehov očiščeni, po tvojem
usmiljenji zveličanje večne luči prejmejo
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Končna molitev.

S to mašno daritvijo ti darujem tudi,
o usmiljeni Oče! vse svete maše, kjerkoli
danes opravljene, in v zaupanji na nji¬
hovo spravno moč ponovim svojo srčno
prošnjo in molitev, da bi ubogim dušam

92

v vicah hotel milostljivo spremeniti njih
ognjene muke v večni pokoj, njih temoto
v večno svetlobo, njih trpljenje v veselje,
njih stiske v mir, in njih pokorjenje v
gledanje tvojega obličja.

O Jezus! ti edino dobri Pastir! ki
si življenje svoje dal za svoje ovce, in si
zdaj spet daritev svoje ljubezni ponovil,
usmili se žalujočih ovčic zaprtih v kraji
trpljenja! Saj so tudi one izmed tvoje
čede, in tako hrepeneče pričakujejo tvo¬
jega rešilnega pastirskega glasu. Naj, o
premili Odrešenik! rešenja glas zaslišijo
in pelji jih gori v domovino zveličanih,
da bodo pastir in čeda vekomaj združeni
ostali.

O sveti Duh! ti nebeški Tolažnik!
bodi ljubeznjiv Tolažnik tudi vsem tistim
dušam, ki si jih nekdaj pri sv. krstu v
tempeljne svoje posvetil, z milostjo svojo
obdaril.

Odpusti jim, o Duh sprave! slednje
oskrunjenje tvojega svetišča, pogasi pla¬
men njih muk z ognjem svoje ljubezni,
in okrepčaj ter pohladi jih z blagotno
roso svoje milosti.

93

O sv. Marija! ti ljubeznjiva Tolaž¬
nica žalostnih! ne pozabi svojih ubozih
in grozno žalostnih otrok v vicah! Po
meči žalosti, ki je sedemkrat tvoje srce
prebodel, po vseh solzah, ki ti jih je trp¬
ljenje tvojega Sina prizadelo, po vseh vzdih-
Ijejih, ki ti jih je težavno rešilno delo pro-
vzročevalo, in po vseh stiskah in težavah,
ki so te zavoljo neumrjočih duš obhajale,
te prosim in milo prosim, bodi tudi
ubogim dušam dobra Mati in jim sprosi
pred milostnim tronom svojega Sina od-
puščenje kazni, da se bodo kmalo kakor
rešeni otroci na tvojih materinih prsih
večno veselili.

O vi sveti angelji! vašemu varstvu
so bile tudi tiste duše izročene, ki zdaj
v ječi pokore koprne. Usmilite se svojih
varovancev in ne nehajte prositi neskončno
usmiljenega in dobrotljivega Boga, da jih
boste, kakor nekdaj one tri mladenče v
ognjeni peči rešili plamena muk, in kakor
nekdaj Petra iz ječe — tudi njih iz kraja
trpljenja popeljete v nebeški Jeruzalem, v
družbo izvoljenih. — In vsi vi svetniki
in svetnice Božje! spomnite se, da je

94

tudi trpeča cerkev z vami sklenjena v
družbo svete ljubezni in pomagajte svojim
plakajočim bratom in sestram, da jim
Gospod podeli večni pokoj, jim da po¬
svetiti večno luč, in jim med vami da
bivati v miru na veke. Amen.

O zakramentu sv. pokore.

„Kterim boste grehe odpustili,  je rekel
Kristus, so jim odpuščeni, in Merim jih boste
zadržali,  so jim zadržani .“ S temi besedami
je bil postavljen zakrament svete pokore. 0
kako srečni smo, da imamo pomoč se po padcu
zopet greha rešiti! „Pojdi tedaj in sleaži se
duhovnu (Mat. 8, 4.) Pojdi k njemu večkrat;
kajti večkratna spoved človeka bolj in bolj oči¬
ščuje, mu odpravi slabe navade, ga varuje
greha, ga utrjuje v dobrem, ga nareja bolj
čuječega, mu dušni stan rasvetljuje, ga krepča
zoper skušnjave, podeljuje duši blagi mir, va¬
ruje mlačnosti, množi gorečnost in dela človeka
vedno bolj čistega in Bogu prijetnega. Kolikor
dalje spoved odlašaš, toliko težavniša bo vojska
zoper skušnjave, toliko lože pride padec v greh,
toliko težavniše vstajenje, ali poboljšanje. Za¬
voljo tega čez mesec dni ali vsaj čez dva me-

95

seča ne odlašaj spovedi. Posebno pa, če imaš
kak velik ali smrtni greh na vesti, brez pomude
svojo vest očisti, da ne boš v največji dušni
nevarnosti živel, ker človek ne ve ne ure ne
dneva svoje smrti.

Pa potrebno je, da zakrament svete po¬
kore vselej s skrbno pripravo prejmeš. Kajti
nevredno prejeti zakrament sv. pokore človeku
ni zdravilo duše, ampak strup, in duši ne v zve¬
ličanje, ampak v pogubljenje. Zato izprašaj skrbno
svojo vest, ne le v ozir smrtnih, ampak tudi v
ozir malih grehov. Preiskuj studenec ali kore¬
nino svojih grehov, posebno huda nagnjenja in
strasti. Preiskuj, ktere skušnjave te najbolj nad¬
legujejo, da jih razodeneš spovedniku. Premišl juj,
iz kakšnega namena opravljaš svoja dobra dela,
kako spolnuješ dolžnost svojega stanu, ali ne
izgubljaš zlatega časa itd.

Posebno si prizadevaj za pravi resnični
kes in trdni sklep, kar je za dobro spoved naj-
potrebniše.

Bodi odkritosrčen pred spovednikom, brez
najmanjšega prikrivanja svojih grehov. Kaj bi
ti pomagalo, če bi ti pred človekom prikrival,
ker Bogu je vse znano? Kadar človek odkrije,
Bog prikrije; kadar pa človek prikrije, Bog
odkrije,  pravi sv. Avguštin. Tudi zadostenje
vestno opravi. Naj Bog vidi, da se sam kaz¬
nuješ, da te bo Boci zagovarjal,  pravi zopet
sveti Avguštin.

Da si iz pogostnih spovedi obilno zve-
ličanskega sadu nabereš, je posebno dobro, da
si za stalno izbereš svojega spovednika, in da

96

brez pravega vzroka ne letaš od enega do dru-
zega. Ker le tak spovednik bo mogel tvoj dušni
stan popolnem spoznati in ti podati pripravnih
zdravil zoper grehe in najboljših pomočkov za
lepe čednosti. Odkrivaj mu vse, kar je dobrega
ali hudega v tvojem sreu, in ravnaj se po nje¬
govem nauku in svetu.

O Tesoljni ali dolgi sporedi.

Vesoljna ali dolga spoved se imenuje tista,
ki jo človek opravi za vse življenje t. j. od
otročjih let, kar je začel greh spoznavati, ali
pa od daljšega časa svojega življenja. Taka
dolga spoved je mnogim ljudem popolnoma po¬
trebna, večji del pa močno koristna in zveli-
čanska.

Potrebna  je dolga spoved vsem tistim,
kterih prejšnje spovedi so bile nevredne ali
neveljavne, ker niso bile čiste in natančne, ali
pa, ker je manjkalo kesanja in trdnega sklepa.
Oh, mnogokrat se zgodi, da kteri ali iz strahu,
ali iz sramožljivosti, ali zavoljo zanikrnega izpra¬
ševanja svoje vesti, ali iz lahkomišljenosti, ali
iz zadolžene nevednosti pri spovedi zamolči
smrtni greh ali še več smrtnih grehov. Le-te
pregrešne zamolčljivosti krivi so tudi tisti, kteri
sicer pri spovedi povedo vse grehe, pa nalašč
izpustijo okoliščine, ktere greh zvekšajo ali ga
v drugačnega spremene, kteri se preveč splošno
spovedujejo, ali tako tiho govore, da jih spo¬
vednik ne more zadosti slišati, ali kteri nalašč
iščejo kakega gluhega ali preveč mehkega spo-

97

vednika. Vse take spovedi so neveljavne zaradi
pomanjkanja odkritosrčnosti in natančnosti pri
spovedovanji. — Neveljavna je spoved tudi ta¬
krat, kadar grešnik nima resničnega kesanja
in trdnega sklepa  se poboljšati. Veliko je
dandanašnji tacih, ki se iz zgolj navade ali
prisiljeni (n. pr. zavoljo spovednega listka) brez
vsega kesanja, celo z nekako predrznostjo spo¬
vedujejo; dalje, ki nimajo nobene skrbi za po-
boljšanje, in po večkratnih spovedih padajo v
ravno tiste velike grehe; bližnjih priložnosti v
greh nočejo zapustiti; dalje, ki nočejo povrniti
storjene škode na premoženji in na časti, dasi-
ravno bi mogli; in poslednjič, ki brez vsega
prizadevanja poboljšati se morebiti po več let
živijo v hudih grešnih navadah. Taki spokor¬
niki, ali bolje rečeno nespokorniki, naj se na
svoje spovedi nikar ne zanašajo, ker so nevredne
ali neveljavne, ktere se morajo z dobro dolgo
spovedjo poravnati ter popraviti. Bog se namreč
ne pusti zasmehovati.

Dasiravno pa dolga spoved ni vsem k zve¬
ličanju potrebna, je vendar prav koristna
vsem  (razun tacih, kteri bi radi iz zgolj bo-
ječnosti in brez vsega pravičnega vzroka svoje spo¬
vedi vedno ponavljali). Kajti prav opravljena dolga
spoved stori, da boš svoj dušni stan natančnejše
spoznal, svojo dušno revščino bolj občutil, stor¬
jene grehe bolj obžaloval, trdnejše sklepe delal
se poboljšati, milost Božjo s hvaležnim srcem
oznanoval, pomanjkljivosti poprejšnjih spovedi
popravil, dvome odpravil, bolj mirno in veselo
srce zadobil in po večji popolnosti hrepenel.

Pafae 1 .. 7

98

Zatorej, če ti je kaj na tem ležeče, da bi
začel bolj pobožno živeti, premišljuj vsa leta
svojega življenja v bridkosti svojega srca, in
očisti svojo dušo z dobro dolgo spovedjo.

Ako si se odločil dolgo spoved opraviti,
ravnaj se po naslednjih naukih:

1. Obudi v sebi goreče želje, se resnično
spreobrniti in svoje življenje poboljšati. Mir
ljudem, ki so dobre, svete volje.  Kdor ima res¬
nično dobro voljo in si prizadeva, mu ne bo
manjkalo milosti Božje, ker Bog hoče, da bi
bili vsi ljudje zveličani, in da bi k spoznanju
resnice prišli. Torej ne bodi malosrčen, temuč
zaupaj na Božjo pomoč, in prosi Boga, da ti da
potrebno milost, da svoje grehe spoznaš, jih
resnično obžaljuješ in se poboljšaš.

2. Da spokornega duha v sebi ohraniš
in zbujaš, beri kaj iz pobožnih bukev, posebno
o poslednjih rečeh, o Kristusovem trpljenju, pri¬
liko o zgubljenem sinu, in kar si bral, to še
nekoliko premišljuj.

3. Izprašuj kak teden ali štirinajst dni
vsak dan po nekoliko časa v samotnem kraju
svojo vest po Božjih in cerkvenih zapovedih itd.,
kakor ti kaže tu pridejano »ogledalo vesti«.
Pri smrtnih grehih premišljuj tudi njih število
in okoliščine, ktere greh zvekšajo ali ga v dru-
zega spremenijo. Ge se kterega velicega greha
nikakor ne spomniš, in ti še le po dolgi spo¬
vedi na misel pride, ne bodi nepokojen, ampak
ga pri prvi spovedi povej. Posebno prisrčno
Boga prosi za pravi čeznatorni kes in trdni
sklep, se resnično poboljšati.

99

4. Pri spovedi se najprej spovej grehov
od zadnje spovedi, potem povej ob kratkem,
kaj te je nagnilo k dolgi spovedi, in kako si se
za-njo pripravljal. Potem začni dolgo spoved in
najbolje je. da s tistimi grehi pričneš, ktere naj¬
težje poveš, ker boš potem ložje druge povedal.
Varuj se vsake hinavščine, laži ali zamolčlji-
vosti, ker bi bil potem ves tvoj trud zastonj;
Bog nam v srce vidi. Nikar kake reči iz tega
namena ne zamolči, ker upaš, da te bodo spo¬
vednik vprašali. Velikoveč z otročjim zaupanjem
odkrij svoje srce spovedniku, ponižaj se, pokaži
svoje dušne gobe, da boš očiščen.

Po povedanih grehih sprejemaj s ponižnim
srcem nauke in svarila, odgovarjaj odkritosrčno
na vprašanja, in ravnaj se zvesto po razsodbi
spovednikovi. Opravi natanko naloženo pokoro
ter še sam kaj prideni, in varuj se, da po
dolgi spovedi ne padeš v stare grehe, ter skrbi,
da pričneš novo bolj pobožno življenje.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Vzdignil se bom in šel bom k svo¬
jemu Očetu in porečem: Grešil sem zoper
nebesa in zoper tebe; nisem vreden tvoj
sin imenovan biti; stori me kakor enega
izmed svojih spokornikov, in pošlji mi
danes le eno drobtinico od mize svoje
neskončne milosti, da morem svoje grehe
prav spoznati, obžalovati in za-nje vredno

7*

100

pokoro storiti. Oh! narastle so se moje
pregrehe in veliko je njih število; nisem
vstanu, jih spoznati. Pa ti, o prava luč,
ki razsvetljuje vsacega človeka, ki na ta
svet pride, razsvetli teme mojega srca,
da prav spoznam svoje grehe, kakor jih
bom spoznal ob svoji smrtni uri in pred
sodnjim stolom tvoje ostre pravice; daj,
da jih s pravo, čeznatorno žalostjo ob¬
žalujem, se jih odkritosrčno spovem in
za-nje zadostujem.

Zdaj izprašuj svojo vest s tako skrbjo,
kakor imaš navado v drugih imenitnih zadevah
skrbno ravnati; tako zvesto, kakor da bi bila
ta zadnja spoved tvojega življenja; kajti ena bo
gotovo tvoja zadnja spoved.

Ogledalo vesti ali način izpra¬
ševanja vesti.

I. Po Božjih zapovedih.

1. Verovaj v enega samega Boga. Ali so bile
morebiti moje poprejšnje spovedi nevredne, ali
zavoljo nemarnega izpraševanja vesti, ali po¬
manjkanja kesanja in trdnega sklepa, ali ker
sem kak greh zamolčal, zmanjševal, prikrival?
ali sem že popravil? — Ali sem sveta obhajila

101

vredno prejemal? se lepo pripravljal? potlej še
molil? — Ali sem naloženo pokoro opravil? —
Ali sem veroval vse, kar sveta cerkev verovati
zapoveduje? — Ali sem nad kako versko res¬
nico radovoljno dvomil? — Ali sem veri na¬
sprotne knjige bral in drugim posojeval ? — Ali
sem imel kaj prazne vere? Ali sem nad Božjo
milostjo dvomil, ali predrzno na-njo grešil? —
Ali sem zoper Boga godrnjal? — Ali sem o
veri, pobožnih cerkvenih šegah zaničljivo govoril,
jih zasmehoval? Ali sem zjutranjo in večerno
molitev pobožno opravljal? — Sem bil Bogu hva¬
ležen za prejete dobrote, zlasti po jedi, zjutraj
in zvečer? — Ali sem večkrat obudil vero,
upanje in ljubezen? itd.

2 . Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.
— Ali nisem imena Božjega, Jezusovega, Ma¬
rijinega in svetnikov brez potrebe, nespoštljivo
izrekoval, ali celo v jezi in kletvini, in da bi
laž potrdil? — Ali se nisem s svetimi rečmi,
z Božjo besedo norčeval, svetega pisma pačil
in krivo obračal? — Ali sem preklinjal in se
rotil? — Ali nisem duhovnikov, starišev in mrtvih
preklinjal? mi je kletev že v navadi? — Ali
nimam v navadi, v potrjenje svojih besedi se
pridušati ali kakor koli bodi prisegati in se
rotiti? — Ali sem celo laž tako trdil? — Ali
nisem krivo prisegel ali v negotovi reči ? — in
ah je moja kriva prisega komu kaj škodo¬
vala? _ Ali nisem Bogu kaj obljubil in ne
spolnil?

3. Posvečuj praznik. — Ali sem bil o ne¬
deljah in zapovedanih praznikih spodobno in

102

pobožno pri celi sveti maši? — Ali sem bil
pri službi Božji radovoljno razmišljen? — Ali
sem imel pri službi Božji pregrešne misli, po¬
glede, nepotrebno govorjenje? — Sem se pri
službi Božji nespodobno vedel, pobujšljivo smejal,
in sem druge motil? — Sem bil tudi pri pri¬
digi in popoludanski službi Božji? — Ali sem
Božjo besedo pazno in zavoljo zveličanja svoje
duše poslušal? — Ali sem koga od službe Božje
odvrnil? — Ali sem te dneve brez velike sile
in brez privoljenja ali celo v pohujšanje bliž¬
njega hlapčevska dela opravljal? — ali druge
k temu napeljeval? — Ali nisem nedelj in praz¬
nikov skrunil s pregrešnim veseljem, s ponoč¬
nim pohajanjem in nečistostjo, pijančevanjem,
igranjem in plesanjem, s prepirom ali klet¬
vijo? itd.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel in da ti bo dobro na zemlji. — Ali sem

svoje stariše spoštoval in ljubil ? — Ali sem jim
bil hvaležen in pokoren? — Ali jim nisem je¬
zikal, jih zasramoval? grdo gledal? zaničeval
in preklinjal? — Ali sem jim kaj hudega voščil ?
— jim z roko nameril ali jih celo udaril? ■—
Ali jih nisem s svojim razuzdanim življenjem
v sramoto in v žalost pripravil? — Ali nisem
slabosti svojih starišev raznašal? — Se jih
nisem zavoljo nizkega stanu ali ponižne obleke
sramoval? — Sem tudi že odraščen njih svet
in opominjevanje ponižno poslušal? — Se jim
nisem zlagal, jih ogoljufal, okradel? — Ali sem
za stariše molil, jim v potrebah pomagal,
bolnim stregel? — Ali sem skrbel, da so svete

103

zakramente prejeli? — Sem njih zadnjo voljo
skrbno spolnil? — Nisem še celo mrtvih sta-
rišev zaničeval in opravljal? — Sem si priza¬
deval pregreške ranjcih starišev z molitvijo,
miloščino, povračilom krivičnega blaga popra¬
viti? — Ali sem te dolžnosti tudi do svojega
očma, mačehe, varha, učenikov, gospodarja in
gospodinje, duhovske in deželske gosposke spol-
noval? — Ali jih nisem nalagal, goljufal, za¬
sramoval, zaničeval, njih zapovedi grajal? —
Ali sem bil starišem in predpostavljenim kdaj
v grešnih rečeh pokoren? — Sem stare, uboge
in nadložne ljudi zasramoval? — Ali sem brate
in sestre ali svoje tovariše k nepokorščini do sta¬
rišev, učenikov in predpostavljenih napeljeval?

5. Ne ubijaj. — Ali sem bil kdaj kakor
koli kriv smrti svojega bližnjega? — Ali sem
sebi ali bližnjemu življenje krajšal, ali na zdravji
škodoval z nezmernostjo v jedi in pijači, ali s
plesom, z žalostjo, z jezo, z nevoščljivostjo, s
sovraštvom, s prepirom, s tepenjem, s suvanjem,
z ranjenjem, z bojem? — Sem kdaj svoje ali svo¬
jega bližnjega življenje brez potrebe v nevarnost
postavil ? — Ali sem kaj tacega jedel in pil, kar
sem lahko previdel, da mi bo škodovalo? —
Nisem sebi ali drugim smrti želel in zakaj?

— Sem se nalašč kaj na telesu poškodoval?

— Ali sem svojemu bližnjemu na duši škodoval,
ker sem ga pohujšal z besedo ali z dejanjem?

— Ali sem koga v kak greh napeljeval ali cel6
zapeljal, dražil, prigovarjal? — Ali sem bližnjega
z grenkimi, žaljivimi, trdimi besedami, ali z
zasmehovanjem in zasramovanjem žalil? — Ali

104

sem v prepiru in sovraštvu živel ? kako dolgo ?

— Ali se nisem hotel spraviti, ko sem bil pri¬
jazno nagovorjen? — Sem bil neusmiljen do
živali? itd.

6. Ne prešestvaj. — Ali sem se z veseljem
in dopadajenjem v nečistih mislih mudil? —
Sem kdaj v nespodobne želje privolil, da bi bil
kaj nespodobnega rad videl, slišal, storil ali pustil,
da bi se z menoj storilo? — Sem se poprejšnjih
grehov zoper sveto čistost z veseljem spominjal?
Ali sem radovoljno v sebi budil nespodobne
misli in želje z branjem slabih bukev, s poslu¬
šanjem nesramnih pogovorov, povesti, pesem?
s pogledom nespodobnih podob, drugih nespo¬
dobnih reči? s ponočnim postopanjem, s slabo
tovaršijo? — Ali nisem grešil z nespodobnim
govorjenjem in petjem, z nespodobnim norče¬
vanjem ? v čegavi pričujočnosti ? — Nisem koga
na nesramno govorjenje in petje napeljeval?

— Ali nisem kterikrat nespodobnih naročil ali
pisem prenašal? — Nisem šel v cerkev ošabno
oblečen s to mislijo, da bi posvetnim ljudem
pregrešno dopadel? — Sem koga v kak nečist
greh pregovarjal ali silil? — Je bil le-ta mojega
ali druzega spola? — Kakšnega stanu? ali so-
rodovinec? — Sem kak nečist greh o svetem
času ali dnevu, na svetem kraju storil? —
Sem imel kako pregrešno znanje in kako dolgo ?

— Sem kaj nespodobnega sam sebi storil ali
pa drugim meni storiti pripustil? — Sem jaz
drugim kaj nespodobnega storil? — Sem bil
sramožljiv, ko sem se oblačil in slačil ? — Sem
se nečistih grehov še celo hvalil, pri spovedi

105

pa jih zmanjševal ali celo zamolčal? — Sem
se vselej spovedal, kadar koli mi je v tej reči
vest kaj očitala, in nekak strah pred Bogom
delala? itd.

7. Ne kradi. — Sem komu kaj ukradel ali
po sili vzel? — Sem po malem krivično jemal
ali goljufal? — Sem si s tem precej premo¬
ženja pridobil? — Sem kaj s slabim ali neve¬
ljavnim denarjem plačal? — Sem celi dan
pridno delal, kadar sem bil najet? — Ali sem
za slabo delo dobro plačilo terjal? — Nisem
kaj ukradenega kupil? — Ali sem kaj svojim sta-
rišem, sorodnikom in predpostavljenim ukradel?
— Sem denar, ki so mi ga stariši dali, v igre,
ali v nepripuščena razveseljevanja obračal? —
Nisem od starišev denarja izgoljufoval z laž-
njivimi besedami, da si bom bukve, obleko ali
kaj druzega potrebnega kupil? — Sem z ne¬
potrebnim oblačilom, igranjem, zapravljanjem
sebi in drugim škodo delal ? — Ali sem na polji,
na travnikih, v gozdih, na vrtu ali kje drugje
komu kaj škode storil? — Ali sem shranjene
ali posojene reči bližnjega skrbno varoval? —
Ali sem ukradene ali najdene reči vselej nazaj
dal? — Ali sem storjeno škodo na premoženji
bližnjega po svoji moči poravnal, ali vsaj skrbel
odpuščenje zadobiti od tistega, kterega sem po¬
škodoval? — Ali pomislim, da greh krivice ne
bo odpuščen, dokler se krivica ne popravi, ko¬
likor je mogoče? itd.

8 .  Ne pričaj po krivem zoper svojega bliž¬
njega. — Ali sem kterikrat kaj po krivem pričal
ali celo krive priče podkupil? — Sem se kte-

106

rikrat zlagal ? in ali je bilo zatega voljo komu
kaj škode? — Ali sem se zlagal zavoljo do¬
bička ali celo pri spovedi? — Ali sem se hlinil
ali po hinavsko obnašal? — Ali sem radovedno
ali iz hudobije po slabostih bližnjega popraševal
in jih rad poslušal? — Ali sem rad o slabostih
bližnjega govoril, akoravno nisem bil dolžan in
brez vsega dobrega namena? — Ali sem vpričo
veliko ljudi v imenitnih rečeh o bližnjem slabo
govoril? — ali o takih osebah, ktere sem dolžan
spoštovati ? — Ali sem svojega bližnjega slabo
sodil, na slabo razlagal njegove besede in nje¬
govo djanje, mu slabe namene podtikal ? — Ali
sem take krive sodbe tudi drugim razodeval?
— Ali sem se kterikrat čez svojega bližnjega
zlagal ter mu dobro ime vzel ? sem si prizadeval,
mu dobro ime zopet povrniti in vso škodo po¬
praviti ? — Ali sem koga podpihoval in zdražbe
delal? — Sem se za dobro ime bližnjega po¬
tegnil, kadar je bilo mogoče? — Sem koga za¬
ničeval ?

9 . Ne želi svojega bližnjega žene. — 10 . Ne
želi svojega bližnjega blaga. — Ali sem kdaj
po krivici želel dobiti kaj tacega, kar ni bilo
moje ? — Ali sem bil svojemu bližnjemu zaradi
kake stvari nevoščljiv ? — Ali sem mu kaj hu¬
dega, kako škodo privoščil?

II. Po cerkvenih zapovedih.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši. — (Te

107

dve zapovedi ste že v tretji Božji zapovedi za-
popadeni.)

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč
štiridesetdanski post, kvaterne in druge zapove¬
dane postne dni; zdrži se tudi o petkih in ob
sobotah mesnih jedi. — Ali sem se postil zapo¬
vedane postne dni, da sem se le enkrat na dan
do sitega najedel, ko me je ta zapoved že ve¬
zala, ker sem že 21. leto svojega življenja spolnil?

— Ali sem ob petkih in sobotah in drugih za¬
povedanih postnih dneh mesne jedi vžival brez
privoljenja duhovske gosposke, brez nevarne bo¬
lezni in drugega pravičnega vzroka? — In če sem
se privoljenja poslužil, ali sem to z drugim delom,
posebno z molitvijo ali miloščino nadomestil?
Ali sem to cerkveno zapoved grajal, zasme¬
hoval, in s prelomljenjem druge pohujšal ? — Sem
koga druzega zapeljal, da je to zapoved prelomil ?

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu
spovedniku k manjšemu vsaj enkrat v letu, in o
velikonočnem času prejmi sveto rešnje Telo. —
Ali sem bil vsako leto o velikonočnem času
pri spovedi in pri sv. obhajilu? ■— Ali sem bil
na svojega spovednika jezen, če mi je sveto
odvezo odrekel? sem ga zato zaničeval in obre¬
koval? — Ali sem nalašč premehkega spoved¬
nika iskal, da sem ložje v smrtnih grehih živel?

— Ali sem kterikrat pri spovednici poslušal,
kaj se drugi spovedujejo, ali kaj jim spovednik
pravi? in sem to drugim pravil? — Ali sem
se pri spovednici nespodobno obnašal? Ali sem
na dan sv. obhajila padel v kake navadne in
velike grehe?

108

5. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih
Časih. — Ali sem bil v adventu ali v postu
pri kakem pregrešnem razveseljevanji, plesu,
igrah itd.? — in ali sem tudi druge k temu
napeljeval ?

III. Po poglavitnih grehih.

1.  Napuh. — Ali sem si kaj domišljeval
zavoljo svoje lepote, imenitnostni, bogastva,
dobrih lastnosti itd. ? — Ali sem se celo s pre¬
grešnimi rečmi bahal? — Se nisem čez svoj
stan nesramno in pohujšljivo oblačil ? — Nisem
starišem ali komu drugemu kaj ukradel, da bi
si lepšo obleko omislil? — Nisem le hvale pri
ljudeh iskal? — Ali sem bil celo zarad pobož¬
nosti napuhnjen? — Sem bližnjega iz prevzet¬
nosti zaničeval? — Ali sem bil jezen na tiste, ki
so me po pravici svarili? — Sem vedno le svojo
trdil, ugovarjal, se rad prepiral, kregal?

2. Lakomnost. — Ali ni moje srce preveč
na časno blago navezano? — Ali niso moje
skrbi za časno tolike, da na zveličanje svoje
duše pozabim? — Ali le na to gledam, kako bi
si pridobil veliko blaga, če tudi po krivici? —
Nisem bil iz lakomnosti usmiljen proti drugim ?
— jim nisem, ko bi bil lahko, nič vbogajme
dal? — Ali sem bil zapravljiv pri jedi in pijači,
pri obleki, pri igri? itd.

3. Nečistost. (Glej šesto zapoved.)

4.  Nevoščljivost. — Ali nisem bil komu
nevoščljiv zavoljo njegove sreče, časti, dobre

109

glave, pobožnosti, ali celo sv. zakramentov in
lepega življenja? — Sem bil žalosten, ko seje
bližnjemu dobro godilo, ali vesel, ko se mu je
slabo godilo ? — Sem koga iz nevoščljivosti kaj
poškodoval, ali na dobrem imenu ali na premo¬
ženji? itd.

5. Požrešnost. — Sem bil kterikrat nezmeren
v jedi in pijači? — Se nisem vpijanil? Sem
v pijanosti preklinjal, pohujšljivo govoril ali kaj
druzega hudega storil? —

6. Jeza. — (Glej peto zapoved).

7. Lenoba. — Ali sem bil zanikrn v mo¬
litvi, v ozir Božje besede? — Sem iz zanikr-
nosti sveto mašo opuščal? in celo ob nedeljah
in praznikih? — Sem bil len v prejemanji svetih
zakramentov ali sploh v dobrem?

IV. Po grehih zoper sv. Duha.

1. Predrzno na Božjo milost 'grešiti;

2. obupati nad Božjo milostjo; 3. spoznani
krščanski resnici se ustavljati; 4. svojemu bliž¬
njemu zavoljo Božje milosti nevoščljiv biti;'

5. do lepega opominjevanja otrpnjeno srce imeti;

6. v nespokornosti trdovraten ostati.

V. Po ptujih grehih.

1. V greh svetovati; 2. grešiti velevati;

3. v greh privoliti; 4. v greh napeljevati; 5. greh
hvaliti; 6. k grehu molčati; 7. greh pregledati;
8 - greha se vdeležiti; 9. greh zagovarjati.

110

VI. Po zapovedi ljubezni do bližnjega.

Ali storim svojemu bližnjemu kaj dobrega
na duši ali na telesu, kadar mi je mogoče? —
in ali mu storim iz dobrega srca in iz ljubezni
do Boga, ne z nejevoljo ali z oštevanjem ? Ali
imam potrpljenje z njegovimi napakami? —
Ali imam usmiljenje do bolnikov? — Ali sem jim
postregel, posebno domačim in sosedovim ? itd.

VII. Po dolžnostih stanu.

Ali sem dolžnosti svojega stanu spolnoval ?

*  *

*

Ktero je moje poglavitno nagnjenje k hu¬
demu? — Sem se od svoje zadnje spovedi kaj
poboljšal? ali sem bil celo slabši?

Žalost nad grehi.

Oh! Oče vse milosti, kaj sem ti
povrnil za vse, kar si mi dobrega storil?
Ni me bilo, in ti si me vstvaril, po svoji
podobi si me naredil, da bi te hvalil,
tebi služil in se večno zveličal. Ti si me
do zdaj ohranil, preživil in iz neštevilnih
nevarnosti otel. Svojim angeljem si za¬
povedal, da me varujejo po vseh mojih
potih; dal si mi skrbne stariše in svoje
namestnike, ki so me učili tebe spoznati

111

in v svetem strahu in ljubezni tebi slu¬
žiti. — Svojega edinorojenega Sina si
za-me na svet poslal, da je za-me do
zadnje kaplje svojo presveto Kri prelil in
umrl, da bi le jaz ne bil pogubljen. Do¬
delil si mi brez vsega mojega zasluženja
milost svetega krsta in luč svete vere.
— Oh! kolikokrat bi me bil že lahko
posekal kot nerodovitno drevo in vrgel v
večni ogenj, in si vendar tako dolgo z
menoj potrpel. — Po prvem smrtnem
grehu bi me bil lahko v pekel pahnil,
in si s toliko potrpežljivostjo čakal na moje
poboljšanje; s svojo milostjo mi kot iz¬
gubljenemu sinu naproti prideš, večno
plačilo mi v nebesih obetaš, če se bom
poboljšal.

O jaz nehvaležni človek, ki sem ti
toliko ljubezen le z grehi in nemarnostjo
povračeval! Oh, kako pozno pridem k
spoznanju! Zoper tebe samega sem grešil,
in hudo sem delal pred tvojim obličjem.
Iz vsega srca mi je žal, da sem razžalil
tebe, svojega Stvarnika, Odrešenika in
Posvečevalca, svojega Gospoda in naj¬
večjega dobrotnika. Oh, kdo da mojim

112

očem potok solz, da bom kakor Magdalena
pri nogah Jezusovih neprenehoma obža¬
loval svoje grehe? O da bi mogel tak
stud in tako bolečino nad grehi občutiti,
kakoršno so tvojemu presvetemu Srcu
moji preobilni grehi napravili! Dostavi
vendar, o predobrotljivi Jezus! z največjo
bolečino svojega Srca, kar moji žalosti
primanjkuje.

Zdaj pa je pripravljeno moje srce,
o Bog, za vse, kar tebi dopade. Želim
in trdno sklenem, svoje življenje pobolj¬
šati, in se vseh grehov, posebno tega . . .
varovati. O Bog! potrdi ta moj sklep, in
dodeli mi milost, da ga spolnim. Kajti
brez tebe nič ne morem. Zastonj delam
sklepe, če me ti s svojo močno roko ne
podpiraš. — V zadostenje svojih grehov
ti darujem presveto življenje, trpljenje in
smrt tvojega Sina. Poglej, o milostljivi
Oče, na obličje svojega ljubega Sina!
Njegova Kri kliče za-me k tebi s križa.
Darujem ti zasluženje prečiste Device
Marije in vseh svetnikov; darujem ti
svoje življenje, vsa svoja dela in trp¬
ljenje, trdno zaupajoč na tvojo milost, da

113

mi boš vse grehe odpustil in mi dodelil
pomoč, da morem svoje življenje pobolj¬
šati in do konca stanoviten ostati.

Ravno pred spovedjo.

Oče! grešil sem zoper nebesa in zoper
tebe. — Usmili se me, o Bog, po svoji
neskončni milosti. — Ce boš zavoljo pre¬
greh odgovor tirjal, Gospod! Gospod!
kdo bo obstal? — Vendar pri tebi je
milost in obilno odrešenje. Žal mi je iz
vsega srca, da sem razžalil tebe, svojega
vsegamogočnega stvarnika, svojega naj¬
boljšega odrešenika, svojega posvečevalca,
svojega največjega dobrotnika. — O Bog,
živo verujem v tebe, da si neskončno
usmiljen ter si v odpuščenje grehov po¬
stavil zakrament svete pokore; o da bi
me moja vera zveličala! — Trdno za¬
upam v tebe, o neskončna milost, da mi
boš vse grehe odpustil. — Srčno te ljubim,
o neskončna dobrota! O kako težko mi
je pri srcu, da sem razžalil tako dobrot¬
ljivega Boga! — Grešil sem, Gospod!
bodi milostljiv meni, ubozemu grešniku !
Jezus! Sin Davidov, usmili se me! —

8

Rafael.

114

Sveta Marija, pribežališče grešnikov, Mati
milosti, prosi za-me! Moj sveti angelj
varuh, moj krstni patron, vsi svetniki,
posebno vi, sveti spokorniki, kteri ste se
po vredni spovedi posvetili in v nebesa
prišli, prosite za-me!

Molitev po spovedi.

Raztrgal si, Gospod! vezi mojih
grehov; tebi bom hvalo prepeval. Priza¬
nesel si moji duši, odpustil si moje grehe,
ker si Bog vsega usmiljenja. Velika, o
Gospod, je tvoja milost, in usmiljenja
tvojega ni števila. Pridem k tebi, o pre-
dobrotljivi Jezus, kakor oni gobovi, ki
si ga ozdravil, in zahvaljujem se ti, da
si blagovolil me očistiti gnjusnih gob
mojih grehov. Naj bo zato tvoje ime
hvaljeno na vekomaj! Res si ti Jezus,
to je Zveličar, ki nobenega še tako ve-
licega grešnika od sebe ne pahneš, ki
vse prave spokornike milostljivo sprejemaš
in jih zapisuješ v število svojih otrok.
— Sprejmi, prosim, to mojo ponižno
spoved, ki sem jo opravil; in karkoli je
pomanjkovalo moji žalosti nad grehi, in

115

popolnosti pa natančnosti moje obtožbe,
naj nadomesti tvoja dobrota in milost. Oči¬
stil sem svojo dušo v tvoji krvi, nikdar je
več nočem omadežati. Podperaj mojo sla¬
bost, da v stare grehe ne padem, po¬
sebno v ta greh.Varuj mojo

dušo, in nikar ne pripusti, da bi se še
kdaj od tebe ločil. O pomagaj mi, da te
bom z Marijo Magdaleno zdaj tolikanj
bolj ljubil, ker si mi toliko odpustil! —
In ti, o moja preljubeznjiva Mati Marija,
ki me ubozega grešnika nisi zapustila,
in si mi s svojo priprošnjo milost in
spravo z Bogom zadobila, o stoj mi na
strani, da odsihdob svoje sklepe spol-
nujem in stanoviten ostanem v zvestobi,
ki sem jo obljubil tvojemu Božjemu
Sinu. Amen.

Molitev pred opravljanjem pokore.

O preljubeznjivi nebeški Oče! v za-
dostenje vseh svojih grehov ti darujem
vse trpljenje tvojega ljubega Sina, ki ga
je za nas nevredne grešnike prestal od
tiste ure, ko se je za nas včlovečil, noter
do ure, ob kteri je za nas z nagneno

8 *

116

glavo na križu umrl; darujem ti zaslu-
ženje preblažene Device Marije in vseh
tvojih svetnikov: z vsem tem zasluženjem
sklenem svojo nevredno pokoro, ktero
hočem sedaj opraviti, ter te ponižno
prosim, dodeli mi milost, da te zanaprej
čez vse ljubim. Tebi samemu želim do-
pasti in tebe z nobenim radovoljnim
grehom več ne razžalim. Amen. (Zdaj
opravi naloženo pokoro.)

Molitve pred sv. obhajilom.

Zaslišal sem tvoj glas, o Gospod: Pri¬
dite h meni vsi, hi se trudite in ste obloženi,
in jaz vas bom poživil.  O Svetnik vseh
svetnikov! ti se ponižaš k meni priti, ti
hočeš z menoj biti; ti me vabiš k svoji
mizi, ti mi hočeš dati nebeški kruh za-
vziti, ne druzega, kot sebe samega, živi
kruh, ki si z nebes prišel, in daješ živ¬
ljenje svetu.

O nevidni Stvarnik sveta! pravi živi
Bog; kako prečudno ravnaš z nami!

117

kako sladak in milostljiv si svojim izvo¬
ljenim, kterim se samega sebe daješ vži-
vati v tem zakramentu! Veseli se moja
duša in zahvaljuj Boga za tako žlahten
dar in za to posebno tolažilo, ki ti ga je
zapustil v tej solzni dolini.

Ali kako te hočem sprejeti v revno
hišico svoje duše, ker sem tolikrat grešil
pred tvojim presvetim obličjem, ktero an-
gelji molijo in časte in se pred njim tre¬
sejo, in kterega se celo svetniki in pra¬
vični boje! O Gospod Jezus! bodi torej
milostljiv meni, ubozemu grešniku! Zal
mi je, da sem grešil, trdno sem sklenil,
se poboljšati in popraviti, kar sem hu¬
dega storil. Odpusti mi, prosim, vse moje
grehe, in odvzemi mi vse, kar tvojim
presvetim očem v meni ne dopade, da te
bom mogel vredno in sčistim srcem prejeti.

O Gospod Jezus! živo in trdno ve¬
rujem vse, kar si nas ti učil, kar so apo-
steljni oznanovali in kar nam sveta cerkev
verovati zapoveduje; posebno trdno ve¬
rujem, da si ti, o Gospod Jezus, Sin ži¬
vega Boga, ki si na ta svet prišel, in si
tukaj v tem zakramentu resnično pričujoč,

118

kajti sam si rekel: Moje meso je res jed,
in moja Jeri je res pijača.  Potrdi mojo vero!

O Gospod Jezus! jaz sem sicer prali
in pepel, ubog grešnik; ali ti si Oče vsega
usmiljenja in Pog vse tolažbe. Saj kličeš
trudne in obložene k sebi, da bi jih po¬
živil. Če je že Petrova senca bolnike
ozdravljala, ali ne smem upati, da bom
ozdravel od svojih dušnih bolezen, ko
boš k meni prišel? Ker mi torej vest nič
posebnegajne očita, se vzdignem in pridem
k tebi, svojemu Očetu, svojemu Gospodu
in zdravniku, s trdnim zaupanjem, da
boš ozdravil mojo ubogo dušo in poživil
za večno življenje.

O presladki Zveličar Jezus Kristus!
kako velika je bila tvoja ljubezen, ker si
iz prelepih nebes prišel v to solzno do¬
lino, da si človeško naturo nase vzel, brez
števila bolečin, celo križ in smrt zame pre¬
stal! O kolika ljubezen! Pogubil bi nas bil
lahko, in si nas rajše hotel zveličati! Mi
smo bili smrti vredni, in ti si hotel za
nas umreti! In zraven tega si še samega
sebe zapustil v tem presvetem zakramentu
v znamenje svoje neskončne ljubezni do

119

nas, da na prav novi in prečudni način
pri nas ostaneš in nas poživljaš, ker je
tvoje veselje biti pri človeških otrocih.
O Gospod! kako si vreden vse naše lju¬
bezni, ki si toliko storil iz ljubezni do
nas! Ljubiti te želim čez vse, o moj Go¬
spod ! moj Bog! moj Odrešenik! in zato
te tudi v tem zakramentu želim prejeti,
da bi se s toliko močnejšimi vezmi ljubezni
s teboj sklenil in nikdar več ne ločil od
tebe. Pa kdo sem jaz, da se predrznem
k tebi priti? Ali nisi ti moj Bog in Go¬
spod, moj Stvarnik in Odrešenik, Kralj
nebes in zemlje, pred kterim se tresejo
angeljske vrste? Kdo sem pa jaz? Ubog
črviček zemlje, prah in pepel, in kar
me še nevrednišega dela, — nepokoren
in nehvaležen grešnik! Res, o Gospod,
nisem vreden, da greš pod mojo streho;
vendar spomni se, da si tudi grešnike
in cestninarje ljubeznjivo sprejemal in z
njimi jedel: oh, tista milost naj te nagne,
da tudi mene ljubeznjivo obiščeš, in da
me ne zavržeš, ko k tebi pridem.

Nikar ne obrni torej proč svojega
obličja od mene, nikar ne odlašaj svojega

120

obiskanja, nikar mi ne odtegni svojega
tolažila. Glej, želim te zdaj pobožno spre¬
jeti. Kakor žejen jelen hrepeni po mrzli
vodi, tako poželi moja duša tebe, o moj
Zveličar, Gospod Jezus! 0 daj se samega
sebe meni, in imel bom vsega zadosti.
Kajti razun tebe ni nobene tolažbe. Brez
tebe ne morem biti, brez tvojega obi¬
skanja ne morem živeti. 0 pridi torej,
o Jezus! pridi, razveseli in nasiti me!

O najčistejša Devica Marija! prosim
te po tvoji brezmadežni nedolžnosti, s
ktero si svojemu Božjemu Sinu v svojem
deviškem telesu vredno prebivališče pri¬
pravila, da bom po tvojih prošnjah od
vsakega madeža očiščen, in tudi jaz Je¬
zusu vredno prebivališče pripravim. 0
preljubeznjiva Mati! daj mi Jezusa, ka¬
kor si ga dala svetim trem kraljem in
pobožnemu Simeonu v naročje. O vsi
sveti angelji, posebno moj angelj varuh,
in vsi svetniki Božji, posebno moj krstni
pomočnik in sveti Alojzij in sveti Sta¬
nislav ! o pomagajte mi Jezusa vredno
prejeti! Amen.

121

Molitve po st. obhajilu.

Najdel sem tistega, kterega ljubi
moja duša, držim ga, ue bom ga spustil.
— O preljubi Jezus moj, izvoljeni izmed
tisueev, kteremu je dopadlo v moji ubogi
duši prebivati! — O moj miroljub, v
kterem je največji mir, pravi počitek! O
skriti Bog! ki s ponižnimi govoriš! —
O zares neizrekljiva milost tvoja! — O
zares prečudna ponižnost tvoja! — O
neskončna ljubezen, ki se je moji duši
skazala! — O Jezus! kolika sladkost je,
biti pri tvoji mizi! Gotovo bi se moralo
moje srce vpričo tvojega obličja ljubezni
topiti in veselja jokati. — O kako veli-
cegagosta sem prejel! Kako ljubeznjivega
gosta sem v hišo svoje duše vpeljal! —
Kako prijetnega tovariša sem dobil! Kako
zvestega prijatelja sem najdel! — O Je¬
zus moj! ostani v meni; nikar ne pusti,
da bi se kdaj ločil od tebe!

O presladki Zveličar! Naj te hvalijo
vsi narodi, družbe in jeziki, in naj tvoje
sveto in sladko ime z največjo hvalo in
gorečo pobožnostjo poveličujejo! Glej!

122

veselje vseh pobožnih src ti darujem z
vsemi čednostmi in z vso hvalo, ki ti jo
vse stvari v nebesih in na zemlji prepe¬
vajo. Vse to ti dati in darovati želim vse
dni svojega življenja in vsaki trenutek
skozi vso večnost.

O dobrotljivi Jezus, koliko zahvalo
sem tebi dolžan za prejemo tvojega pre¬
svetega telesa! Zahvalim te, o dobri Pastir,
ki si me blagovolil s svojim presvetim
Telesom in Krvjo pokrepčati! O kaj ti
hočem dati, o Gospod! za toliko milost,
za toliko ljubezen? Ti si samega sebe
meni dal, svojo dušo in telo, svojo Božjo
in človeško naturo. Ali se ne spodobi,
da se tudi jaz vsega tebi darujem? 0
Gospod! prosim te s ponižnim srcem,
vzemi me in prenovi me vsega in stori me
zvestega služabnika svojega; o nikar ne
dopusti, da bi tebi kdaj nezvest postal!
Daj, da bom tako popolnoma tvoj, kakor
si ti moj! Ti si, o Jezus! moj Stvarnik,
vstvari v meni novo srce, in novega duha
ponovi v mojem osrčji. Ti si moj Kralj
in Gospod, naj bom ves tvoje posestvo!
Ti si moj Učenik, uči me pravo pot, ki

123

pelje v nebesa. Ti si moj Srednik pri
Bogu Očetu, oh! stori, da svojo jezo od
mene odvrne! Ti si moj Sodnik, enkrat
boš mene sodil, oh! odpusti mi vse,
predno me boš sodil; nikar me v po¬
gubljenje ne obsodi! Ti si moj Zdravnik,
oh! zaceli vse rane moje duše! Ti si
pravo Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, odvzemi od mene vse, kar tebi ne
dopade! — Ti si moj Odrešenik, za-me
si svojo drago kri prelil, o nikar ne pusti,
da bi bil za-me zastonj tvoj trud, da bi
bila tvoja presveta kri za-me zastonj pre¬
lita ! O Jezus! o predobrotljivi Jezus!
stori me vsega tebi dopadljivega, stori
me vsega po tvojem presvetem Srcu! O
Jezus! neusahljivi studenec vseh dobrot,
dodeli mi miiosti, kterih potrebujem:
modrost, ljubezen, ponižnost, čistost in
vse druge čednosti, ki tebi nad menoj
dopadejo, in daj, da te morem popolnoma
ljubiti, hvaliti, vživati, tebi služiti in se
s teboj večno veseliti.

Poglej pa tudi, o dobrotljivi Jezus,
želje vseh pobožnih, potrebo mojih sta-
rišev, bratov, sester, prijateljev in vseh

124

mojih ljubih; in vseh tistih, ki so mi
iz ljubezni do tebe kaj dobrega storili in
so se v mojo molitev priporočili. Usmili
se vseh nadložnih, bolnikov, posebno vseh
nesrečnih grešnikov in ubozih duš v vicah.

Prosim te tudi, o Jezus, za vse tiste,
ki so me kdaj razžalili, ali mi kaj hu¬
dega storili; pa tudi za vse tiste, ktere
sem jaz kdaj razžalil, jim kaj hudega
storil, ali jih morebiti pohujšal, vedoma ali
nevedoma, da nam vsem skupaj odpustiš.

Vzemi iz naših src vso nevoljo, ne-
potrpežljivost, jezo, sovraštvo, nevošljivost
in grenkost, in karkoli more krščansko
ljubezen zmanjševati in razdirati. Usmili
se nas, o Gospod, ki te milosti prosimo;
daj nam pomoč, ktere potrebujemo, in
stori nas take, da bomo tebi dopadli, in
se večno zveličali. Amen.

O Marija, prečista Devica in presveta
Mati mojega Jezusa! glej, prejel sem
tvojega preljubega Sina, kterega si tolikrat
v svojem najčistejšem naročju imela in z
najslajšim veseljem objemala. Glej, pri
kterega pogledu si se radovala, z vsemi
sladkostmi napolnovala, tega samega tebi

125

ponižno in ljubeznjivo kažem in darujem,
da ga s svojimi najčistejšimi rokami ob¬
jameš, iz vsega srca ljubiš, presveti Tro¬
jici v največjo čast, sama sebi v največjo
slavo in veselje, in za moje in vsega
sveta potrebe daruješ. Ti pri svojem
Sinu vse premoreš, in ne more se zgo¬
diti, da bi te ne uslišal. O zadobi torej
grešnikom milost spreobrnjenja in odpu-
ščenja, bolnikom zdravje, malosrčnim
srčnost, žalostnim tolažbo, vsem stiskanim
pomoč in odrešenje! Posebno te prosim,
o usmiljena Mati! hvali Jezusa za-me,
da se je ponižal k meni priti, in zadobi
mi obilno milost, da mu bom zanaprej
zvestejše služil, in poslednjič milost stano¬
vitnosti, da ga bom mogel s teboj vekomaj
v nebesih hvaliti. Amen.

O vi sveti angelji in svetniki Božji!
poglejte ravno tistega Jezusa v mojem
srcu, kterega ste na zemlji tolikanj ljubili
in ga zdaj toliko bolj ljubite v nebesih:
o pomagajte mi, njega ljubiti, pomagajte
mi, njega hvaliti in slaviti, pomagajte
mi, vaše lepe zglede posnemati, da bom
tudi z vašimi priprošnjami podpiran se

126

kdaj vdeležil vašega veselja in plačila v
nebesih. Amen.

Zdihljeji sv. Ignacija.

Duša Kristusova, posveti me.

Telo Kristusovo, zveličaj me.

Kri Kristusova, napoji me.

Voda strani Kristusove, umij me.
Trpljenje Kristusovo, pokrepčaj me.
0 dobri Jezus, usliši me.

V rane svoje, skrij me.

Od tebe se ločiti, ne dopusti mi (trikrat).
Sovražnika hudega, brani me.

Ob uri smrti moje, pokliči me.

In k tebi priti zapovej mi,

Da s svetniki tvojimi hvalim te
Na vekov veke. Amen.

(Za te zdihljeje je sedem let in sedemkrat
40 dni odpustka.)

Molitve za zadobljenje popolnega
odpustka.

Vsegamogočni večni Bog! zaupam,
da sem po tvoji milosti vseh grehov in

127

večnih kazni, ki sem jih za nje zaslužil,
odvezan, dasiravno še časnim kaznim
podvržen ostanem. Ker pa moja dela ne
zadostujejo, da bi jih zbrisal, se zatečem
k nevsahljivemu zakladu zasluženja tvo¬
jega edinorojenega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa, preblažene Device Ma¬
rije in vseh tvojih svetnikov, da bi se s to
obilnostjo moji nezmožnosti in potrebi
pomagalo. Kadovoljno hočem opraviti vse,
kar je v ta namen storiti potreba. Sprejmi
vse to, Oče vsega usmiljenja, sklenjeno
s trpljenjem in smrtjo ravno tega tvojega
Sina, in stori me, dasiravno sem nevreden,
deležnega popolnega odpustka. — Oče
naš. Češčena si Marija.

Spominjaj se, večni Oče! svojega
zbirališča, ki je tvoje posestvo od za¬
četka; spominjaj se cerkve tvojega Sina,
ki jo je s svojo predrago krvjo odkupil,
in stori, da raste in se razširja po vsi
zemlji. Poglej milostljivo na sveto kato¬
liško cerkev, in ji vse narode pridruži,
da vsi tebe, Boga Očeta, in kterega si
poslal, Jezusa Kristusa, v edinosti svetega
Duha spoznajo in molijo. Oče naš. Češč. M.

128

O Jezus, prava luč, ki razsvetljuje
slehernega človeka, ki pride na ta svet,
stori z močjo svojega trpljenja, da po
pregnanih krivoverstvih in zmotah vsi
objamejo luč tvoje resnice in se zatečejo
v zaželeno naročje tvoje svete cerkve. 0
dobri Pastir, ki si dal svoje življenje za
svoje ovce, brani svojo čedo zoper vse
sovražnike in vniči njih nasprotovanja,
in vse zmotene v svojo cerkev pripelji,
da vsi spoznajo, da si ti pri nas, kakor
si rekel, vse dni noter do konca sveta.
— Oče naš. Češčena si Marija.

O sveti Duh, Duh ljubezni in miru,
ki si toliko narodov zbral v edinosti svete
vere, dodeli krščanskim poglavarjem in
njih svetovalcem svojo milost, in z novo
zapovedjo ljubezni njih srca napolni. Daj,
da nikdar ne počnejo kaj tacega, kar bi
nasprotovalo tvoji časti in edinosti tvoje
cerkve, ampak da si prizadevajo z zdru¬
ženimi močmi sebe in svoje podložne k
vživanju večnega miru pripeljati. Oče naš.
Ceščena si Marija.

Sprejmi, o presveta Trojica, te mo¬
litve in vsa druga dela, ki sem jih storil,

129

in dodeli, da, kar je pri njih pomanj¬
kljivega, se dopolni s trpljenjem in smrtjo
našega Gospoda Jezusa Kristusa, prebla-
žene Device Marije in vseh svetnikov, in
tako stori mene (ali to dušo I.) deležnega
tega popolnega odpustka. Za to dobroto
naj te z menoj hvalita in zahvalo prepe¬
vata nebo in zemlja zdaj in na vekomaj.
Amen. — Oče naš. Ceščena si Marija.

Rafael.

9

130

Pobožnosti

za najimenitnejše Gospodove praznike. ,

Na sveti Božični praznik.

Veseli se v duhu z angelji in pastirci za¬
radi rojstva Gospodovega. Velika skrivnost! Bog
je hotel postati človeški otrok, da bi nas storil
Božje otroke. Po pravici so se od rojstva Gospoda
začele šteti letne številke, ker ta prigodek je za¬
četek našega zveličanja in odrešenja sveta. Moli
posebno pobožno tačas angelj evo češčenje,
in pri besedah: »In Beseda je meso po¬
stala«,  z vso pobožnostjo poklekni, ako že po¬
prej nisi klečal. Bodi z vso pobožnostjo pri treh
svetih mašah, in zahvaljuj se Jezusu za toliko
ljubezen, da je iz prelepih nebes stopil v našo
solzno dolino, in hotel že kot majhno dete za
nas trpeti. Prosi Jezusa, da bi hotel duhovno
tudi v tvojem srcu rojen biti. Hiti v cerkev pred
tabrnakelj, kakor da bi šel s pastirji k Betle¬
hemskim jaslim, in daruj mu vse svoje srce,
in uči se od njega ponižnosti, ljubezni,
premagovanja.

Cerkvena pesem.

Zveličar, Jezus, vseh ljudi,

Ki prej, ko luč bliščala je,

V vsem slavi svoji enacega
Te Oče večni je rodil.

131

Svitloba, luč Očetova,

Narodov večno upanje,

O slušaj prošenj mili glas,

Ki iz hlapcev tvojih src puhte!

Spominjaj, Stvarnik, se sveta,

Da naše nekdaj si meso
Oblekel, ko rodilo te
Device sveto je tel<5.

To priča nam današnji dan,

Ki v kolu leta se vrti,

Da sam ’z naročja Večnega
Rešitelj svetu si prišel.

Glej, zvezde, zemlja in vode,

In vse, karkolj pod nebom je,

Rešenja novega uzrok
Pozdravlja z novo pesmijo.

In mi, ki nas očistil je
Krvi presvete blagi vir,

Na slavo rojstvu tvojemu.

Ti pesem v dar prinašamo.

O Jezus, bodi slava ti,

Ki se iz Deve si rodil,

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na večne čase večnosti! Amen.

Molitev za Božični čas.

Vsegamogočni, večni Bog! Gospod
nebes in zemlje, ki si se malim razodel:

9 *

132

dodeli, te prosimo, da mi, ki presvete
skrivnosti včlovečenja in rojstva tvojega
Sina, Deteta Jezusa, s spodobno častjo
praznujemo, jih z vrednim posnemanjem
njegovih zgledov nasledovamo, in v ne¬
beško kraljestvo, ki si ga malim obljubil,
srečno pridemo. Po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

STa. praznik presvetega Imena
Jezusovega.

Na ta praznik in v osmini tega praznika
morejo enkrat popolnoma odpustek zadobiti vsi
tisti verni kristijani, kteri so pobožno pri sveti
maši, in vredno prejmejo zakramenta sv. po¬
kore in presv. Rešnjega Telesa ter pobožno mo¬
lijo na namen svete cerkve.

Vtisni si z vso ljubeznijo v svoje srce pre¬
sveto ime Jezus, brez kterega ni zveličanja. To
ime je 1. najsvetejše,  zato se mora s častjo
izgovarjati; 2. najmogočniše,  zato se mora
z zaupanjem nanj klicati; 3. naj sladke  jše  ,
zato se mora s prisrčno ljubeznijo izgovarjati.
— Živi Jezus, moja ljubezen, in moje vse! —

Cerkvena pesem.

O Jezus presladko ime,

Ki vlivaš radost nam v srce;

Pa bolj ko med in bolj ko vse
Navzočnost tvoja sladka je.

133

Ne poje jezik lepšega,

Za uho ni milejega,

Ne misli človek slajega,

Ko tebe, Sina Božjega.

Spokorni v tebe upajo;

Kak mil si tem, k’ te prosijo;
Kak dober tem, k’ te iščejo;

Kaj tistim c’lo, k’ te najdejo!

Jeziku moč odkriti ni,

In črki ne oznaniti,

Človeka skušnja le uči,

Kak sladek ti ljubljencem si.

Naj Jezus bo veselje nam,

Ki zvestim bo plačilo tam.

Naj slava naša mu doni
Na večne čase večnosti! Amen.

Litanije

presvetega Imena Jezusovega.

(300 dni odpustka. Leo XIII. 16. pros. 1886.)

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik svetA,

usmili se
nas!

134

Bog sveti Duh,

Jezus, Sin Boga živega,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, angelj velikega sklepa,
Jezus, najmogočnejši,

Jezus, najpotrpežljivejši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, vzgled kreposti,

Jezus, gorečih duš ljubitelj,
Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, Oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

usmili se nas!

135

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,

Jezus, veselje angeljev,

Jezus, Kralj očakov,

Jezus, voditelj aposteljnov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost marternikov,

Jezus, luč spoznovalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Vsega zlega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjanja navdihov tvojih,

Po skrivnosti svojega svetega včlo
večenja,

Po rojstvu svojem,

Po detinstvu svojem,

ca

a

S

CC

£3

Jezus!
Jezus!

03

136

Po Božjem življenju svojem,

Po trudih svojih,

Po smrtni britkosti in trpljenji
svojem,

Po križi in zapuščenosti svoji,

Po bolečinah in slabostih svojih,

Po smrti in pokopu svojem,

Po vstajenju svojem,

Po vnebohodu svojem,

Po radostih svojih.

Po slavi svoji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
usmili se nas o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.

Bog, ki si svojega edinorojenega
Sina postavil Odrešenika človeškega rodu,
in ukazal ga Jezusa imenovati: dodeli
milostljivo, da, ker njegovo sveto ime

-

c3

0

svetil,

svete,

svete,

137

častimo na zemlji, se tudi njegovega gle¬
danja veselimo v nebesih.

Po ravno tem Jezusu Kristusu, Sinu
tvojem. Amen.

0 štiridesetdanskem postu.

Štiridesetčlanski postni čas je čas pokore
in rešenja grehov, zveličanski čas žalovanja,
čas molitve in premišljevanja, da s pomočjo
trpljenja Kristusovega zadobimo zopet milost
Božjo, ki smo jo z grehom zgubili ali zmanj¬
šali. Delaj torej v tem svetem času po svoji
moči pokoro. Varuj se skrbno greha, in zaradi
poprejšnjih grehov sleherni dan pred podobo
križanega Jezusa kes obudi. Premaguj se v po¬
gledih, v govorjenji in poslušanji, pritrgaj si
kak grižljej pri jedi; ako si pa že 21 let star,
se posti po cerkveni postavi, da se le enkrat
na dan okoli opoludne do sitega naješ. Ako se
ktere dnove vsled škofovega dovoljenja mesnih
jedi poslužiš, ne pozabi zapovedanih očenašev
omoliti!

138

Sveti križev pot

svetega očeta Leonarda Porto-Mavriškega.

Darovanje svetega križevega
pota.

0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in neskončna
milost. Zal mi je iz vsega srca, da sem
kdaj tebe, o največja dobrota! razžalil.
Darujem ta sveti križev pot tebi v čast,
v spomin tistega težavnega pota, po kterem
si hodil zavoljo mene ubozega grešnika.
Vseh odpustkov se želim vdeležiti, kteri
so za sveti križev pot podeljeni; torej
tudi želim tako vse opraviti, kar in kakor
je v zadobljenje odpustkov storiti potreba.
Prosim te, o Jezus! dodeli mi milost in
moč, da s svetim križevim potom v tem
življenji tvojo milost, v prihodnjem pa
večno veselje zaslužim.

Zdaj daruj Bogu odpustke za-se in za
tiste, za ktere mu jih darovati želiš, da jim
bodo v prid, rekoč:

139

Prvi, popolni odpustek darujem za duše
svojih starišev, bratov sester, sorodovincev, do¬
brotnikov, prijateljev, za vse tiste duše, za ktere
sem dolžan moliti, ktere moje molitve najbolj po¬
trebujejo ; za tiste duše v vicah, ktere so najbolj
pozabljene, in za tiste, ktere so najbližej odre¬
šenja.

I. Postaja.

Jezus je k smrti obsojen.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega
nedolžnega Jezusa, s ktero je on krivično
sodbo brez vsega izgovarjanja poslušal
in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive
in krivične priče, ktere so sodbo pod¬
pisale. Hudoba tvojega jezika, s ktero si
se večkrat zoper Boga in svojega bliž¬
njega pregrešil, je sodnika oslepila, da
je nedolžnega Jezusa k smrti obsodil.
Obrni se tedaj k njemu, jokaj in zdihni
bolj s srcem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni,
ubogemu grešniku! Boš li tedaj za ne¬
vredno stvar ječo, vezi, okove in tepenje

140

trpel in k taki grozovitni smrti obsojen?
Oh! to je zadosti, raniti moje srce, in
objokovati vse pregrehe, ktere sem s
svojim jezikom storil. Obžalujem jih tedaj,
in kličem k tebi: O moj Jezus! usmi¬
ljenje, prosim te, usmiljenje in milost,
o Jezus!

Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

II. Postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in ra-
dovoljnim srcem dobrotljivi Jezus sveti
križ objame, in kako potrpežljivo tepenje
in suvanje malopridnega ljudstva prenaša!
Ti pa poln nevolje in nepotrpežljivosti
bežiš pred križem, kar je mogoče! Kaj
ne veš, da se ne more brez križa ne¬
beško veselje zadobiti? Oh! objokuj svojo
slepoto, obrni se k svojemu Gospodu,
zdihni in reci mu:

141

Ne tebi, o Jezus! temuč meni se
spodobi križ. 0 težki križ! kterega so
moji grehi tebi naložili. O ljubeznjivi
Jezus! dodeli meni svojo milost in moč,
vse križe objeti, ktere sem s svojimi
grehi zaslužil. Stori, da bom svoj križ
voljno objel, in se tako od svetil ločil;
daj mi t&ko ljubezen do križa, da bom
vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo voščil
in želel: trpeti ali umreti , umreti ali
trpeti.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

III. Postaja.

Jezus pade prvič pod križem,
t.  Molimo te, o Kriste in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus
zavoljo tolikanj prelite krvi ves oslabljen
prvič na zemljo pade. Oh! kako je s
pestmi bit, z nogami teptan in suvan!
Vendar ni slišati žalovanja ali nevolje iz
njegovih ust. Ti pa tarnaš in tožiš, če

142

le majhen križ občutiš, ali zoperno be¬
sedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepotrpež-
ljivost, svoj napuh in nečimernost; zdihni
k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz naj¬
bolj zavrženi grešnik klečim pred tvojimi
nogami. Oh, kolikrat, in v kako velike
grehe sem padel! Kolikrat sem se v glo¬
bočino hudobije pogreznil! O Jezus, stegni
in podaj mi svoje roke! Pomoč, o Jezus!
pomoči pri tebi iščem, da ves čas svo¬
jega življenja nikdar in nikoli v smrtni
greh ne padem, 'in da si tako v svoji
zadnji uri zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IV. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater,
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

]}. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečine
je občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno
grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno

143

Marijino srce, kadar sta se srečala! Po¬
slušaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je
storil moj Sin?“  kliče k tebi Marija.
— „Kaj hudega ti je storila moja Mati ?“
te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat
svoje grehe, zavoljo kterih midva tako
žalost in muko trpiva. O grešnik! kaj
praviš k temu? Eeci tedaj in zdihni s
celim srcem:

O Božji Sin Marije! o presveta Mati
mojega ljubezujivega Jezusa! ves raztrt
in ponižan klečim pri vajinih nogah.
Jaz sem tisti izdajalec, s svojimi grehi
sem brusil meč, kteri je vajino srce ranil.
Oh! iz srca mi je žal; prosim vaji, od¬
pustita mi. Milost, o Jezus! milost, o
Marija! po svoji veliki dobroti mi dodelita
milost, da nikdar več ne bom grešil,
temuč da bom vajino grenko trpljenje
in žalost noč in dan premišljeval in svoj
greh objokoval.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

144

V. Postaja.

Simon iz drene pomaga Jezusu križ nesti,
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

5. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečimernosti sveta in sladnostim
svojih počutkov ves podvržen, ki svoje
križe ne iz srca, temuč le, ker se jih
obraniti ne moreš, z veliko nevoljo nosiš.
Oh! zbudi že svoje srce, in usmili se svo¬
jega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi
radovoljno vse križe in nadloge, ktere ti
bo pošiljal tvoj ljubeznjivi Oče. Trdno
skleni, ne samo vse zopernosti s potrpež¬
ljivostjo prenašati, temuč tudi svojemu
Bogu za-nje hvaležnega se skazovati;
prosi ga tako-le:

Oh ljubeznjivi Jezus! zahvalim te
za toliko priložnosti, ktere mi daješ, da
bi za-te trpeti in za-se kaj zaslužiti za-
mogel. O moj Bog! daj mi milost, vse,
kar se mi bo v tem življenji težavnega
prigodilo, s potrpežljivim srcem prena¬
šati, in s tem večnega veselja se vdele-

145

žiti. Stori, o Jezus! da bom tukaj s teboj
jokal in trpel, potlej pa s teboj v ne¬
besih gospodoval.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VI. Postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

J.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

5. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem prtu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa,
in s to ljubeznijo si njegov obraz v srce
vtisni. 0 kako srečen boš, ako boš živel
z Jezusovim obrazom v svojem srcu, in
ž njim v večnost pojdeš! Da tedaj to milost
zadobiš, prosi svojega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni meni v srce sveti obraz svojega
obličja, da bom brez nehanja na-te mislil,
noč in dan tvoje grenko trpljenje pred
očmi imel, in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom tvojega trpljenja si
hočem dušo našito vati, in moje oči bodo

10

Rafael.

146

vselej solze točile nad mojimi pregre¬
hami.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogo.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VII. Postaja.

Jezus pade drugič pod križem,
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako je Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet padel na zemljo, ves
oslabljen od velike bolečine, zdelan in
zaničevan od sovražnikov. Premisli, da
tvoja prevzetnost je Jezusa potrla, in ga
na zemljo vrgla, ter je prenesti ne more.
Oh, zapusti ošabnost, ne bodi več tako
napuhnjen! Spokori se in skleni poniž-
nejši biti. Eeci s skesanim srcem:

O prečastitljivi Jezus ! akoravno vidim,
da si na zemlji pod težo križa sklonjen;
vendar te molim in častim, kakor svojega
vsemogočnega, večnega Boga. Prosim te.
poteri moj napuh, vzemi meni iz srca
vso ošabnost, da bom svojo nečimernost

147

spoznal, vse zasramovanje s tako tebi
dopadajočo ponižnostjo sprejemal, da bom
s tem milost zadobil, tudi s teboj v ne¬
beškem kraljestvu povikšan biti.

Oče naš Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VIII. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo !

B- Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v srcu, kako
veliko vzroka imaš jokati in žalovati;
prvič zavoljo svojega ljubeznjivega Je¬
zusa, kteri zavoljo tebe toliko trpi; drugič
sam nad seboj, ker tako nehvaležen
ostaneš, in ne nehaš njega žaliti. Kako
moreš v premišljevanji njegove grozovitne
muke trdovraten biti? Poglej, kako mi¬
lostljivega in ljubeznjivega se Jezus proti
tem revnim ženam skazuje! Povzdigni se
k njemu z zaupanjem, in zdihni s srcem:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh! kako
je to, da se moje srce ne raztopi solz

10 *

148

velike žalosti? Solze, o Jezus! prosim,
solze prave pokore in srčnega usmiljenja
mi daj, da z objokanimi očmi in s ske¬
sanim srcem postanem deležen tiste mi¬
losti, ktero si tem revnim ženam skazal.
Oh Jezus! ne odvračaj od mene svojih
milostljivih oči; poglej me ubozega greš¬
nika, da bom tudi jaz poln tolažila na
zadnjo uro tebe mogel videti.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IX. Postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus
že tretjič pod križem padel! Premisli,
kako je Jezus, On, krotka in nedolžna
ovčica, od judov in ajdov, kakor od steklih
volkov tepen, suvan, sem ter tje po trdih
kamnih vlačen. O nesrečni greh, ki sa¬
mega Sinu Božjega tako grozovitno mu¬
čiš! O grešnik, ni morebiti tvoj ves po-

149

trti in zdelani včlovečeni Bog vreden
tvojih solz? Oh! reci tedaj ves objokan:

O vsegamogočni Bog! kteri nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo te je
tako neusmiljeno vrgel? Oh ! noben drug,
kakor moja pregreha, v ktero sem toli-
krat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala
grehov delati, in zato se je množilo tvoje
trpljenje. Toda poglej, o Jezus! pri tvojih
nogah zdaj klečim s skesanim srcem, in
trdno sklenem, svoji hudobiji konec sto¬
riti. Z objokanimi očmi ti tisoč in tisoč¬
krat obljubim: nikdar več nočem grešiti.
O moj Gospod in Bog! nikdar več, nikdar
več ne!

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

X. Postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus,
zunaj na svojem životu ves ranjen in

150

stepen, tudi znotraj z grenkim žolčem
mučen. Poglej, kako On tvojo nesramož-
ljivost, nespodobnost in nečimernost v
oblačilu s svojo nagostjo plačuje, z žolčem
pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega
Jezusa brez usmiljenja pogledati? Oh!
vrzi se k nogam svojega obleke oropa¬
nega Jezusa, in reci mu:

0 žalostni Jezus! kako velik razloček
je med tabo in med mano! Ti si ves
ranjen; poln grenkosti, in ves s krvjo
oblit; jaz pa ves nečimern, poln sladnosti
in veselja, ali saj tak želim biti. Ob, jaz
nisem na pravem potu! O Jezus! pelji
me ti na pravo cesto. Stori, da mi bodo
vse sladnosti tega sveta grenke in zoperne,
da bom namesto njih želel tvoje trpljenje
občutiti, in da tako vreden postanem s
teboj večno veselje vživati.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

151

XI. Postaja.

Jezus je na križ pribit.

h.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu
meso, kite in žile z žeblji prevrtali. Oh!
kako je to, da se tvoje srce žalosti ne
razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi tako
neusmiljeno zdelujejo tvojega Zveličarja!
Vsaj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe
in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje srce strah in ljubezen
do tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji,
kteri so tebe na križ pribili, stori s svojo
milostjo, da bodo vse moje hude želje in
občutki na križ nabiti in tamkaj umor¬
jeni; da bom, v življenji in v smrti s teboj
križan, tudi s teboj v nebesih večno kra¬
ljevati zamogel.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

152

XII. Postaja.

Jezus umrje na križu,
j.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

5s. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj oči, in premišljuj svo¬
jega z žeblji na križ pribitega Jezusa.
Poglej vse bledo Božje obličje. Poslušaj,
kako prosi odpuščanja tistim, kteri ga
križajo in žalijo. Kazbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo, izroči svojo Mater Ja¬
nezu, priporoči svojo dušo nebeškemu
Očetu, poslednjič tudi umrje z nagnjeno
glavo. Tako je tedaj moj Jezus umrl?
Ees, umrl je na križi, in zavoljo mene.
O moja duša! kaj boš zdaj počela ? Oh!
ne hodi proč, kakor le s ponižnim in
skesanim srcem. Objemi križ, in zdihni
k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kteri so tebe tako neusmiljeno umorili.
Nobene milosti nisem vreden, ker sem tebe
križal. Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kadar te slišim tudi
za tiste prositi, kteri so te križali. Kaj

153

hočem tedaj za-te storiti, ker si ti to¬
liko za-me storil? Poglej, o Jezus! jaz
sem pripravljen in voljan, vsem odpu¬
stiti, kteri so me kdaj razžalili. Ees, moj
Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsem,
iz srca jih objamem, in jim želim vse
dobrote skazati; in tako tudi upam ob
svoji smrtni uri tvoje vesele besede za¬
slišati : „ Se danes boš z menoj v raji.  “

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII. Postaja.

Jezus je s Tcriža snet in Mariji v naročje
položen.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
tk Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je meč, kteri
je srce žalostne Matere prebodel, kadar
je ona svojega mrtvega Sina v naročje
vzela. Videla je njega vsega ranjenega
in krvavega. 0 kakšno žalost in bolečino
je ona tistikrat v srcu občutila! Kteri
roeč pa je bil tako oster, ki je prebodi!

154

njeno srce? Oh! greh je bil, kteri je Je¬
zusu življenje vzel, in Marijino srce tako
močno ranil. Objokuj tedaj ta grozovitih
greh. Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostne Matere in zdihni k nji tako:

O Kraljica vseh mučenikov! kdaj
bom vreden prav zapopasti tvojo žalost
in muko ? Kdaj bom zadobil milost, tvojo
žalost v svojem srcu nositi, in s teboj
trpeti? O velika Gospa! sprosi mi to
milost, da noč in dan žalujem nad svo¬
jimi grehi, kteri so tebi tako žalost sto¬
rili, da bom, ves skesan in spokorjen,
v zaupanji in ljubezni za-te umrl, in po
smrti s teboj večno živel.

Oče nag. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIV. Postaja.

Jezus je v grob položen,
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tudi žalovanje, zdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in druzih
pobožnih duš, kadar jim je bil Jezus od-

155

vzet in v grob položen. Zlasti pa si k
srcu vzemi težavo in grenko žalost Ma¬
rije, njegove Matere, kadar je bila izgu¬
bila iz naročja svojega ljubeznjivega Sina.
V premišljevanji ie-te njene žalosti in
njenega trpljenja se moraš res sramo¬
vati, da si pri obiskovanji tega Križevega
pota tako malo usmiljenja občutil. Oh!
zdrami si srce vsaj zdaj pri ti zadnji
postaji. Poljubi s častjo kamen svetega
groba; položi v duhu vanj svoje srce, in
reci svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
krvavo pot iz ljubezni do mene storil, v
tem grobu ležečega te častim in molim.
Oh! želim in voščim tebe v svojem srcu
zaprtega imeti, da bi s teboj sklenjen po
tem svetem Križevem potu k novemu
življenju vstal in se v tvoji milosti iz
tega sveta ločiti zamogel. Po zasluženji
tvojega trpljenja, ktero sem premišljeval,
mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje
sveto Rešnje Telo moja popotnica; da
bodo moje zadnje besede: Jezus, Ma¬
rija, Jožef!  in da svoje zadnje zdiho-
v anje s tistim zdihovanjem sklenem, s

156

kterim si ti na svetem križu svojo sveto
dušo izdihnil. Daj mi, z živo vero, s
trdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo
s teboj in zavoljo tebe umreti, in potlej
s teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Molitev.

Moj Zveličar Jezus Kristus, bodi za¬
hvaljen, da si mi tako dolgo prizanašal,
in moje pokore tako milostljivo čakal!

Nikar ne pusti, o Jezus, da se po¬
gubi, kterega si toliko ljubil, in za nje¬
govo zveličanje toliko pretrpel!

Usmili se duš v vicah; naj počivajo
v miru!

Oče naš. Češčena si Marija (petkrat.)

molitev h križanemu Jezusu.

Bodi pozdravljen, kralj judovski, Zve¬
ličar sveta, moj Gospod in moj Bog, ki si
bil za-me križan. Bodi pozdravljena, pre¬
sveta glava mojega Odrešenika, za-me s

157

trnjem prebodena in tolčena s trstom.
Bodi pozdravljen, najlepši obraz, za-me
s pestmi in zaušnicami bit. Bodite po¬
zdravljene, najdobrotljivejše oči, za-me s
solzami oblite. Bodite pozdravljena, pre¬
sladka usta, za-me s žolčem in kisom
napajana. Bodite pozdravljena, prežlahtna
ušesa, za-me z zaničevanjem in zasramo¬
vanjem napolnjena. Bodi pozdravljen, po¬
nižni hrbet, za-me bičan. Bodite pozdrav¬
ljene, častitljive roke, za-me na križu
razpete. Bodite pozdravljene, najmilejše
prsi, za-me v trpljenji pretresene. Bodi
pozdravljena, presveta stran, za-me z vo¬
jakovo sulico prebodena. Bodite pozdrav¬
ljena, presveta milostna kolena, za-me v
molitvah pripogovana. Bodite pozdrav¬
ljene, presvete noge, za-me z žeblji pri¬
bite. Bodi pozdravljeno celo Telo Jezusa
Kristusa, za-me na križu razpeto, ranjeno,
umrlo in pokopano. Bodi pozdravljena,
presv. kri, za-me iz vseh žil prelita. Bodi
pozdravljena, presveta duša, na križu za¬
me v roke nebeškega Očeta izročena. V
edinosti te izročitve priporočim tebi danes
in slehrni dan svojo dušo, svoje življenje,

158

svoje srce in svoje telo, vse svoje počutke
in vsa svoja djanja, vse prijatelje, dobrot¬
nike, prednike in sorodovince svoje, tudi
vse sovražnike svoje, da nas blagovoliš
varovati, rešiti in zveličati zdaj in na
vekomaj. Amen.

Molitev pri obiskovanji Božjih grobov.

(Sv. Alfonza Ligv.)

O Jezus, moj Božji Odrešenik! z vso
častjo in ponižnostjo se v duhu bližam
častitemu kraju, kjer počiva tvoje sveto
Telo. Tukaj pri tvojem grobu, pri svetišču
vseh vernih, hočem v svojem ginjenem
srcu obuditi vsa sveta čutila, s kterimi me
ho navdajal tvoj sveti Duh.

O Jezus, večna beseda večnega Očeta!
včlovečil si se, da si razsvetlil vse ljudi,
in jim dal oblast, po veri v tebe otrokom
Božjim biti. Da si rešil ljudi, si kot člo¬
vek prišel med ljudi. Delal si čudeže in
ž njimi pričal, da si obljubljeni Mesija,
Sin Božji. Vsa prerokovanja stare zaveze
zastran obljubljenega Odrešenika so se
natanko spolnila nad teboj. Ali tvoje ljud¬
stvo te je zavrglo, ker je bilo hudovoljno.

159

Oh, ta hudobna volja, popačeno srce,
slepi še zdaj neizrečeno veliko ljudi; no¬
čejo spoznati tvojega uka, napuh jim
brani verovati v tebe. O Jezus! obvaruj
me hudobnega srca,  ktero je krivo
nejevere.

Tvoje neizrečeno obilne in velike do¬
brote bi bile morale najtrja srca omečiti
in k ljubezni do tebe nagniti. Ali tvojo
ljubezen so povračevali s sovraštvom in
tvoja dobrotljivost je srca utrdila. Koli-
krat tudi mi Boga toliko bolj pozabljamo,
kolikor več dobrega od njega prejemamo!
Obvaruj me, o Jezus! te grde nehva¬
ležnosti.

Tvoj uk je bil, kakor ti sam, večna
resnica in neskončna ljubezen. Tudi naj-
hudobniši bi bili morali pasti na kolena
pred teboj, ter iskati in sprejeti zdravilo
pri tebi zdravniku vseh duš, ktere po-
lajšanja potrebujejo. Ali tvoje premilo pod-
učevanje v svetih resnicah jih je veliko
razdražilo, ker niso ljubili ne resnice, ne
svojega zveličanja. Tvoja resnica ti je
sovraštvo napravila. O vnemi naša srca, o
Jezus! zljubeznijo do resnice, da

160

jo bomo voljno sprejemali, neprestrašeno
spoznavali in srčno za njo trpeli.

Celo eden tvojih učencev se je zdru¬
žil s tvojimi najhujšimi sovražniki; pa
zakaj? Neukrotena želja po denarji gaje
naredila najnehvaležnišega inhudobnišega
človeka; on, apostelj je bil tvoj izdajalec!
Za trideset srebrnikov Jezusa izdati in
prodati, kolika hudobija in koliko zaniče¬
vanje Sina Božjega! Pa tudi jaz sem tebe,
o Jezus! že velikrat tako malo ali pa še
manj čislal; žalil sem te zaradi minlji¬
vega veselja, ktero me ni nasitilo ; nezvest
sem ti bil zavoljo časnega dobička, in
da sem ljudem vstrezal. Obvaruj me, moj
Odrešenik! da nikdar več ne bom z
velicimi grehi enak tvojemu iz¬
dajalcu!

O Jezus! za nas grešne ljudi si hotel
toliko trpeti in do zadnje kaplje svojo kri
preliti! Celo na križi si molil za svoje
sovražnike in skesanemu razbojniku si
sveti raj obljubil: o daj, da bi bilo
tvoje trpljenje tudi nam v zveli¬
čanje!  Bodi nam milostljiv Sodnik!

161

O Jezus, moj Odrešenik! v veri in
ljubezni premišljujem z ginjenim srcem
tvoje sveto Telo v grobu. Tvoje oko, iz
kterega seje Božja natura svetila, seje
zatisnilo k sladkemu počitku! Tvoja bleda
usta, ktera so oznanovala tolažbo, zve¬
ličanje in večno življenje, molče v mirni
tihoti! Tvoja čista ušesa so zaprta zasra¬
movanju in preklinjevanju, s kterim te je
najbolj razujzdana hudobija zaničevala!
Tvoja prebodena desna roka, ktero si
le v blagoslovljanje ljudi vzdigoval, leži
mirno na tvoji krvavi strani! Vse tvoje
sveto Telo počiva zdaj v tihem grobu!
Nebeška svetloba na tvojem obličji priča
veliko resnico: „Dopolnjeno je!“ Dopol¬
njeno je veliko delo človeškega odrešenja,
dopolnjeno človeško zveličanje in obla-
ženje! Dopolnjeno je neskončne hvale
vredno djanje večne ljubezni; nebeški
Oče je spravljen z veliko množico greš¬
nikov! Dopolnjeno je, hudič je premagan,
grehi so izbrisani, skesani imajo Odreše¬
nika! Nebeški Oče! z vso hvaležnostjo
molim tvoj nezapopadljivi sklep, kterega
si za naše odrešenje storil, in po svojem

11

Rafael.

162

edinorojenem Sinu spolnil. Moj Jezus!
velovečeni Bog! z vso hvaležnostjo molim
tvojo ljubezen, ker si svoje življenje za¬
me daroval! Tvoje Telo v grobu mi pravi:
Glej, umrl sem za te!

O Jezus! ti počivaš v grobu. Ko te
gledam v počivanji, me uče tvoje krvave
rane: Toliko je moral velovečeni Bog
trpeti, in po trpljenji iti v večno veliča¬
stvo! S trpljenjem bom podoben
tebi,  o Jezus! in bom poveličan s teboj,
ako trpim, kakor ti, tiho in vdan v voljo
nebeškega Očeta. Trpljenje daje slavo in
plačilo, ker si ti trpel.

O Jezus! ti počivaš v grobu. Po tebi
je grob posvečen, kteri me bo enkrat
sprejel. Smrt! ne bojim se te, in grob
za-me nisi grozovit, ker vidim Jezusa
mrtvega v grobu ležati. Moje telo ne bo
za vselej strohnelo, ker Jezusovo sveto
Telo nestrohljivo v grobu leži.

Moj Gospod in moj Odrešenik! v
križih in težavah in v smrti bom gledal
na tvoj grob; zakaj ti najnedolžnejši iz¬
med človeških otrok si poprej trpel; jaz
bom poveličan, ker si bil ti poprej pove-

163

ličan; jaz grem tje, kamor si šel ti pred
menoj.

O Jezus! moj Zveličar! kadar se
bode enkrat moja duša ločila od telesa,
tedaj ji bodi ti tolažnik in usmiljen sod¬
nik, ter ji odpri nebeška vrata, ker si
oznanil pobožnim dušam pred peklom
bližnje rešenje in vhod v nebesa. Mazili
me za večni počitek, kakor so nekdaj
tvoji prijatelji mazilili tvoje sveto Telo v
grobu. Bodi vse moje življenje tebi po¬
svečeno, da mi bode smrt v dobiček, da
bom premenil časno z večnim, pozemelj-
sko z nebeškim. O Jezus! daj mi
umreti smrt pravičnega.  Amen.

Na veliko soboto.

Ta dan sveta cerkev blagoslavlja krstno
vodo, ker se je nekdaj ta dan sv. krst slovesno
delil tistim, ki so se za sveti krst pripravljali.
Ker si bil ti tako srečen, da si sveti krst prejel,
zahvaljuj danes Boga za toliko milost, in ponovi
krstno obljubo.

Ponovljenje krstne obljube.

Z zakramentom svetega krsta sem
bil iz vode in svetega Duha prerojen,
omit, posvečen in opravičen v imenu na-

11 *

164

šega Gospoda Jezusa Kristusa, da morem
iti v Božje kraljestvo. Iz otroka jeze sem
postal Božji otrok, ud in sodelež Jezusa
Kristusa, in živ tempelj svetega Duha.
Kako neizrekljiva dobrota, ki mi jo je
podelila milost Božja brez vsega mojega
zasluženja! Zahvaljujem se ti, o usmiljeni
Oče nebeški, ki si me izmed tolikega šte¬
vila ljudi, ki še sedijo v temoti neverstva
in zmot, k pravi veri poklical, in me
storil uda edino svete katoliške in rimske
cerkve, zunaj ktere ni zveličanja. Kako
sem pa spolnoval to sveto vero, ktero
sem pri svetem krstu skozi usta svojega
botra spoznal? Kako sem ostal pri ob¬
ljubah svojih v ozir pobožnega in krščan¬
skega življenja po nauku svetega evan¬
gelija? Oh, Gospod ! bodi milostljiv meni
grešniku. Spoznam, kaj sem storil, in
močno obžalujem, da sem tolikrat pre¬
lomil obljube pri svetem krstu storjene.
Zatega voljo jih danes ponovim in po¬
trdim, ter se zopet odpovem satanu, nje¬
govemu napuhu in njegovemu djanju.
Verujem v tebe Boga Očeta vsegamogoe-
nega, stvarnika nebes in zemlje. Verujem

165

v Jezusa Kristusa, Sina tvojega, Gospoda
našega, kteri je rojen bil in je trpel.
Verujem v svetega Duha, sveto katoliško
cerkev, občestvo svetnikov, odpuščenje
grehov, vstajenje mesa in večno življenje.
Prosto in z veseljem spoznam: katoliški
kristijan sem; in ti, o Bog! me podpiraj,
da stanoviten ostanem v sveti veri, in
svoje življenje vravnam in dopolnim po
naukih svetega evangelija. Amen.

Na velikonočno nedeljo.

„To je dan, kterega je Gospod naredil,
radujmo in veselimo se v njem.“  S temi bese¬
dami sveta cerkev danes vnema sebe in svoje
otroke k svetemu veselju zaradi vstajenja Go¬
spodovega. In po pravici se nam je veseliti za¬
radi vstajenja Gospodovega, ker s tem je Kristus
najbolj potrdil svojo vero in nam zagotovil upa¬
nje, da bomo tudi mi od mrtvih vstali. Da bo
pa veselo in častitljivo kdaj tvoje vstajenje,
vstani zdaj duhovno od svojih grehov in hodi
v novem življenji.

Cerkvena pesem.

Glej, zarje svit nebo zlati,

Doni po zraku pesme glas,

Vesoljni svet raduje se,

Pekel se trese in strmi.

166

Je kamen kazal grob njegov,

Pri njem stražarjev množica,

Zmagavec slavno zmagal je,

In s smrtjo svojo umoril smrt.

»Dovolj je žalosti in solz,

Dovolj trpljenja britkega;

Ki smrt končal je, spet živi!«

Bliščeči angelj kliče to.

O Jezus, da na veke boš
Velikonočna radost nam,

Iz smrti grozne hudobij
Oživi in oprčsti nas.

Očetu slava naj doni,

In Sinu, ki od smrti vstal,

In Duhu trikrat svetemu
Na večne čase večnosti! Amen.

t.  Kristus je iz groba vstal. Aleluja.

D. Ki je za nas visel na lesu križa.
Aleluja.

Molimo.

0 Bog, ki si današnji dan po svojem
Edinorojenem s smrtno zmago nam od¬
prl vrata nebeška, izvrši s svojo vedno
pomočjo naše sklepe, ktere s svojo pri¬
jetno milostjo nam vdihuješ. Po ravno
tem Jezusu Kristusu Gospodu našem.
Amen.

167

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa.

Premišljuj danes nebeško slavo, ktera ti
je pripravljena, in ktero boš dosegel, ako zdaj
od pozemeljskih reči svoje srce odteguješ, in ga
k nebeškim željam povzdiguješ. Ako te kteri-
krat grešno veselje tega sveta zmoti in te hoče
zapeljati, imej navado reči s sv. Alojzijem: »Kaj
meni to k nebesom pomaga?

CerTcvena pesem.
človeškega rodu rešnik,

O Jezus, radost naših src,

O stvarnik rešen’ga sveta,

Ljubečim srcem čista luč!

Ganilo te je usmiljenje,

Da greh sveta si na-se vzel,

Nedolžno Jagnje si umrl,

Da nam si britko smrt zatrl.

Premagal pekla si moči,

Jetnikom strl okove si.

In zmagovalec slavljeni
Sediš na desni Očetovi.

Usmiljenje naj te nagne,

Da nam zaceliš rane vse,

Da tvoje lice gledamo,

Svitlobo rajsko vživamo.

Vodnik v neb6 in ravna pot,

Le k tebi duh naj hrepeni,

O bodi radost za solze,

Plačilo sladko za srce! Amen.

168

t.  Gospod v nebesih, aleluja.

D. Je pripravil svoj sedež, aleluja.

Molimo.

Prosimo te, vsegamogočni Bog! do¬
deli nam, ki verujemo, da je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Odrešenik, na današnji
dan šel v nebesa, da smo tudi s svojim
duhom tam v nebesih. Po ravno tem
Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

Na binkoštni praznik.

Na današnji praznik je prišel sveti Duh
nad aposteljne; na današnji praznik se je sveta
cerkev pričela, ker se jih je vsled pridige sv. Petra
dalo tri tisoč krstiti. Zahvaljuj se danes Bogu,
da si ud svete cerkve, in prosi sv. Duha, da bi
oživil in pomnožil v tebi milost, ki si jo v za¬
kramentu sv. birme prejel, in da bi ti dal svojih
svetih sedem darov.

Cerkvena pesem.

O pridi stvarnik, sveti Duh,

Obišči pamet, dušo nam,

Napolni z rajsko milostjo
Srca, katera vstvaril si.

Saj pravimo ti tolažnik;

In dar Boga neskončnega,

Ljubezen, ogenj, živ studen’c,

Mazilo blago naših duš.

169

Darov sedmerih vir si ti,

Desnice prst Očetove.

Očetova obljuba ti,

Z jeziki grla bogatiš.

Prižgi razumu pravo luč,

Ljubezen v srca nam izlij,

Slabosti trupla našega
Daj krepko nam prenašati.

Odženi proč sovražnika,

Dodeli nam pokoja dar,

Pod tvojim vodstvom bomo se
Ogibali škodljivega.

Po teb’ poznamo Očeta naj,

Poznamo Sina Božjega;

Da ti obeh si lasten Duh,

Naj vedno trdno verujemo.

Očetu slava naj doni,

In Sinu, ki od smrti vstal,

In Duhu trikrat svetemu
Na večne čase večnosti. Amen.

1. Pošlji svojega Duha, in vse bo
vstvarjeno.

D- In boš obnovil obličje zemlje.

Molimo.

0 Bog, ki si današnji dan srca ver¬
nih učil z razsvetljenjem svetega Duha,
dodeli, da ravno v tem Duhu spoznamo,

170

kar je pravo, in se vselej moremo veseliti
njegovega tolažila. Po našem Gospodu
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti ravno tega
sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Zahvala za prejeti zakrament sv. birme.

Vsegamogočni, večni Bog! zahvalju¬
jem se ti, da si me nevrednega milost¬
ljivo sprejel v naročje svete cerkve, in
me z znamenjem sv. Duha zaznamenjal
v zakramentu sv. birme. Oživi v meni
milost, ki sem jo sprejel z maziljenjem
s sveto krizmo in s pokladanjem rok, in
ki sem jo do zdaj zapravljal s tolikimi
grehi in zanikrnostmi. Dodeli mi dar
modrosti, umnosti, sveta, moči, učenosti,
pobožnosti in svojega strahu. Naj rastejo
iz mojega srca sadovi tvojega svetega
Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežlji¬
vost, usmiljenje, dobrotljivost, prizaneslji¬
vost, krotkost, vera, spodobnost, zdržnost
in čistost. Podpiraj me s svojo milostjo,
da vsak dan napredujem v krščanski po¬
polnosti, ktero sem obljubil pri svetem

171

krstu in pri sveti birmi, da katoliško vero
trdno ohranim in jo pred vsemi nepre-
strašeno spoznavam; da se ne dam z no¬
benim žuganjem in ne z prilizovanjem
od prave poti odvrniti, temuč, da do smrti
ostanem zvest vojščak v duhovni vojski.
Amen.

Litanije

t čast svetemu Duhu.

Gospod, usmili se nas.

Kriste, usmili se nas.

Gospod, usmili se nas.

Kriste, sliši nas.

Kriste, usliši nas.

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Duh, ki iz Očeta in Sina izhajaš,
Duh tolažnik,

Duh resnice,

Duh modrosti in umnosti,

Duh sveta in moči,

Duh učenosti in pobožnosti,

GO

d

G

<D

GO

G

172

Duh strahu Božjega,

Duh milosti in svetosti,

Duh posinovljenja Božjih otrok,
Duh molitve in tolažbe,

Duh veselja in zveličanja,

Duh vere in ljubezni,

Duh miru in edinosti,

Duh resničnega kesanja,

Duh potrpežljivosti in prizanes¬
ljivosti,

Duh ponižnosti in krotkosti,
Duh zdržnosti in čistosti,

Duh zatajevanja in spokornosti,
Duh vseh milosti,

m

c5

S

CD

Ul

0

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o sveti
Duh!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o sveti Duh!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Vse krive vere in vsega raz-
kolništva,

Nejevere in trdovratnosti,

Nečistosti in nečednosti,

Malosrčnosti in obupanja,

Predrznega zaupanja,

Bogokletstva in zlobnosti,

° -a

CC J*

a  P
G

>U1

CD

Sh

173

Nevoščljivosti in prepirljivosti,
Konečne nespokornosti,

S svojim večnim izhajanjem od
Očeta in Sina,

S svojim nevidnim maziljenjem,
S svojim prečudnim obsenčenjem
preblažene Device Marije,

S svojo prikaznijo pri Kristusovem
krstu,

S svojim zveličanskim prihodom
nad aposteljne,

S svojo neizrekljivo ljubeznijo,
Mi grešniki,

Da te nikoli s smrtnim grehom
ne razžalimo,

Da meseno poželenje zatiramo in
v duhu hodimo,

Da nas in vse cerkvene stanove
v sveti veri ohraniš,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
eno srce in enega duha do¬
deliš,

Da nam dovršenje vseh čednosti
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Duh Božji,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o sveti Duh!

174

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
izlij v nas svetega Duha;

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
pošlji nam Duha resnice;

Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ,
daj nam dobrega Duha;

Oče naš . . .

t.  'Vsi so bili napolnjeni s svetim
Duhom, aleluja.

5. In so začeli govoriti, aleluja.

Molimo.

O Bog, kteremu je odprto sleherno
srce, in vsaka volja govori, in kteremu
ni prikrita nobena skrivnost: očisti po
izlitem svetem Duhu misli našega srca,
da te moremo popolnoma ljubiti in vredno
hvaliti. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Zdihljeji h sv. Duhu za sedem darov.

1. Pridi, sveti Duh, Duh modrosti!
Podučuj moje srce, da se učim nebeške
dobrote ljubiti in nad vse pozemeljske
čislati. Daj mi pravo spoznavati in tvojih

navdihovanj se vedno veseliti. — Oče
naš . . . Oeščena si Marija . . .

2 .  Pridi, sveti Duh, Duli umnosti!
Razsvetljuj moj um in pamet, da skriv¬
nosti svete vere prav sprejemam in se
jih zvesto držim. Daj mi v tvoji luči
resnice razumeti in v djanji spolnovati.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

3. Pridi, sveti Duh! Duh. sveta!
Stoj mi na strani v vseh zadevah tega
minljivega življenja, in obvaruj me vsacega
slabega sveta: dodeli mi, kar je tebi do¬
padljivo, in blagovoli me po pravi poti
pripeljati k srečnemu cilju in koncu več¬
nega zveličanja. Oče naš . . Češčena si
Marija . . .

4. Pridi, sveti Duh! Duh moči!
Dodeli moč mojemu srcu, in krepčaj me
v vsaki boječnosti in nadlogi, da se nik¬
dar z malosrčnostjo omagan ne ločim od
tebe Boga največe dobrote. Oče naš . . .
Oeščena si Marija . . .

5. Pridi, sveti Duh, Duh učenosti!
Stori, da minljive dobrote tega sveta in
njih nečimernost spoznam in zaničujem,
in nič druzega ne želim spoznati, kakor

176

Jezusa in tega križanega. Oče naš . . .
Češ cena si Marija . . .

6. Pridi, sveti Duh, Duh pobož¬
nosti!  Priganjaj vedno moje srce k
pravi pobožnosti in k sveti Božji ljubezni,
da Boga v vsi svoji pobožnosti iščem in
v ljubezni najdem. Oče naš . . . Češčena
si Marija . . .

7. Pridi, sveti Duh, Duh strahu
Božjega!  Prebadaj s svojim strahom
moje srce, da tebe. Gospoda, svojega Boga,
vedno imam pred svojimi očmi, in se
ogibam vsega, kar ne dopade tvojim očem.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

t.  Pošlji svojega Duha in vse bo
vstvarjeno.

5- In boš prenovil obličje zemlje.

Molimo.

Izlij, prosimo te, o Gospod! v naša
srca svojega svetega Duha, čigar modrost
nas je vstvarila, in čigar previdnost nas
vlada. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

177

Na praznik preš v. rešnjega Telesa.

Na praznik presv. rešnjega Telesa se za-
hvaluj Bogu za tako velike dobrote, ki nam
dohajajo iz tega presvetega zakramenta. Prosi
Jezusa odpuščenja vseh pregreškov, ki si jih
storil pri sv. mašah, pri sv. obhajilih ali s
slabim zadržanjem v cerkvi. Prosi Jezusa mi¬
losti, da bi ga mogel v tem presv. zakramentu
vedno bolj ljubiti, vselej vredno prejemati, po¬
sebno na zadnjo uro.

Cerkvena pesem.

Molim te ponižno, večni Kralj nebčs,

Kteri v teh podobah skrivaš se zares,

Tebi moje se srce podvrže vse,

Ker umeti Tebe nemogoče je.

Moti se na Tebi čut, okus, oko;

Kar mi vera pravi, verujem zvesto,
Verujem, kar djal je Jezus, Božji Sin,

On, resnica večna, dal nam je spomin.

Bilo je na križu skrito Boštvo le,

Tukaj pa človeštvo skrito tudi je,

Verujem, da človek je in Bog navzoč:
Prosim, kar je prosil ropar umirajoč.

Ko Tomaž ne gledam tvojih britkih ran,
Vendar, da si Bog, verujem tebi vdan,

V prsi mi bolj trdno vero vlij,

Upanje, ljubezen v srcu mojem vžgi.

Rafael.

12

178

O spomin preblagi smrti Jezusa,

Živi kruh, ki dušno nam življenje da!

Naj poživlja duša, Jezus, s tabo se,

Tebe, vir sladkosti, vživa naj srce.

Dobri pelikan, o Jezus usmiljeni,

Madeže izpere naj mi tvoja kri.

Saj zamore ena sama kapljica
Grehe še izbrisati vsega sveta.

Jezus, zdaj v podobah gledam te, strmim, —
Naj zgodi se tisto, kar gorko želim,

Da v odkrito lice gledam te kedaj,

Gledam tvojo slavo srečen vekomaj. Amen.

Litanije

presvetega rešnjega Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin Odrešenik sveta,
Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sami Bog,

179

Jezus, kruh angeljski,

Jezus, čeznaturni kruh,

Jezus, veselje kraljev,

Jezus, živi kruh, ki si z nebes
prišel,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,

Jezus, studenec vseh milosti.

Jezus, vedna in najčistejša daritev,
Jezus, nekrvava daritev nove za¬
veze,

Jezus, nedolžno Jagnje Božje,

Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, ki se je včlovečila
in vedno med nami prebiva,

O najsvetejši Zakrament,

Največja skrivnost Božja,

Spomin največjih čudežev Božjih,
Posebno znamenje Božje ljubezni,
Skrivnost vere,

Spravna daritev za žive in mrtve,
Največja moč v skušnjavah,
Najmočnejše orožje zoper hudob¬
nega sovražnika,

Najimenitnejši vseh darov Božjih,

12 *

usmili se nas!

180

Presveti spomin Gospodovega trp¬
ljenja in njegove smrti,

Presveta Gospodova večerja, pri
kteri angelji strežejo,

Največje veselje pobožnih duš,
Največji zaklad vernih kristijanov,
Najslajši živež naših duš,

co

c3

G

Moč slabih,

Tolažilo žalostnih,

Pomoč zapuščenih,

Popotnica v Gospodu umirajočih,
Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Jezus
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus
Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega pre¬
svetega Zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Napuha življenja,

Vseh pregrešnih priložnosti,

Skrivnih skušnjav in zalezovanja
hudobnega duha,

Vseh nesreč,

Večne smrti,

OJ

!

!

181

Iz ljubezni, s ktero si ta presveti
Zakrament postavil,

Iz ljubezni, s ktero si pri zadnji
večerji svoje aposteljne obhajal,

Iz ljubezni, s ktero tudi nas s svojim
presvetim rešnjim Telesom živiš,

Iz ljubezni, s ktero se v tem presv.

Zakramentu za nas daruješ,

Iz ljubezni, s ktero v tem daru
Božji pravici zadostuješ,

Iz ljubezni, s ktero v tem presv. Za¬
kramentu toliko nečasti pretrpiš, *

Iz ljubezni, s ktero nas tako usmi¬
ljeno poslušaš,

S svojo predrago krvjo, ki si jo
nam na altarji zapustil,

S peterimi ranami tega svojega naj¬
svetejšega Telesa, ki si jih za
nas prejel,

Iz ljubezni, s ktero v tem presv.
Zakramentu do konca sveta pri
nas ostaneš,

Mi grešniki, v

Da nam zaneseš, | prosimo te, usliši

Da nam naše grehe j nas, o Jezus!

odpustiš, >

reši nas, o Jezus!

182

Da nas v živi veri v ta presveti
Zakrament potrdiš in ohraniš,
Da v naših srcih trdno zaupanje v
ta najsvetejši Zakrament obudiš,
Da v naših srcih gorečo ljubezen
do tega najsvetejšega Zakra¬
menta pomnožiš,

Da nam češčenje in našo pobožnost
do tega presvetega Zakramenta
množiš in ohraniš,

Da nam milost dodeliš, vselej dobro
pripravljenim k tvoji mizi pri¬
stopiti,

Da nam sad tega presvetega Za¬
kramenta obilno deliš,

Da vso nečast od te najčastitljivše
skrivnosti odvrneš,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da vsem, kteri v te verujejo, luč
prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da naša srca s svojim milostljivim
obiskanjem razveseljuješ in oči¬
ščuješ,

prosimo te, usliši nas, o Jezus!

183

Da nam vselej veselje nad tem pre¬
svetim Zakramentom v naše srce
daješ,

Da vedno v nas ostaneš in mi v tebi,

Da nas na koncu našega življenja
s to nebeško popotnico okrepčaš
in oveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsem vernim dušam večni mir
in pokoj dodeliš,

Da nas na tem sedežu svoje mi¬
losti uslišiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš itd.

184

t.  Kruh z nebes si nam dodelil.

9. Kteri vso sladkost v sebi ima.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
Zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil; daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi občutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega duha
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Vaja vere, upanja in ljubezni pred sv. rešnjim
Telesom.

O neskončna modrost! o večna res¬
nica ! o neizmerna dobrota! ki ne moreš
ne goljufati ne goljufana biti: verujem
v tebe, in verujem vse, karkoli si ti ra¬
zodel, in mi tvoja cerkev verovati veleva.
Posebno pa trdno verujem, da si ti v
presv. zakramentu sv. rešnjega Telesa
resnično pričujoč, ker si to z razločnimi
besedami povedal, kterim bolj verjamem,
kot svojemu umu in svojim počutkom,

185

in za to vero sem s tvojo pomočjo pri¬
pravljen umreti.

Zanesem se na-te, o neskončna milost!
in upam, da boš meni ubozemu grešniku
zavoljo svojega neskončnega zasluženja
odpuščenje in milost dodelil, in me kdaj
vzel v nebeško veselje.

Ljubim te, o Jezus! moja edina in
največja dobrota, ti si studenec vse mi¬
losti in ljubezni, ki si nas grešnike od
vekomaj ljubil in ta Zakrament v zna¬
menje in vez ljubezni postavil. O Jezus!
skleni tedaj moje srce s svojim srcem,
vekomaj ne bom ločen od tvoje ljubezni.

Veselim se tvoje neskončne popol¬
nosti, tvojega veličastva in tvoje ijubez-
njivosti; veselim se vse hvale in vse
časti, ktero so ti kdaj tvoji izvoljeni in
vse stvari dajale in jo bodo dajale na
vse večne čase.

Podvržem se tebi in tvoji sveti volji
v vseh rečeh, in te častim in objamem
z vsemi občutljeji časti, zaupanja, lju¬
bezni in pobožnosti. Vsa nagnjenja do
stvari na-te samega prenesem. Karkoli

186

bom vso večnost delal, naj se zgodi v
tvojo hvalo.

Ves sem tvoj, stori z menoj, kar
hočeš, zdaj in vso večnost. Amen.

Počeščenje Jezusa Kristusa v presvetem
Zakramentu.

0 moj Zveličar, Jezus Kristus, pravi
Bog in človek! verujem, da si tukaj v
presv. Zakramentu resnično pričujoč, z
dušo in s telesom, s krvjo in z mesom,
in te ponižno molim. S čem pa ti hočem
povrniti, da si iz ljubezni do mene iz
nebes prišel, se na altarji svetega križa
za-me daroval in se nam zapustil v večni
spomin svoje ljubezni v presv. Zakra¬
mentu ? O vi nebeški duhovi, kteri tukaj
pred svojim Bogom in Gospodom v ve¬
likem številu za vsako službo pripravljeni
stojite, učite me z vami vred tega skri¬
tega Boga tukaj tako spoznati, častiti,
ljubiti, hvaliti in moliti, da bom vreden
njega kdaj z vami vred v nebesih večno
hvaliti in ljubiti. Amen.

187

Molitev pri blagoslovu.

Božji Zveličar! ki si nam svoje pre¬
sveto Telo in svojo presveto Kri v Za¬
kramentu altarja zapustil, zahvalim se ti
za ta dar tvoje nezmerne ljubezni, in
zdihovaje te prosim, dodeli svoj blagoslov
meni in vsem tistim, za ktere imam na¬
men, enake milosti sprositi.

Blagoslovi me s tistim blagoslovom,
kteri me v druzega človeka spremeni, s
teboj natanko sklene, s tvojim duhom
napolni in mi bode zastava tistega bla¬
goslova, kterega si svojim izvoljenim v pri¬
hodnjem življenji pripravil. Blagoslovi moje
telo in mojo dušo, blagoslovi moje oči
in odvrni jih od posvetnih nečimurnosti;
blagoslovi moj jezik in položi prst svoje
milosti na moja usta; blagoslovi moj
spomin, da na nič druzega ne mislim,
kot na-te; blagoslovi moj um, da v vseh
rečeh le tebe premišljujem; blagoslovi
mojo voljo, da nič druzega ne želim, kot
le tebe; blagoslovi moje djanje in nehanje,
vse moje žive dni in konec mojega živ¬
ljenja. To prosim v imenu Boga Očeta
in Sina in svetega Duha. Amen.

188

Prošnja ga odpuščenje vsega razgaljenja pre¬
svetega rešnjega Telesa.

(Z odpustkom 200 dni za vsakterega, ki jo s pravo
žalostjo nad svojimi grehi odmoli.)

S tistim najglobokejšim spoštovanjem,
ktero mi le vera sama navdihuje, te molim,
o moj Bog in moj Zveličar, Jezus Kristus,
pravi Bog in pravi človek, skritega tukaj
v najsvetejšem Zakramentu presvetega
rešnjega Telesa! Molim te in ljubim te
v zadostenje vse nečasti, vseh nespodob¬
nosti in vsega skrunjenja, s kterim sem
se v svojo nesrečo morebiti sam do zdaj
zoper tebe pregrešil; kakor tudi vsega
druzega, kar se je kdaj zoper tebe zgo¬
dilo, in se še v prihodnosti vtegne zgoditi.
Molim te tedaj, o moj Bog! ne sicer
tako, kakor si ti vreden, tudi ne, kakor
sem jaz dolžen, pa vsaj toliko, kolikor
premorem. Želim, da bi mogel s tisto
popolnostjo to storiti, ktere so zmožne
vse pametne stvari. Vendar si prizadevam,
te zdaj in vedno v molitvah častiti ne
samo za vse in vsaktere katoliške kri-
stijane, ki te ne molijo in te ne ljubijo,

189

ampak tudi v zadostenje in za spre¬
obrnjenje vseh krivovercev in hudobnežev,
vseh bogatajcev, bogokletnežev in never¬
nikov. Daj, o Jezus, da te vsi spoznajo,
molijo in ljubijo, in vsak trenutek s hva¬
ležnostjo poveličujejo v najsvetejšem in
Božjem Zakramentu. Amen.

Ponižno molim te v trenutku vsakem res,
Presveti Zakrament, o živi kruh nebes!

O Jezus, ti Marijina ljubezen vsa,

O daj, da tudi jaz te ljubim samega.

O Jezus, vso ljubezen tebi izročujem
Srce vse svoje, dušo svojo ti darujem!

Naj tvoj bom, dokler živim,

Naj tebi v smrti kdaj zaspim;

Tvoj hočem biti na vse vekomej,

O Jezus, vsa sladkost srca vselej!

Molitev za odvrnenje zasluženih Božjih Tcazni.

Jezus Kristus! ti edinorojeni Sin
Boga Očeta, nekdaj si se svojemu po¬
božnemu služabniku Mojzesu kot ognjen
plamen v gorečem grmu prikazal, da bi
svoje ljudstvo rešil iz trde egiptovske
sužnosti. Tudi nam se kažeš v presvetem
Zakramentu ljubezni kot usmiljeni veliki
duhoven in kot pravo velikonočno jagnje,

190

da bi svoje ljudstvo odrešil. Zavoljo te
tvoje ljubezni in zavoljo tvojega trpljenja
in smrti te prosim, o moj Zveličar! nikar
se ne spominjaj mnogoterega razžaljenja
in nečasti, ki ti jo mi delamo, ampak
svoje neizmerne ljubezni in milosti! Od¬
vrni od naše domovine vse zaslužene
kazni; varuj svoje ljudstvo, o dobrotljivi
Jezus! nerodovitnosti zemlje, hudih vre¬
men, dragine in pomanjkanja, ognja in
povodenj, uboštva in lakote, kuge in hudih
bolezni, punta, vojske in vsega zlega. Ti
si dobrotljiv in velieega usmiljenja, ne
kaznuj nas po naših grehih, in ne po-
vraeuj nam po naših hudobijah; ampak
za svojega imena voljo usmili se nas, o
Gospod! — O Jezus, zanesi nam! o Jezus,
usliši nas! o Jezus, usmili se nas! da
bomo s pomočjo tvojega Božjega blago¬
slova, v vživanji tvojih darov in dobrot
to časno življenje v tvoji sveti službi tebi
v čast z hvaležnim srcem preživeli. —
Ti, o neskončno dobrotljivi Jezus! si v
sredi med nami postavil svoje prebiva¬
lišče; ti si naš Bog, in mi smo tvoje
ljudstvo; poglej z milostljivimi očmi na

191

nas, in daj svoji milosti čez nas gospo¬
dovati! Daj zemlji rodovitnost, nam pa
daj tvoj kruh v veselji jesti, in brez strahu
pod tvojim varstvom prebivati. Amen.

Na praznik presv. Srca Jezusovega.

Obhaja se ta praznik v petek po osmini
presvetega rešnjega Telesa, in cerkev s tem želi
doseči, da bi pod podobo presvetega Srca pre¬
mišljevali prisrčno ljubezen, s ktero je Kristus
za nas trpel in postavil Zakrament presvetega
rešnjega Telesa. — Premišljuj torej, da Jezus
tebi kaže svoje srce in ti govori: „Je-li tvoje
srce pravo, kakor je moje srce s tvojim srcem?“
(IV. Kralj. 10,15.) Premišljuj Kristusovo ljubezen
do tebe, 1. ljubezen brez pridržka, vsega se je
za-te dal; 2. ljubezen najčistejšo, brez lastnega
dobička; 3. ljubezen brez konca, on hoče biti
s teboj zdaj in vekomaj. — Je-li tvoja ljubezen
tej podobna?

Cerkvena pesem.

Glej, v grehih in v ošabnosti
Druhal divjaška naša je
Nedolžno ranila srce
Božansko v nehvaležnosti.

Glej, sulico vojakovo
Zabodli grehi naši so;

Bodalo britko brusile
Ostudne hudobije so.

192

Iz ranjenega, glej, Srca
Rodi se cerkev Jezusa,

Iz te strani odprta so

Zdaj vrata v blagor ljudstvom vsem.

Iz vrat teh zvira milost nam
Kot sedem virov rečica,

Da tam obleko vmazano
Perimo v krvi Jagnjeta.

Grdo je, se vrniti v greh,

Ki rani srce presveto.

Prižgimo rajše v srcu si
Ljubezni plamen Kristusa.

Dodeli to, o Jezus, nam
Z Očetom, Duhom blaženim,

Katerim bodi moč in čast
In vlade vekomaj oblast! Amen.

j.  Ogenj sem prinesel na zemljo.

R. In kaj druzega hočem, kakor da se vname.

Molimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ki v najsvetejšem Srcu tvojega ljubega
Sina se hvalijoči, obhajamo najimenitniše
dobrote njegove ljubezni, se enako raz¬
veseljujemo, da so nam bile te dobrote
dane, in da so obrodile v nas zveličanski
sad. Po ravno tem Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

193

Litanije

presvetega Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce presveto Jezusovo,

Srce Jezusa, Sinu živega Boga,

Srce Jezusa, Sinu prečiste Device
Marije,

Srce Jezusovo, dopadajenje nebe¬
škega Očeta,

Srce Jezusovo, tempelj sv. Duha,

Srce Jezusovo, večna ljubezen pre¬
svete Trojice,

Srce Jezusovo, raj Božjega veselja,

Srce Jezusovo, studenec nebeških
sladkosti, '

Rafael.

18

usmili se nas!

194

Srce Jezusovo, sedež večne milosti,

Srce Jezusovo, morje usmiljenja,

Srce Jezusovo, zaklad vsega bo¬
gastva Božjega,

Srce Jezusovo, vir svete ljubezni
in svetega kesanja,

Srce Jezusovo, neskončnost vsega
usmiljenja nebeškega Očeta,

Srce Jezusovo, visokost Božje mo¬
drosti in Božjega znanja,

Srce Jezusovo, potok, ki razveseljuje
mesto Božje,

Srce Jezusa, našega nebeškega
Kralja,

Srce Jezusa, našega dobrega pa¬
stirja,

Srce Jezusa, našega usmiljenega
brata,

Srce Jezusa, našega preljubega uče¬
nika,

Srce Jezusa, najljubeznivšega že¬
nina naših duš,

Srce Jezusovo, zgled krotkosti in
ponižnosti,

Srce Jezusovo, studenec miru in
svetega pokoja,

usmili se nas!

195

Srce Jezusovo, najbolj popolna pred-
podoba za naše življenje,

Srce Jezusovo, tolažba žalostnih,

Srce Jezusovo, pribežališče v sku¬
šnjavah in nadlogah,

Srce Jezusovo, veselo prebivališče
čistih duš,

Srce Jezusovo, veselje vseh izvoljenih,
Srce Jezusovo, studenec vseh misli
in želj,

Srce Jezusovo, luč popotnikov,

Srce Jezusovo, altar sprave,

Srce Jezusovo, ognjeni studenec
Božje ljubezni,

Srce Jezusovo, hrepenenje in naj¬
slajša ljubezen vseh.svetih duš.
Srce Jezusovo, zavoljo nas na Oljski
gori žalostno in otožno do
smrti,

Srce Jezusovo, oslabljeno od krva¬
vega potu,

Srce Jezusovo, počeno od žalosti
zavoljo naših grehov,

Srce Jezusovo, na križu s sulico
prebodeno,

Srce Jezusovo, upanje umirajočih,

13 *

usmili se nas!

196

Srce Jezusovo, večno veselje vseh svet¬
nikov v nebesih, usmili se nas!
Srce Jezusovo, krona vseh stvari Božjih,
usmili se nas!

Bodi nam milostljivo, zanesi nam, o Srce
Jezusovo!

Bodi nam milostljivo, usliši nas, o Srce
Jezusovo!

Vsega greha,

Zanemarjanja tvojega presvetega
navdihovanja,

Vse nepobožnosti in mlačnosti,

Vse mrzlote do tvoje Božje ljubezni,

Vseh nečistih misli in želj,

Vse slepote in trdovratnosti srca,

S svojo čudovito krotkostjo in po¬
nižnostjo,

S svojo največjo čistostjo,

S svojo usmiljeno prizanesljivostjo,

S svojim skrivnim življenjem,

S svojo sveto pokorščino do smrti
na križu,

S svojim ljubeznjivim obnašanjem
med ljudmi,

S svojim notranjim mirom,

o>


197

S svojo usmiljeno ljubeznijo do nas greš¬
nikov, reši nas, o Srce Jezusovo!

S krvijo in vodo, ki ste v naše očišče¬
vanje in posvečenje iz tvoje prebo¬
dene strani tekli, reši nas, o Srce
Jezusovo!

Mi grešniki,

Da svojo sveto in čisto ljubezen v
naša srca vliješ,

Da naša srca k posnemanju svojih
čednosti vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krotkost
in notranji mir dodeliš,

Da vse misli in želje našega srca
očistiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetljuješ in
k spoznanju svoje Božje lju¬
bezni pripelješ,

Da nas v brhkostih tega življenja mi¬
lostljivo poživljaš in potrjuješ,

Da svojo sveto ljubezen v nas vedno
množiš,

Da ob naši smrtni uri naše duše
v svoje svete rane skriješ,

Da nas v veličastvo svojih izvolje¬
nih sprejmeš,

<rf

S

03

P

O

S

"čZ

o

s-<

p-i

198

O presladko Srce Jezusovo, prosimo te,
usliši nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Srce Jezusovo!
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Srce Jezusovo!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Srce Jezusovo!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Predglasje.  Pridite vsi, ki se trudite,
in ste obteženi, Srce Jezusovo vas bo
poživilo; tukaj hote svojim dušam pokoj
našli, in v Bogu svojem Zveličarju se
veselili.

t.  V Srcu Jezusovem hočem veko¬
maj prebivati.

S. Tukaj bom pred vsemi sovražniki
zavarovan.

199

Molimo.

O Bog vse dobrote in milosti! poglej
Srce svojega preljubeznjivega Sina, na
kterem imaš neskončno dopadenje; in
zavoljo ljubezni, ktero je do nas imelo
to presveto Srce; in zavoljo bolečin, ktere
je pretrpelo in tebi darovalo v zadostenje
za naše grehe: odpusti nam milostljivo
naše hudobije, ktere iz srca obžaljujemo;
vnemi naša srca s tako gorečo ljubeznijo
do Jezusa Kristusa, da bomo vse svoje
življenje le po njegovem dopadenji vrav-
nali in poslednjič se v ognji te ljubezni
popolnoma stopili.

O Božje Srce mojega Jezusa, ktero
je bilo iz ljubezni do nas s sulico pre¬
bodeno! molim te z vsemi močmi svoje
duše, ktere ti z vsemi mislimi, besedami
in djanjem za vselej darujem in posvetim.
O Božje Srce mojega Jezusa! da bi te
mogel vender tako moliti, ljubiti in častiti,
kakor ti svojega nebeškega Očeta moliš,
ljubiš in častiš. Ker pa tega ne premo¬
rem, namesti ti, kar moja slabost ne
premore; varuj me v življenji, in bodi

200

moje pribežališče o moji smrtni uri. Ravno
to milost, prosim, dodeli tudi mojim so-
rodovincem, prijateljem in sovražnikom,
vsem grešnikom in stiskanim, umirajočim
in zadnjič vsem ljudem na zemlji, da
cena tvoje drage Krvi nad njimi ne bo
zgubljena. Daj, da tvoja draga Kri tudi
dušam v vicah v prid pride, in polajšaj
njih trpljenje. O vse časti vredno Srce Je¬
zusovo ! za te milosti te prosim, in želim
svojo prošnjo tolikokrat ponoviti, kolikor
bo še trenutkov do konca mojega življenja.

O preljubeznjivo Srce Jezusovo! Srce
mojega Boga, sedež vseh čednosti, vse
modrosti, vse popolnosti, draga cena
mojega odrešenja, najizvrstniši zgled, po
kterem naj se moje srce vpodobljuje,
molim te, — zahvaljujem se ti, — ob¬
žalujem in zavrženi vse grehe, s kterimi
sem te kdaj razžalil. Preljubeznjivo Srce
Jezusovo! da bi te vender mogel tako
častiti in ljubiti, kakor te tvoja deviška
Mati, vsi sveti angelji in vsi tvoji svet¬
niki v nebesih časte in ljubijo! To želim
iz ljubezni do tebe, o Jezus, moj Zveličar,
moj Bog in moje vse! Amen.

201

Darovanje samega sebe presv. Srcu
Jezusovemu.

(Marijete Alakok.)

Jaz I. I. posvetim in darujem pre¬
svetemu Srcu našega Gospoda Jezusa
Kristusa svojo osebo, svoje življenje, svoja
dela, svoje težave in trpljenje, da bom
v prihodnje iz vse moči za njegovo lju¬
bezen in čast delal. Moj trdni in nepre-
klicljivi sklep je, ves njegov biti, vse iz
ljubezni do njega delati, in iz vsega
svojega srca se vsemu odpovedati, kar
je temu Božjemu Srcu zoprno.

Zato te izvolim, o presveto Srce! za
edini cilj in konec svoje ljubezni, za varha
mojega življenja, za varnost svojega zve¬
ličanja, za podporo v svoji slabosti in
zadostenje vseh grehov vsega svojega
življenja.

O Srce vse milosti in dobrote ! bodi
tudi moje varno pribežališče ob uri moje
smrti; bodi moje opravičenje pred Bogom,
in odvrni kazni njegove pravične jeze od
mene. O Srce polno ljubezni! na-te vse
svoje zaupanje stavim ; zavoljo svoje hu-

202

dobije se vsega hudega bojim, ali od
tvoje dobrote tudi vse dobro upam. Po¬
končaj tedaj v meni, karkoli more tebi
zoprno biti ali nasprotovati. Tvoja čista lju¬
bezen naj se tako globoko v moje Srce
vtisne, da te nikdar ne pozabim in se
ne morem od tebe ločiti. O Božje Srce
mojega ljubega Jezusa! prosim te za¬
voljo tvoje neskončne dobrote, da bo
moje ime globoko v tebi zapisano, zakaj
v tvoji službi hočem živeti in umreti.
Amen.

Priporočenje samega sebe in vseh pri¬
jateljev in sovražnikov presv. Srcu
Jezusovemu.

O presladki Jezus! ki si iz neskončne
ljubezni do človeškega rodu svoje Srce
popolnoma daroval v naše zveličanje, in
nam skozi svojo sveto prebodeno stran
po svoji smrti zapustil odprto pot do
njega, prosim te po tej neizmerni lju¬
bezni tvojega Srca, s ktero ves svet in
celo največje grešnike objemaš, blagovoli
v to milo in široko Srce z razločnimi
črkami zapisati: 1. moje nevredno imel. I.;

203

2. imena mojih preljubih starišev, pri¬
jateljev in sorodovincev I. I.; 3. imena
tistih, ki so mi kaj dobrega storili;
4. imena tistih, ki so se priporočili v
mojo molitev; 5. imena vseh svojih so¬
vražnikov, vseh nevernikov, in vseh, ki
so v zmoti in hudobno živijo. Daj, da
bodo vsa naša imena tako globoko in
močno v tvoje Srce zapisana, da jih vso
večnost ne bode mogla izbrisati nobena
reč. Glej, o Jezus! vselej z milostljivimi
očmi na-nje, in krepčaj nas s svojo po¬
močjo, da si bomo od svoje strani pri¬
zadevali, svoje srce s tvojim najsvetejšim
Srcem zmerom sklenjeno ohraniti od zdaj
in na vse vekomaj. Amen.

Prošnja za Božjo pomoč v nevarnostih
zveličanja in v vseh potrebah.

(Marijete Alakok.)

V spoznanji svoje najglobokejše niz¬
kosti padem pred-te na kolena, o naj¬
čistejše in Božje Srce Jezusovo! da ti
skazujem svoje spoštovanje in udanost,
da te molim in povikšujem kolikor pre¬
morem. Tebi, svojemu najljubeznjivšemu

204

prijatelju, izročim s trdnim zaupanjem
na-te vse svoje potrebe in stiske, vse
reve, uboštvo, nagoto, svoje slabosti, svojo
lenobo in mlačnost, ob kratkem: vse rane
svoje duše, in te prisrčno prosim, da se
me zavoljo njih usmiliš, in mi po obil¬
nosti svojega usmiljenja na pomoč prideš.
O ljubeznjivo Srce! reši me; pri vsem,
kar te more giniti, te prosim, da daš
meni in vsem, kteri so v ravno taki ne¬
varnosti, milost stanovitnim ostati v tvoji
ljubezni. O Božje Srce! ne pusti, da bi
se potopil v svojih hudobijah. Da le v
tvoji ljubezni večno stanoviten ostanem,
ravnaj potem z menoj, kakor je tebi všeč.
Le ne zavrzi me ne, zakaj v tebe sem
postavil vse svoje zaupanje. K tebi zdi¬
hujem, tebe na pomoč kličem zoper vse
svoje zlege, izmed kterih je greh naj¬
večji. Pokončaj ga v meni in odpusti mi
vse hudo, kar sem kdaj zoper tebe storil.
Grozno mi je žal, da sem te kdaj raz¬
žalil, in te iz vsega srca odpuščenja pro¬
sim. O preljubeznjivo Srce! daj meni in
vsem, ki so se meni v molitev priporočili,
ali za ktere sem moliti dolžan, tvoje vsega-

205

mogočno varstvo občutiti. Pomagaj nam,
slehernemu po njegovih posebnih po¬
trebah. O Srce polno usmiljenja! omeči
srca trdovratnih grešnikov in daj mir in
pokoj dušam v vicah. Bodi umirajočim
pribežališče, vsem stiskanim in žalostnim
tolažba, in bodi meni, o ljubeznjivo Srce!
vse v vsem. Posebno pa bodi moji duši
pribežališče ob moji smrtni uri, in vzemi
jo potem v naročje svojega usmiljenja.
Amen.

Molitev k Jezusovemu Srcu za srečno
smrt.

O usmiljeni Jezus! tresem se, če
mislim na smrt, ker se bojim zavoljo
svojih grehov nesrečno umreti in od tebe
večno ločen biti; pa če se spomnim, da
si sam prestal najgrenkejšo smrt, da bi
jaz nesrečno ne umrl, in da si pustil
svoje presveto Srce s sulico odpreti, da
bi v njem jaz in vsi verni zoper vse so¬
vražnike in skušnjave obvarovani živeli
in srečno umrli: pribežim k temu pre¬
sladkemu Srcu, kot k zavetju zveličanja,
in te prosim s trdnim zaupanjem, skrij

206

me vanj ob tej strašni uri, o poslednjem
trenutku, kteri bo odločil mojo večnost,
zoper vsa zalezovanja in skušnjave pe¬
klenskega duha, ktere bodo potem z vso
silo čez me vdarile v pogubo moje duše.
V tej hudi stiski se hočem z velikim za¬
upanjem tvojega prežalostnega in prebo¬
denega Srca trdno držati, ko me bodo
vsi — tudi prijatelji moji zapustili, in
mi nobeden ne bo mogel pomagati, kakor
le samo ti. Ti si nekdaj svoji ljubljeni
nevesti, sveti Mehtildi, svoje Srce dal v
srečni odhod s tega sveta in v zastavo
večnega življenja. Oh, spoznam, da take
nenavadne milosti nisem jaz vreden. Le
za to te prosim pri smrtni britkosti tvo¬
jega presvetega Srca, dodeli mi milost,
da se za srečno smrt s pobožnim in
svetim življenjem pripravljam, in da bo
poslednje djanje mojega srca popolna
žalost nad mojimi grehi in najčistejša
ljubezen do tebe, da tako vreden posta¬
nem, v to presveto ljubeznjivo rano tvo¬
jega Srca svojo dušo izdihniti in pre¬
sladke besede zaslišati: „Pridi, prijatelj
in ljubljenec mojega Srca! posedi kra-

207

ljestvo in moje Srce na vekomaj!" —
O žalostna Mati Božja! prosim te zavoljo
prebodenega Srca Jezusovega : zadobi mi
milost, da o moji ločitvi s tega sveta
tvoj ljubi Sin mojo ubogo dušo sprejme
v rano svojega presvetega Srca. Amen.

V praznik presv. Srca Jezusovega.

O Božje Srce mojega Odrešenika! v
duhu ponižnosti te molim in z veseljem
praznujem s tvojo sveto cerkvijo tvoj
tolikanj prijetni praznik. Moje srce hre¬
peni po tebi, živi sedež Božjega veličastva,
prebivališče večnega miru, studenec ve¬
selja angeljev in zveličanih duhov! O
Božje Srce Jezusovo! kdo more umeti
gorečo ljubezen, ki jo imaš do nas, rev¬
nih stvari? Tvoja ljubezen je luč, ki srca
močno ogreva, jih v sveti modrosti pod-
učuje, jih z največim veseljem napolnuje,
in jih napaja iz studenca večnega živ¬
ljenja. Ona daje prostost, spodi boječnost
in potrpi z grešniki. Tvoja ljubezen to¬
laži žalostne, potrjuje nestanovitne in
vzdiguje v svet zamišljena srca. O pre-

208

sladko Srce! za nas si bilo prebodeno,
tvoja presveta režnja Kri je kakor večen
studenec za vse čase tekla, naša srca
očistiti, oživiti in vneti; zato k tebi zdi¬
hujem, in te pohlevno prosim, vžgi moje
srce s svojo gorečo ljubeznijo, da vsega
grešnega nagnjenja očiščeno in razsvet¬
ljeno le tebe ljubi, se le v tebi razve¬
seljuje, v tebi počiva, sebe in svet pre¬
maguje, in da je le enih misli s teboj
zdaj in vekomaj. Amen.

Srčni zdihljeji k Jezusovemu Srcu.

O usmiljeni Jezus, usliši me!

Milost tvojega Srca spreobrni me!

Svetloba tvojega Srca razsvetljuj me!

Žalost tvojega Srca steri me!

Rana tvojega Srca prešini me!

Kri tvojega Srca spravi me!

Voda tvojega Srca očisti me!

Zasluženje tvojega Srca posveti me!

Križ tvojega Srca potrjuj me!

Trnjeva krona tvojega Srca ozaljšaj me!

Usmiljenje tvojega Srca skrij me!

Duh tvojega Srca oživi me!

Ogenj tvojega Srca ogrej me!

Plamen tvojega Srca užgi me!

Ljubezen tvojega Srca vnemi me!

Vrednost tvojega Srca povzdigni me!

209

Lepota tvojega Srca spremeni me!

Bogastvo tvojega Srca nasiti me!

V tvojem Srcu, o Jezus! živim in umrjem.

Svoje Srce tvojemu dam, in ljubim te.

O sladko Srce, osreči me —

Tukaj in tam vekomaj! — Amen.

Molitev k Srcu Jezusovemu za duše v
vicah.

0 usmiljeno Srce Jezusovo! ki duše
svojih izvoljenih z neizrečeno ljubeznijo
ljubiš, in jih z ljubeznjivim zaželenjem
v nebesih pričakuješ, zdihnem k tvoji
veliki milosti: usliši mili glas taistih,
kteri so se sicer v tvoji milosti s tega
sveta ločili, vender pa še imajo marsi-
ktere madeže nad seboj, in obrni jim
v prid neskončno zasluženje svojega
trpljenja in smrti, da bodo z njim oči¬
ščeni šli v veselje tvojih svetnikov, in ž
njimi večno hvalili tvojo ljubezen. Spomni
se, o usmiljeni Jezus! da si za-nje umrl
in po svoji smrti dal prebosti svoje pre¬
sveto Srce, da bi tudi njim tekel studenec
usmiljenja, ki po svoji smrti še očišče¬
vanja potrebujejo. Kaj je bilo namreč
kdaj tako zelo omadežano, da bi ne bilo

14

Rafael.

210

očiščeno v tvoji presveti Krvi, ktera grehe
sveta umiva ? Glej, zvesto so upali v
svojem življenji na tvojo milost, in polni
zaupanja in mirno so v tebi, o Gospod!
zaspali. Odpusti jim tedaj po svoji milosti,
kar so še tvoji pravici dolžni, in reši jih
iz temne ječe, iz kraja kazni, in pelji jih
v šotore večnega veselja. O Jezus! ti
dobro poznaš slabost človeške natore, in
veš, kako je človek k hudemu nagnjen
od svoje mladosti. Pri vsem tem so se
vender te zveste duše hudemu ustavljale,
in se iz ljubezni do tebe za lepe čednosti
prizadevale. Usliši torej mile prošnje njih
hrepenenja, glej, kako srčno žaljujejo
nad svojimi grehi, in očisti jih v pre¬
svetem ognji svojega Božjega Srca vseh
madežev, ktere še na sebi imajo, da veselo
pridejo pred tvoje nebeško obličje. Tvoje
presveto in usmiljeno Srce se je preobilno
za njih grehe pokorilo; njegova goreča lju¬
bezen je bogato nadomestila njih mrzloto;
njegova dobrota je njih hudobijo in nje¬
gova svetost je njih pregrešnost spravila;
zato jih tedaj ljubiš s prisrčno ljubeznijo.
Usliši torej, o predobrotljivi Jezus! lju-

211

bežen svojega lastnega Srca, ki po njih
rešenji hrepeni. Usliši prošnje svoje svete
neveste, katoliške cerkve; usliši prisrčno
molitev toliko pobožnih kristjanov, in
glej milostljivo na presveto daritev, ktera
se tolikrat opravlja za njih rešenje iz
kraja trpljenja. Vzemi jih v svoje sveto
kraljestvo, da sklenjeni z vsemi vrstami
svetih angeljev in z vsemi svetniki tebe
ljubijo in hvalijo na vse večne čase. Amen.

14 *

212

Pobožnosti

v čast preblaženi Devici Mariji.

„Sm, glej tvoja Mati!“  tako je rekel na
križu viseči Zveličar svojemu preljubemu učencu
Janezu, v čegar osebi je vse verne kristjane svoji
ljubi deviški Materi izročil. O mi srečni, ki smo
tako mogočno, sladko in dobrotljivo Mater pre¬
jeli! Kdo bi ne častil Marije, ktero je sam Bog
tako počastil, da jo je v Mater svojemu edino-
r oj enemu Sinu izvolil? — Mati Božja — neiz¬
rekljiva je ta čast in vrednost, neizrekljiva je
pa tudi milost, moč in slava presvete Božje
Porodnice, blažene med vsemi ženami. Pogo-
stoma torej in z veseljem pozdravljaj, ljuba
mladina! Marijo Devico, ktero je nadangelj
Gabriel pozdravil, ktero sveta cerkev v svojih
molitvah pogostoma na pomoč kliče in jo s
toliko molitvami in prazniki časti. V Marijino
počeščevanje nas zvonov glas vsak dan trikrat
opominja; njej v čast je vsaka sobota posve¬
čena ; njej v čast se obhajajo v cvetočem maj-
niku prelepe šmarnice; njej v čast premnogi
kristjani vsak dan molijo sv. rožni venec. Čigava
priprošnja je pri Bogu zdatniša kot preblažene
Device Marije? Saj je na njeno posredovanje
Jezus prvi čudež storil, in sv. Brnard zatrjuje,
da se še nikdar ni zaslišalo, da bi ne bil usli¬
šan, kteri jo je z otročjim zaupanjem na pomoč

213

klical. O ljuba mladina! časti in ljubi Marijo,
svojo nebeško Mater od svoje mladosti; pripo-
ročuj se ji v varstvo sleherni dan. Glej na
sv. Alojzija, sv. Stanislava Kostka in druge Božje
služabnike! kako nedolžno in sveto je bilo njih
življenje pod Marijinim varstvom! Posnemaj jih
v češčenji Marije Device, da se kdaj tudi njih
sreče vdeležiš.

Cerkvena pesem.

(Ave maris stella.)

Čast ti, morska zvezda,

Božja Mati blaga,

In devica vedna,

Srečna rajska vrata.

Sprejmeš počeščenje
Iz ust Gabrijela,

Daj nam mir Kraljica,

Druga boljša Eva.

Grešnike oprosti,

Luč prinašaj slepim,

Podi hudobije,

Dobro vse nam prosi.

Kaži se nam Mater,

Sinu prošnje zročaj,

Kteri za nas rojen
Tvoj se imenuje.

Zvoljena Devica,

Zmed vseh najbolj mila;

Nas nedolžne, čiste,

Mile daj storiti.

214

Daj življenje Cisto,
Potovanje varno,

Jezusa naj večno
Gledamo veseli.

Hvala bodi Očetu,

Kristusu čast taka
Svetemu tud’ Duhu,

Trem edina slava! Amen.

Lavretanske litanije.

(300 dni odpustka.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica, prosi za nas
Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

215

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica časti vredna,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda častitljiva,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

216

Zgodnja Danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica mučencev,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Kraljica sv. rožnega venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta
usmili se nas, o Gospod!

Kriste sliši nas!

Kriste usliši nas!

Oče naš . .. Češčena si Marija . .

odjemlješ,

odjemlješ,

odjemlješ,

217

SSelitar©.

1. K preš v. rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi občutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnosti. O častitljiva in blažena
Devica, naša Gospa, naša srednica, naša
besednica, naša pomočnica! S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči.

t.  Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

?■. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

218


Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo
po častitih prošnjah presvete Marije vselej
device sedanje žalosti rešeni in večnega
veselja deležni.

3. K sveti Devici Materi Božji.

a) Od I. aventne nedelje do Božiča.

Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki osta¬
neš vrata nebeška in zgodnja Danica!
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi
vstati; ti, ki si svojega Stvarnika pre¬
čudno rodila, devica prej in potlej ostala,
ko si iz Gabrijelovih ust prejela češčenje,
usmili se grešnikov.

t.  Angelj Gospodov je oznanil Mariji.

5. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naša srca vlij, da, ki smo po angeljevem
oznanenji včlovečenje Kristusa tvojega
Sina spoznali, po njegovem trpljenji in
križu častitljivo vstajenje dosežemo.

219

b) Od Božica do svečnice.

Usmiljena Mati Zveličarjeva i. t. d.
(kot prej).

t.  Po porodu si devica čista ostala.

5. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil, daj, prosimo, da njo
za nas prositi čutimo, po kteri nam je
sreča došla, prejeti življenja začetnika,
Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina
tvojega.

c) Od svečnice do velikega četrtka.

Bodi češčena, nebes kraljica, češčena
angeljev Gospa; češčena korenina, češčena
ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi po¬
zdravljena, Devica častita, memo vseh
lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva,
in prosi za nas Kristusa!

t.  Hvalimo te, Devica presveta!

h. Daj nam moč zoper sovražnike

tvoje.

220

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši
slabosti, da, ki svete Božje porodnice
spomin obhajamo, s pomočjo njenih pro¬
šenj od svojih grehov vstanemo.

d) Od velike sobote do I. nedelje po binkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja!
Kterega si zaslužila nositi, aleluja! je
vstal od smrti, kakor je rekel, aleluja!
Prosi za nas Boga, aleluja!

t.  Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja!

h- Ker je Gospod res vstal, aleluja!
Molimo.

O Bog, ki si po vstajenji svojega
Sina Gospoda našega Jezusa Kristusa
svet razveselil, dodeli, prosimo, da po
njegovi Materi Devici Mariji veselje več¬
nega življenja dosežemo.

e) Od I. nedelje po binkoštih do I. adventne

nedelje.

Češčena bodi, Kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi

221

češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive oči v
nas; in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenji Jezusa, blaženi sad svojega telesa:
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija!

t-  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device Matere Marije, da
bi vredno prebivališče tvojega Sina biti
zaslužila, s pomočjo svetega Duha pri¬
pravil, daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah prihodnega zlega in večne smrti
rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kte-
rega je postavil Gospod čez svojo družino.

222

t.  Prosi za nas, sveti Jožef!
h. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Marije
pomaga, da kar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere ljube Device Marije in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služabnike, naše do¬
brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti;
očisti tudi vso našo rodovino in naše
prijatelje od hudobe in grehov, in napolni
jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milost našim prijateljem in
neprijateljem, in obvaruj to duhovnijo z
vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote,

223

vojske, ognja, potresa, povodnji, in do¬
deli milostljivo vsem vernim kristijanom,
živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu
večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj
našega papeža I., našega škofa I., na¬
šega cesarja I. in vso našo duhovsko in
deželsko gosposko, in vse krščansko ljud¬
stvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj
blagoslov pridi z nebes na nas, in bodi
vselej nad nami. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj.

h.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.
h. Amen.

Oče naš . . . Češčena si Marija .. .(petkrat).

224

Pobožnost

v čast Marijinemu neomadežanemu srcu.

Litanij e

v čast neomadežanemu Marijinemu
srcu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sveto Marijino srce,

Srce Marijino, brez madeža spočeto,

Srce Marijino, milosti polno,

Srce Marijino, blaženo med vsemi
srci,

Srce Marijino, za Srcem Jezusovim
najčistejše,

Ci

S

225

Srce Marijino, tempelj presv.Trojice,
Srce Marijino, sedež modrosti,

Srce Marijino, podoba pravice,

Srce Marijino, sedež usmiljenja,

Srce Marijino, zapopadek vse sve¬
tosti,

Srce Marijino, skrinja miru in
sprave,

Srce Marijino, vrata nebeška,

Srce Marijino, častitljivo,

Srce Marijino, mogočno,

Srce Marijino, usmiljeno,

Srce Marijino, verno,

Srce Marijino, hvale vredno,

Srce Marijino, ljubeznjivo,

Srce Marijino, krotko,

Srce Marijino, ponižno,

Srce Marijino, potrpežljivo,

Srce Marijino, za nas z bolečinami
prebodeno,

Srce Marijino, luč omotenih,

Srce Marijino, pribežališče gre¬
šnikov,

Srce Marijino, moč pravičnih,

Srce Marijino, tolažba žalostnih,

Srce Marijino, trdnost v skušnjavi,

15

Rafael.

prosi za nas!

226

Srce Marijino, upanje umirajočih,

Srce Marijino, pomoč v vseh naših
nadlogah,

Srce Marijino, zastava obljub Jezu¬
sovih,

Srce Marijino, popolni žgavni dar
Božje ljubezni,

Srce Marijino, veselje vseh src,

Srce Marijino, s častjo v nebesih
kronano,

co

d

P

c«

tS3

O

t-i

Ph

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod 1

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . češčena si Marija . .

Molimo.

O Bog! ki si srce preblažene Device
Marije s svojimi milostmi napolnil, z

227

ognjem svoje Božje ljubezni vnel in z naj¬
lepšimi čednostmi obogatil, da je tvoj
edinorojeni Sin, Jezus Kristus, naš Go¬
spod, ženin tvoje cerkve, v njem z do-
padenjem počival: dodeli nam zavoljo
tvojega Božjega dopadenja nad tem pre¬
svetim srcem, da ti tudi naša srca do-
padejo, da bodo deležni odrešenja, kate¬
rega je naš Božji Izveličar s svojim svetim
včlovečenjem in s svojo britko smrtjo na
križu doprinesel, da v njegovi ljubezni
vedno popolniši prihajamo, in da bomo
po tem minljivem življenji vzeti v večno
zveličanje, kjer bomo tebe s tvojim edi-
norojenim Sinom in s svetim Duhom vred
ljubili in hvalili na vekomaj. Amen.

Molitev, češčenju Marijinega srca se
posvetiti.

O sveta Devica Marija! ti čast in
steber svete cerkve, ti veselje in tolažba
vseh svojih otrok, veselim se vseh pred¬
nosti, ki te čez vse stvari povzdigujejo in
vdeležujem se vsega počeščevanja, ktero
se ti v nebesih in na zemlji skazuje. Poln
zaupanja v tvoje materno varstvo pokleknem

15 *

228

k tvojim nogam in te izvolim v svojo
mater, v svojo gospo, v svojo priprošnico
pri tvojem Božjem Sinu. Tebi se posve¬
tim za vselej; vzemi me v število svojih
najljubših otrok; tebi izročim svojo dušo
in telo, in s trdnim sklepom, z Božjo po¬
močjo neutrudeno si prizadevati, da bi se
tvoje prijaznosti z zvestim posnemanjem
tvojih čednosti vrednega storil, se popol¬
noma prepustim tvojemu usmiljenju in
materni skrbi za moje zveličanje. — Trdno
sklenem tvoje sveto in neomadežano srce
vedno častiti in vse tvoje dobrote raz¬
glašati. O preblažena Kraljica nebes in
zemlje! stori, ko sem se tvoji sveti dru¬
žini pridružil, da s tvojo močno pomočjo
postanem pravi otrok Božji in živa po¬
doba Jezusa Kristusa, in da vtem duhu
ostanem dokonča svojega življenja. Amen.

Molitev k Marijinemu najsvetejšemu
srcu v vseh potrebah.

O srce Marije, Božje in naše Matere!
O najljubeznjivše srce, dopadenje presvete
Trojice, vredno, da te angelji in ljudje
za Bogom najbolj časte. O sveto srce,

229

Jezusovemu Srcu najbolj podobno! o
ljubezni polno, nam revam tako milo
srce, otajaj s svojo prošnjo pri Bogu tudi
naša ledena srca, in stori jih podobna
Božjemu Srcu Jezusovemu, dodeli jim
ljubezen do čednosti, in tisti ogenj lju¬
bezni, v kterem si bilo vedno ti goreče!
Varuj sveto cerkev, brani jo, bodi ji pri¬
bežališče zoper napade njenih sovražni¬
kov. Pelji nas k Jezusu, sprosi nam mi¬
losti, ki so k zveličanju potrebne! Bodi
nam tolažnica v britkostih, podpora v
skušnjavah, pribežališče v preganjanji,
varstvo v nevarnostih, zlasti pa ob naši
smrtni uri, v tistem zadnjem boji, ko bo
pekel vse svoje moči zoper nas vzdigoval,
da bi našo dušo pogubil. V tistem stra¬
šnem trenutku, ko bo šlo za vso večnost,
takrat, o premila Devica, skazi nam vso
ljubezen in moč svojega maternega srca;
takrat nam pokaži, koliko premoreš pri
Jezusu, in odpri nam po svoji nezapo-
padljivi milosti v gotovo varstvo svojo
presveto Srce, da bomo Jezusa v hiši iz¬
voljenih častili in hvalili na vekomaj.
Amen.

230

Bodi Božje Srce Jezusovo, in neo-
madežano srce Marijino vedno bolj spo¬
znano, hvaljeno in češčeno, ljubljeno in
poveličevano, zdaj in vselej in povsod na
vesoljnem svetu! Amen.

(Pij VII. je leta 1816 dodelil 60 dni od¬
pustka, kdor to molitev v čast Marijinemu in Je¬
zusovemu Srcu pobožno odmoli.)

Prošnja za varstvo in pomoč.

O Mati mojega Boga, presveta De¬
vica Marija! bližam se ti, Kraljici nebes
in zemlje, kakor berač, ki se ves omazan
in ranjen svoji kraljici k nogam vrže.
Prosim te, da svoje milostljive oči s se¬
deža svojega veličastva obrneš na-me
revnega grešnika. Zato te je Bog tako
bogato storil, da grešnikom na pomoč
prideš; še več, Kraljico te je naredil, da
revnim pomagaš. Ozri se tedaj na-me in
imej usmiljenje z menoj. Ozri se na-me
in ne pusti mi poprej od tebe iti, dokler
me s svojo mogočno prošnjo pri svojem
Sinu iz grešnika v svetnika ne spremeniš.
Se ve, da spoznam, da tega nisem vreden,
da celo zavoljo svoje nehvaležnosti za¬
služim vse milosti zgubiti, ktere sem do

231

zdaj po tvoji priprošnji od Boga prejel;
ali ti si Kraljica usmiljenja, in zato ne
iščeš zaslug, ampak iščeš siromakov, da
jim v potrebi pomagaš.

O mogočna Devica, vem sicer, da,
kor si Kraljica svetd, si tudi moja Kraljica,
ali jaz želim pri vsem tem se prav po¬
sebno tvoji službi posvetiti, da moreš po
svoji volji meni popolnoma zapovedovati.
Zato te prosim s svetim Bonaventurom:
O moja Kraljica, tvoji oblasti se hočem
podvreči, da ti mene popolnoma vodiš in
vladaš. Povej mi, kaj imam storiti; stori
z menoj, kar tebi dopade, kaznuj me
tudi, če bi ti ne hotel pokoren biti, ker
kazni, ktere mi boš ti naložila, mi bodo
gotovo v največji blagor; za večjo srečo
štejem, da sem tvoj služabnik, kakor da
bi bila vsa zemlja moja last. Tvoj sem,
reši me. Vzemi me, o Marija! za svojega
služabnika in stori, da se zveličam. Nočem
več sam svoj biti, tebi se darujom. In
če sem bil tudi do zdaj zanikaren v tvoji
službi, ker som zamudil toliko lepih pri¬
ložnosti, tebe častiti, želim vender za
uaprej tebi zvestejše služiti. Želim te, o

232

Kraljica moja! tako ljubiti in častiti, ka¬
kor te tvoji najzvestejši služabniki lju¬
bijo in častijo. To želim in upam, da
mi ti pomagaš, in tako bom spolnil svo¬
jega srca goreče željo. Amen.

Prošnja za stanovitnost v dobrem.

O preblažena Devica! ki si največja
in najmogočnejša med vsemi stvarmi,
častim te, jaz nesrečni, ki sem se zoper
Boga spuntal, ki sem zaslužil kazen in
ne milosti. Ne govorim tako, moja Gospa!
kakor da bi ne upal v tvoje usmiljenje,
ampak ker vem, da si toliko bolj usmi¬
ljena, koliko višje te je Bog povzdignil,
da se zato bogastva svojih milosti ve¬
seliš, da nam revnim pomagaš. Vem,
da kolikor revniši je človek, ki pri tebi
pomoči išče, toliko bolj skrbiš, da mu
pomagaš in ga rešiš.

O moja Mati, ti si nekdaj po svojem
Sinu jokala, ki je za-me na križu umrl;
prinesi zdaj te solze Bogu v dar in
sprosi mi po njih resnični kes nad mo¬
jimi grehi. Grešniki so bili, ki so tu
takrat tako žalili, tudi moji grehi so bili

233

krivi tvoje žalosti; sprosi mi tedaj, o
presveta Devica Marija, milost, da vsaj
od danes za naprej tebe in tvojega Sina
z novo nehvaležnostjo več ne bom žalil.
Kaj bi mi pomagale tvoje solze, ko bi
bil vnovič nehvaležen? Kaj bi mi po¬
magalo tvoje usmiljenje, ko bi bil vnovič
nehvaležen proti tebi, in bi se večno
pogubil ? Nikar, o moja Kraljica, ne do¬
pusti te nesreče! Kar meni manjka, mi
moreš ti nadomestiti, saj ti moreš vse
od Boga prejeti, kar hočeš. Saj ti vsa-
cega uslišiš, kteri te na pomoč kliče;
zato te tudi jaz prosim za veliko milost,
ktero trdno od tebe upam in želim;
prosi Boga za-me, da mu zvest ostanem
in ga nikoli več ne razžalim, temuč, da
ga ves čas svojega življenja ravno tako
ljubim, kakor sem ga poprej žalil. Amen.

Molitev za srečno smrt.

(Sv. Alfonza Ligvorja.)

O Marija, kakšna bo moja smrt?
Strah in groza me obhaja, ko mislim na
svoje grehe in zraven na tisti strašen
trenotek, v kterem bom obsojen ali v

234

večno zveličanje ali v večno pogubljenje,
ko mislim na zadnjo uro svojega življenja,
po kteri pride sodba. O moja presladka
Mati Marija! vse upanje stavim na Kri
Jezusa Kristusa in na tvojo priprošnjo !
0 tolažnica žalostnih, ne zapusti me, to¬
laži me v veliki stiski, v kteri bom ta¬
krat. Sprosi mi, preljuba Kraljica! še
predno pride moja zadnja ura, da svoje
grehe ves skesan obžaljujem, se resnično
poboljšam in stanoviten ostanem v službi
Božji. In ko pride zadnji trenutek mojega
življenja, mi ti pomagaj, o Marija, moje
upanje v veliki sili, ki bo takrat nad-me
prišla; podpiraj me, da takrat ne obupam
zastran svojih grehov, ktere mi bo hu¬
dobni duh postavljal pred oči. Sprosi mi
milost, da te bom takrat bolj pogosto
klical, da, kadar se bo moja duša od
telesa ločila, bom še poslednjič tvoje in
tvojega Sina ime izrekoval. Tudi te pro¬
sim, preljuba Kraljica! (odpusti mi mojo
predrznost, če te prosim) da bi ti sama
hotla me tolažiti s svojo pričujočnostjo,
saj si že toliko služabnikom svojim to
milost skazala, in zato jo želim in upam

235

tudi jaz. Res, da sem grešnik in ne za¬
služim take in tolike milosti, pa saj sem
tudi jaz tvoj služabnik, ki te ljubim in
ki tako veliko zaupanje na-te stavim.
O Marija! moje oči te bodo ob moji
smrtni uri iskale, ne pusti, da bi se jaz
takrat brez tolažbe in zastonj po tebi
oziral. Če pa vendar tako velike milosti
nisem vreden, mi vsaj z nebes doli po¬
magaj, da od ljubezni do Boga in do
tebe vnet to življenje zapustim, da te bom
vso večnost mogel v nebesih ljubiti. Amen.

Izročilo samega sebe preblaženl Devlol
Mariji.

O trikrat srečna Devica! vzemi me
v število svojih služabnikov, ki si me
sprejela pod križem za svojega otroka.
Pokaži mi, da si res moja Mati s tem,
da me s pravo pobožnostjo do tebe na¬
vdaš. — O mogočna Devica! ki si strla
kači glavo, steri v meni vse hudo po¬
želenje, in raztrgaj verige mojih pregreh,
ktere me vedno uklepajo. — O Devica
dobrotljiva! ki nebeške zaklade deliš,
dodeli mi milosti, ktere ti, o Mati moja!

236

za-me potrebne spoznaš; dodeli mi živo
vero, trdno zaupanje, gorečo ljubezen;
dodeli mi dar zmernosti, čistosti, poniž¬
nosti, zaničevanja vsega posvetnega, do¬
deli mi vnemo za tvojo čast. — O mila
Devica! varuj me, pod plašč svoje mi¬
losti me skrij pred hudičevim zalezo¬
vanjem, da bom ložej Jezusu tvojemu
Sinu zvest ostal, in se s teboj pri njem
enkrat na vekomaj veselil. O Marija,
varuj me! o Marija! vodi me po pravi
poti v sveti raj. Amen.

Molitev sv. Bernarda.

(Memorare.)

Spomni se, o preusmiljena Devica
Marija! da še nikdar ni bilo slišati, da
bi bil kdo zapuščen, kdor je pod tvojo
brambo pribežal, tvoje pomoči prosil, po
tvoji prošnji zdihoval. S takim zaupanjem
navdihnjen k tebi, o devic Devica in
Mati! pritečem, k tebi pridem, pred teboj
jokaje stojim jaz grešnik; nikar, o Mati
Besede (Jezusa), ne zametvaj mojih be¬
sedi, tomuč milostljivo (jih) poslušaj in
usliši. Amen.

237

Češčenje

svetih angel j e v.

„Svojim angeljem je Bog zaradi tebe za¬
povedal, da te varujejo na vseh tvojih potili
(Ps. 90, 11.)

Angeljem Božjim gre prvič čast zavoljo
njih imenitnosti; drugič pokorščina zavoljo var¬
stva; tretjič posnemanje zavoljo njih svetosti.
Imej posebno češčenje, spoštovanje in ljubezen
do svojega angelja varha, da te varuje vsega
hudega, in te srečno pripelje v nebesa.

Cerkvena pesem.

Oj večni svitlih zvezd vladar,

Ki v moči svoji vsako stvar
Si vstvaril; vse, kar vstvaril kdaj,

V modrosti vladaš ti sedaj.

Poglej premilostno na nas,

Ki v prošnjah kličemo na glas:

Ko nam se novi dan žari,

Naj nova luč nas razsvitli.

In angelj nam za varha dan,

V pomoč in hrambo nam poslan,

Naj brani nas, da nam nikdar
Hudoba, greh ne bo na kvar.

238

Hudobni, nam sovražni zmaj,

Po njem odgnan, se vmakne naj;

Da v zanjke — poln zvijačnosti —
Neskrbnih src nam ne vlovi.

Od naših mej sovražnega
Odganja naj protivnika,

Zemljanom sprosi sveti mir,

Zatare kugo nam za zmir.

Očetu slavo poj sreč!

Kar Sin njegov odkupil je,

Kar Duh posvetil Tolažnik, —

To brani angelj naj vodnik. Amen.

Fredglasje.  Vsi so služni duhovi, v
službo poslani zavoljo njih, ki prejemajo
dedščino zveličanja.

V. V pričo angeljev ti bom hvalo pel, o
moj Bog.

D. Molil te bom v tvojem svetem tem-
peljnu in poveličeval tvoje ime.

Molimo.

0 Bog, ki z neizrekljivo previd¬
nostjo svoje angelje v naše varstvo po¬
šiljati blagovoljuješ: dodeli, ponižno te
prosimo, da bomo ne le z njih varstvom
zavarovani, ampak se tudi njih družbe
večno veselili. Po Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

289

Molitev k angelju varhu.

0 prezvesti spremljevalec, od Boga
v moje varstvo odločen, varuh in bra¬
nitelj moj, ki nikoli od moje strani ne
odstopiš! Kako se ti morem vredno za¬
hvaliti za zvestobo, ljubezen in nepre-
štete meni skazane dobrote? Ti pri
spijočem čuješ, žalostnega tolažiš, padlega
vzdigneš, preteče nevarnosti odvrneš, pri¬
hodnjih nevarnosti se ogibati učiš, od
grehov proč vlečeš, k dobremu napeljuješ,
grešivšega k pokori spodbadaš, in z Bo¬
gom spraviš. Že zdavnej bi bil morebiti
v pekel pahnjen, ko bi ne bil ti s svo¬
jimi prošnjami Božje jeze od mene od¬
vrnil. Prosim, nikar me nikoli ne za¬
pusti; v nadlogah me tolaži, v sreči me
zdržuj, v nevarnostih varuj, v skušnjavah
podpiraj, da v njih nikoli ne omagam.
Moje molitve in zdihljeje in vsa pobožna
opravila pred sedež Božji nosi, in to do-
seži, da v milosti Božji iz sedanjega
življenja pridem v večno življenje. Amen.

Angclj Božji, ki varil si moj,

Po višji dobroti sem varvanec tvoj,

Kazsvetljuj in varuj me,

Vodi in viadaj me! — (100 dni odpustka.)

240

Na praznik

vseh svetnikov.

„ Videl sem veliko trumo, ktere nihče ni
mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, in
ljudstev in jezikov stati pred sedežem in Jag¬
njetom, oblečene v belih oblačilih, in palmove
veje v njih rokah.  “ (Skrivn. raz. 7, 9.) Poglej
z očmi svete vere odprta nebesa in občuduj
lepoto svetnikov, posebno svetih mladeničev in
devic, ki te vabijo v svojo srečno družbo. Pre¬
mišljuj, kako so oni prišli v število svetnikov:
1. z gorečimi željami po svetosti; 2. z vednim
napredovanjem v dobrem; 3. s stanovitnostjo
do konca. — Delaj tudi ti tako, in boš prišel
v večno srečno življenje.

Cerkvena pesem.

Zanesi Jezus grešnikom,

Za ktere Očeta usmiljenja
Pri stolu prosi milosti
Devica Mati milostna.

In čede ve preblažene,

Razredene na vrst devet,

Nekdanje in sedanje zlo
S prihodnjim nam odvračajte.

Z aposteljni prerokov zbor
Pred sodnjim stolom Jezusa
Resničnim solzam grešnikov
Sprosite milostno sodbo.

241

Mučenci zaljšani s krvjo
Z obleko belo obdarjeni
Spričevalstva, v očetnjave kraj
Pokličite s pregnanstva nas.

Nedolžna truma čistih dev,

In vi, kar vas puščava je
Oddala k zvezdam, v sedeže
Sprejmite svetlih nas nebes.

Naj zgine ljud nevernikov
Z okrajin ljudstva vernega,

Da eden vladal bode vse
Pastir edini, edini hlev.

Očetu slava naj doni,

In Sinu ž njim edinemu
Ob enem Duhu svetemu
Na čase večne večnosti. Amen.

Predglasje.  Angelji, nadangelji, se¬
deži in gospodstva, knezi in oblasti, ne¬
beške moči, kerubini in serafini, očaki
in preroki, sveti učeniki postave, apo-
steljni, vsi mučenci Kristusovi, sveti
spoznovalci, device Gospodove, puščavniki,
in vsi svetniki in svetnice Božje, prosite
za nas.

t.  Veselite se v Gospodu in radujte
se pravični,

5. In hvalite se vsi, ki ste dobrega srca.

16

Rafael.

242

Molimo.

Tsegamogočni večni Bog, ki si nam
vseh svojih svetnikov zasluženje dal ob
eni slovesnosti praznovati: prosimo te,
da nam zaželeno obilnost svojega usmi¬
ljenja po pomnoženih priprošnjikih do¬
deliš. Po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen.

Litanije '

vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas !
Sveta Marija, prosi za nas!

Sv. Mati Božja, prosi za nas!

243

prosi za nas

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Eafael,

Vsi sveti angelji in nadangelji, prosite
za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, prosite
za nas!

Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

Sv. Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas!
Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip, prosi za nas

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Šimen,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

16 *

244

prosita
za nas!

Sv. Marka, prosi za nas!

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, prosite
za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za nas!
Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas!
Sv. Stefan, prosi za nas!

Sv. Lorene, prosi za nas!

Sv. Vincenc, prosi za nas!

Sv. Fabjan in Sebastjan, ^

Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozrna in Damijan,

Sv. Grvazij in Protazij, J
Vsi sveti mučenci, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hijeronim,

Sv. Martin,

Sv. Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznovalci, prosite
za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Anton, prosi za nas!

Sv. Benedikt, prosi za nas!

Sv. Brnard, prosi za nas!

. prosi za nas!

245

Sv. Dominik, prosi za nas!

Sv. Frančišek, prosi za nas!

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za nas!
Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

prosi
za nas!

Vse svete device in vdove, prosite za nas!
Vsi svetniki in svetnico Božje, prosite
za nas!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Go¬
spod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

T3

O

Oh

m

O

O

o

03

03

a


246

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega vclo-
večenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom.

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš, >

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da sovražnike svoje svete cerkve
ponižaš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

247

Da našega cesarja obvaruješ,

Da krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo enovoljnost
daruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi po¬
trdiš in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

prosimo te, usliši nas!

248

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . .

2y£®lit-ur©

pri popoldavji službi Božji ob nedeljah
in praznikih, ki niso Marijini prazniki.

K preš v. rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

t.  Kruh z nebes si jim dodelil,

{6. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

0 Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬
nosti tvojega Telesa in tvoje krvi tako
častiti, da sad tvojega odrešenja vedno
v sebi občutimo. (Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.)

249

Za odvrnjenje vseh nadlog in
nevarnosti.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬
losti naše reve in nadloge. Usmili se
vseh vernih kristjanov, za ktere se je
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zve¬
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v
roke dal, in je tudi svojo drago kri na
lesu svetega križa prelil. Po tem Go¬
spodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče!
zaslužene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto,
dragino, bolezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog, usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi ga po poti večnega življenja, da bo
s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno,
želel in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih!
glej milostljivo na svojega služabnika
našega škofa I., ki si ga pastirja naši
škofiji postavil; dodeli mu, da tistim,
čez ktere je postavljen, z besedo in z
dejanjem k dobremu služi, in tako z

250

čedo, ki mu je izročena, večno življenje
doseže.

O Bog, varh vseh kraljestev! do¬
deli svojemu služabniku, našemu ce¬
sarju I. spoznati in častiti tvojo moč,
s ktero se sovražnik premaga, da bo,
ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar more k tvoji Božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči vsega
krščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mrtve.

Vsegamogočni večni Bog, ki gospo¬
duješ čez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da
vsi, za ktere smo se namenili moliti,
kteri so še pri življenji, ali pa so se že
s sveta ločili, na prošnje vseh tvojih

251

svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdrtja in
ločitve. Preobrni naša srca k pravi po¬
kori in k poboljšanju našega življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti, da
ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v
življenji in v smrti prijetni in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno pri¬
poročeno vse naše dejanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj
vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi
doseči, da te bomo v večnem veselji in
zveličanji hvalili in molili. To nam do¬
deli, Gospod nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem in Odrešeniku,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

t.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

9. Amen.

Oče naš ... Ceščena si Marija... (petkrat.)

252

Molitve

v čast posebnih svetnikov.

Pobožnost v čast svetemu Jožefu.

Sveti Jožef je posebno varuh čistosti in
nedolžnosti in pomočnik srečne smrti. On je
lilijo nedolžnosti vedno ohranil neomadežano,
in v naročji Jezusa in Marije izdihnil svojp
sveto dušo. Sveta Terezija zatrjuje, da je do¬
segla vse, karkoli je svetega Jožefa prosila, in
še več, kakor ga je prosila. Časti in posnemaj
svetega Jožefa v nedolžnosti, čistosti, v ljubezni
do Jezusa in Marije, priporočuj se mu za srečno
zadnjo uro, da boš nedolžno živel in kdaj srečno
umrl.

Cerkvena pesem.

Jožef, nebeščanom ponos in slava,

Up našega življenja, zemlje steber,

Pesmi, ki ti prepevamo veseli,

Sprejmi prijazno.

Stvarnik te je izvolil čisti devici
Ženina, hotel je ime da nosiš:

Oče Besede,  storil te sredstvo
Sreče človeške.

Ti si sveta Odrešenika v hlevu,

Kterega prihod so preroki peli,

Gledal vesel; Božanstvo si v prahu
Molil ponižen.

253

Bog, on vladarjev kralj, Gospod vsi zemlji,
Kteremu trese se na migljej pekel,

Kteremu služi vse nebo, je tebi,

Jožef pokoren.

Večna naj slava Trojstvu se razlega;

Ono, ki tebi rajsko čast je podelilo,

Naj nam daruje po zaslugah tvojih
Večno življenje. — Amen.

Predglasje.  Bog me je storil kot
očeta Kralja in gospoda vse svoje hiše,
povišal me je, da zveličana stori mnoga
ljudstva.

t.  Hvalil bom tvoje ime.

0. Ker si postal moj varuh in po¬
močnik.

Molimo.

Bog, ki si s prečudno previdnostjo
svetega Jožefa presveti svoji Porodnici
ženina izvoliti blagovolil: dodeli, te pro¬
simo, da, ker ga varuha častimo na
zemlji, priprošnjika imeti zaslužimo v
nebesih. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Buha Bog
vekomaj. Amen.

254

Litanije

k svetemu Jožefu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija, zemlje in nebes Kra¬
ljica,

Sv. Jožef, prečisti ženin prečiste
Device Marije,

Sv. Jožef, greha vselej čist,

Sv. Jožef, najvišji med očaki, ’

Sv. Jožef, v milosti Božji popol¬
noma vtrjen,

Sv. Jožef, v deviški zakon izvoljen,

Sv. Jožef, od Kraljice nebes in
zemlje postrežen,

prosi za nas!

255

Sv. Jožef, oče Jezusov imenovan,

Sv. Jožef, preljubeznjivi varuh Je¬
zusov,

Sv. Jožef, zvesti in skrbni rednik
Kristusov,

Sv. Jožef, kteri si najprvi za Marijo
počastil Kristusa,

Sv. Jožef, kteri nisi hotel razglasiti
Marije, ker si bil pravičen,

Sv. Jožef, kteri si po opominjevanji
angeljevem skrb imel za ohra-
njenje Jezusovega življenja,

Sv. Jožef, kteri si z Jezusom in
Marijo pred Herodom v Egipt
zbežal,

Sv. Jožef, kteri si Marijo varoval,
kakor kerubin raj,

Sv. Jožef, čegar roke so bile pri
pestovanji Jezusa sedež nebeš¬
kega Kralja,

Sv. Jožef, kteri si Jezusa kot otroka
varoval,

Sv. Jožef, kteri si Jezusa, dvanajst
let starega, z Marijo v Jeruzalem
peljal praznike posvečevat,

prosi za nas!

256

Sv. Jožef, kteri si z Marijo tri dni
Jezusa po Jeruzalemu z veliko
žalostjo iskal,

Sv. Jožef, kteremu je bil sam Jezus
Kristus podložen in pokoren,

Sv. Jožef, kteremu je sam Jezus
Kristus delati pomagal,

Sv. Jožef, visoko češčen, ker sta ti
nebeški Kralj in Kraljica stregla
in bila podložna,

Sv. Jožef, kteri si Jezusa in Marijo
čez vse ljubil,

Sv. Jožef, angeljski mož,

Sv. Jožef, najbolj vreden v družbi

Jezusa in Marije biti,

Sv. Jožef, z darovi sv. Duha naj¬

bolj napolnjen,

Sv. Jožef, kteremu so bile velike
skrivnosti Božje razodete,

Sv. Jožef, kteri si v naročji Jezusa
in Marije srečno umrl.

Sv. Jožef, kteri si očakom pred peklom
Kristusovo rešenje napovedal
Sv. Jožef, kteri si v nebesih k po¬
sebni časti povikšan,

prosi za nas!

257

Sv. Jožef, naš varuh in pomočnik v živ¬
ljenji in v smrti, prosi za nas!

Sv. Jožef, častitljiv pomočnik naše dežele,
prosi za nas!

Da bi tudi mi sv. čistost zvesto
ohranili,

Da bi tudi mi Jezusa v svojih srcih
obvarovali in ohranili,

Da bi tudi mi pravični bili in svo¬
jega bližnjega ne razglasovali,

Da bi tudi mi praznike vredno po¬
svečevali,

Da bi tudi mi Jezusa in Marijo
čez vse ljubili,

Da bi tudi mi Jezusu in Mariji
vedno bolj podobni bili,

Da bi tudi naša srca tolažnik sv.

Duh s svojo milostjo napolnil,

Da bi tudi mi srečno umrli,

Da bi ti z Jezusom in Marijo pri
naši smrti bil,

Da bi presveta imena: Jezus, Ma¬
rija, Jožef naše zadnje besede
bile,

Da bi tudi mi s teboj večno ne¬
beško čast vživali,

Rafael.

17

sprosi nam od Jezusa!

258

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

t.  Prosi za nas, sv. Jožef!

0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne
premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno. Kteri živiš in kraljuješ z Bo¬
gom Očetom v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.

259

Obljuba zvestobe svetemu Jožefu.

0 presveti rednik Jezusa Kristusa,
najčistejši ženin Marije, deviške Matere,
sveti Jožef! jaz te izvolim danes za
svojega posebnega varuha in pomočnika,
in trdno sklenem, te nikoli ne zapustiti,
ne kaj zoper tebe govoriti in storiti, ne
dopustiti, da bi moji podložni kdaj zo¬
per tvojo čast kaj storili. Prosim te tedaj
prisrčno, vzemi me za svojega rejenca
in služabnika, pomagaj mi pri vseh mo¬
jih delih, in ne zapusti me ob moji
smrtni uri. Amien.

Prošnja za varstvo v skušnjavah.

O sveti Jožef, rednik Jezusa Kri¬
stusa in ženin prečiste Device Marije!
jaz, tvoj nevredni rejenec, ti priporočim
čistost svoje duše in svojega telesa, in
prosim te zavoljo tvoje očetovske skrbi,
ki si jo imel za Jezusa in Marijo, in
zavoljo tvoje neoskrunjene čistosti, pri¬
poroči me neomadežanemu Božjemu Jag¬
njetu Jezusu Kristusu in njegovi pre¬
sveti Materi Mariji, prečisti Devici, in

17 *

260

obvaruj me vsacega velikega greha. Nikar
ne dopusti, da bi kdaj padel v kak greh
zoper sveto čistost; temuč odženi, kakor
hitro me vidiš v skušnjavi ali v nevar¬
nosti greha, od mene vse nečiste misli
in želje; napolni moje srce s spominom
na večnost, na Jezusa Kristusa križanega,
na Marijo, žalostno Mater Božjo, s sve¬
tim strahom Božjim in vžgi v meni
ogenj Božje ljubezni. Amen.

Prošnja za posnemanje sv. Jožefa v
njegovih čednostih.

Bodi češčen, o sv. Jožef! ti zvesti
in modri hlapec, kterega je Gospod po¬
stavil čez svojo družino, in kteremu je
bil Jezus pokoren in Marija podložna.
Pod tvojo pomoč pribežim, ozri se na¬
me in pomagaj mi v vsem mojem
djanji in nehanji in s svojo pomočjo me
nikoli ne zapusti. V zaupanji na tvojo
mogočno priprošnjo k tebi pribežim in
te prosim, sprosi mi milost, tvoje čed¬
nosti posnemati. Sprosi mi pred vsem
tako lepo čednost čistosti, ktera je tebe
tako visoko povzdignila; sprosi mi po-

261

nižnost, ljubezen in zvestobo do Jezusa
Kristusa in potrpežljivost in vdanost v
voljo Božjo v vseh križih in težavah, v
čemur si nam ti tako lep zgled za¬
pustil.

Sveti Jožef! sprosi mi milost, da
bom pravi služabnik tvoje deviške ne¬
veste, priporoči me njenemu varstvu in
usmiljenju njenega ljubega Sina; po¬
sebno pa te prosim za tvojo pomoč o
moji smrtni uri. Jezus, Marija in Jožef!
pomagajte mi v moji smrtni uri in pe¬
ljite me v srečno večnost, da morem ne¬
prenehoma Boga hvaliti. Amen.

Uolitev k sv. Jožefu za milost vrednega
sv. obhajila.

0 blaženi sv. Jožef, kakšno milost
ti je Bog dodelil, da si njegovega edino-
rojenega Sina, po kterem je toliko kraljev
zastonj hrepenelo, ne le samo videl, am¬
pak tudi s svojimi očetovskimi rokami
objemal in nosil! O da bi jaz s tvojim
zgledom vžgan, in s tvojo priprošnjo
podpiran, svojega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa z enako ljubeznijo in z

262

častjo v Zakramentu sv. rešnjega Telesa
prejemal, da bi bil vreden, ravno tega
Jezusa po tem revnem življenji vekomaj
s teboj v nebesih vživati in ljubiti. Amen.

Molitev k sv. Jožefu, da bi nam bil v tem
življenji vodnik in spremljevalec.

0 sveti Jožef, ki si Jezusa Kristusa
v njegovih otročjih letih kot oče za roko
vodil in ga v njegovi mladosti po vseh
potih pozemeljskega popotovanja zvesto
spremljeval; prosim te, bodi tudi moj
vodnik in spremljevalec na popotovanji
tega življenja, in nikar ne dopusti, da
bi kdaj odstopil od poti Božjih zapovedi.
Bodi v brhkostih moj varuh, v nadlogah
moj tolažnik, da kdaj srečno dospem v
življenje živih, kjer se bom s teboj in s
tvojo presveto nevesto Marijo in z vsemi
izvoljenimi večno veselil v Jezusu, svojem
Bogu. Amen.

Molitev k sv. Jožefu za priprošnjo v
kaki posebni potrebi.

0 sveti Jožef, kteremu je bil Jezus
tukaj na zemlji podložen in pokoren, in

263

vedno posebno ljubezen in spoštovanje
skazoval; kako bi on mogel zdaj kaj
tebi odreci v nebesih, kjer se plačujejo
tvoje zasluge? O prosi tedaj za me, o
sveti Jožef, in zadobi mi pred vsem
drugim milost, da vse grehe, posebno

tega.resnično studim in se ga

ogibam, svoje življenje poboljšam, in si
za vse krščanske čednosti prizadevam, in
da bom rešen vseh skušnjav in nevar¬
nosti greha, zavoljo kterih bi utegnilo
moje zveličanje v nevarnosti biti, in da
bom, ako ni zoper voljo Božjo in moje
dušno zveličanje, tudi te nadloge ....
rešen.

V tem pa in v vsem drugem se
podvržem naredbi in previdnosti Božji
in tvoji očetovski zvestobi. Amen.

Molitev k sv. Jožefu za srečno smrt.

O sveti Jožef, ki si se v najslajšem
objemanji svojega rejenca Jezusa in
svoje najljubeznjivše neveste Marije iz
tega življenja ločil: pridi mi na pomoč,
o sveti oče z Jezusom in Marijo, po¬
sebno takrat, ko bo smrt mojemu živ-

264

Ijenju konec storila, in zadobi mi tolažbo,
za ktero te prisrčno prosim, da tudi
jaz v najsvetejših rokah Jezusa in Ma¬
rije svojo dušo izdihnem. V vaše roke
izročim živ in umirajoč svojo dušo, Jezus,
Marija, Jožef. Amen.

Pobožnost

v čast sv. Alojziju, prvemu pomočniku
mladosti.

Sveti Alojzij se imenuje navadno angeljski
mladenič zavoljo posebne prednosti svoje
čistosti, in je zaradi tega učeči se mladosti od
apostoljskega sedeža v pomočnika postavljen.
V spomin šesterih let, ktere je potem, ko je svet
zapustil, v družbi Jezusovi najsvetejše preživel,
se obhaja šest nedelj zaporedoma (ali pred ali
po prazniku sv. Alojzija, ali o drugem letnem
času), o kterih vsakikrat po določilu papeža
Klemena XII. more popolni odpustek zadobiti
vsakteri kristijan, kteri se v teh nedeljah prav
spovč, vredno prejme zakrament presvetega
rešnj. Telesa in kaka pobožna opravila (n. pr.
premišljevanje, ustno molitev, kaka dela usmi¬
ljenja) v čast sv. Alojziju opravlja.

265

Pesem.

Prelepa lilija cvete
Lepota vsega raja,

In duh čistosti angeljske
To lilijo obdaja.

Zato dajmo Alojziju
Castitko zdaj zapeti
V telesu njemu angelju
Vso hvalo razodeti.

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi, o Alojzij ti,

Nam luč in steza prava.

Kdo krasne cvetke ne pozna
Alojzija mladenča?
Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raju venča.

Alojzij, ti deviški cvet!
Nedolžnost si ohranil;

0 bodi ti izgled nam svet,
Ki nas bo greha branil.

Alojzij, ti naš vojvoda!
Pred nami lil’jo nosi,
Usmiljenega Jezusa
Nam ti pomoč izprosi.

266

Litanije

svetega Alojzija.

Gospod, usmili se uas!

Kriste, usmili se uas!

Gospod, usmili se uas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sv. Trojica en sami Bog, usmili se nas!

Sv. Marija,

Sv. Alojzij,

Ti služabnik Marije Device,

Ti angeljski mladenič,

Ti izgled mladosti,

Ti izgled čistosti in nedolžnosti,

Ti izgled pobožnosti,

Ti izgled spokornosti in zatajevanja,

Ti izgled vseh čednosti,

Ti kinč Jezuitovskega reda,

Ti dar ljubezni do bližnjega,

Ti ljubitelj uboštva,

Ti zaničevalec zemeljskih dobrot,

Ti popolni gospodar svojih počutkov,

prosi za nas!

267

Ti ojstri spokornik brez greha,

Ti premagovalec svojega mesa,

Ti goreči seraf v češčenji presvetega
rešnjega Telesa,

Ti žareča ljubezen do križanega
Jezusa,

Ti najpokorniši prednikom,

Ti najponižniši v časti in slavi,

Ti najpotrpežljivši v težavah,

Ti najprilj udniši in najkrotkejši do
bližnjega,

Ti zvesti pomočnik svojim služab¬
nikom,

Ti dobrotnik ubogih,

Ti strežnik bolnikov,

Ti varuh čistosti in nedolžnosti,

Ti pomočnik grešnikom,

Ti svetovalec ob volitvi stanu,

Ti pribežališče v vseh potrebah,

Da tvoje izglede posnemamo,

Da nam Bog oživi vero, upanje in
ljubezen,

Da nam Bog dodeli sveti strah
pred grehom,

Da nam Bog podeli čistost in druge
potrebne čednosti,

prosi za nas!

268

Da nam Bog podeli pravo molitev
in premišljevanje,

Da svoje misli k nebeškim željam
povzdigujemo,

Da goreče ljubimo Jezusa v presv.
rešnjem Telesu,

Da vredno prejemamo Jezusa pri
svetem Obhajilu,

Da nas Marija sprejme v posebno
svoje varstvo,

Da djansko ljubimo Boga in svojega
bližnjega,

Da nas Bog k pravi pokori pripelje,

Da do konca stanovitni ostanemo,

Da nam Bog smrtne težave po-
lajša,

Da nam bo Jezus milostljiv Sodnik,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

Kriste sliši nas!

Kriste usliši nas!

prosi za nas!

269

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas !

Gospod usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

t.  Prosi za nas sv. Alojzij!

Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

O Bog, ki si svojega služabnika
svetega Alojzija v večjo čast svojega
imena v družbo svojega Sina poklical,
ponižno te prosimo, dodeli nam milost,
da mi na zemlji njegovo nedolžnost in
čistost posnemamo, in se kdaj njegovega
veličastva vdeležimo v nebesih. Po Jezusu
Kristusu Gospodu našem. Amen.

Molitev, s ktero se sv. Alojzij v po¬
močnika izvoli.

(Posebno na njegov prašnik.)

O najnedolžniši mladenič, sveti
Alojzij! jaz te izvolim danes za svojega
posebnega priprošnika pri Bogu, in za
varha svojega življenja, in trdno sklenem,

270

te zmerom prisrčno ljubiti, tvojo čast
pri sebi in pri drugih, kar najbolj mo¬
goče, množiti, tvoje čednosti in pobož¬
nost, posebno tvojo pokorščino in tvojo
nedolžnost goreče posnemati. Sprejmi me
za svojega varovanca, stoj mi na strani
v vseh potrebah duše in telesa, obvaruj
me nevarnosti greha, pomagaj mi v
svetnih vednostih tako napredovati, da
pri tem vednosti svetnikov, ali' skrbi za
pobožno življenje ne zanemarjam, temuč
z obema oborožen si prizadevam spo¬
znati in ljubiti taistega, kteri je studenec
in učenik prave modrosti, Jezusa Kri¬
stusa, Gospoda našega. Amen.

Molitve k sv. Alojzija za šestnedeljsko

pobožnost.

I. Nedelja.

Premišljuj gorečo ljubezen sv. Aloj¬
zija do Boga. Ljubezen do Boga je kraljica
vseh čednosti, in ta še le vsem drugim čed¬
nostim lepoto in vrednost daje. Ta ljubezen
do Boga je bila pri sv. Alojziju tako velika,
da sv. Marija Magdalena Paciška, kteri je bila
razodela čast sv. Alojzija v nebesih, njega mu¬
čenca ljubezni imenuje . . .

271

O sveti Alojzij! ki si že v svoji prvi
mladosti, ko si bil k pameti prišel, začel
Boga ljubiti in njemu služiti, prosi za-me,
da jaz vsaj zdaj začnem se popolnoma
Bogu, svojemu Gospodu, darovati, njemu
zvesto služiti, jn ga goreče ljubiti. Amen.
Očenaš . . . Ceščena si Marija . . .

II. Nedelja.

Premišljuj ljubezen sv. Alojzija do
bližnjega. Ta je znamenje ljubezni do Jezusa,
in ta je bila pri sv. Alojziju tako velika, da ni
le samo v dušnih in telesnih potrebah svo¬
jemu bližnjemu sploh rad koristil, ampak je
celo kužnim bolnikom z nevarnostjo svojega
življenja stregel, tako, da je sam bolezen na¬
lezel in svoje življenje za svojega bližnjega
daroval.

O ljubeznjivi svetnik in moj pomoč¬
nik, sv. Alojzij! ker krščanska ljubezen
do bližnjega, ki ima svoj začetek na
zemlji, v nebesih do popolnosti priraste,
smem upati, da boš tudi v nebesih
blagovolil, mene, svojega služabnika in
varovanca, objeti s tisto ljubeznijo, s
ktero si na zemlji vse v svoje ljubeznjivo
srce sprejemal. Poln zaupanja se torej
zatečem k tebi, o ljubeznjivi svetnik! s

272

prošnjo, da mi podeliš le eno iskro tiste
svete ljubezni do bližnjega, s ktero si
bil ti napolnjen, in ktera te je k tako
lepim delom telesnega in dušnega usmi¬
ljenja nagibala. In ker si z ljubeznijo
do bližnjega tako srečno smrt dosegel,
zadobi mi milost, da bo tudi moje živ¬
ljenje sveto, in moja ločitev iz tega živ¬
ljenja daritev krščanske ljubezni do bliž¬
njega. Amen. Oče naš . . . Češeena si
Marija . . .

III. Nedelja.

Premišljuj nedolžnost sv. Alojzija.
Ta je tista čednost, zavoljo ktere sv. Alojzij
najbolj slovi in se zato angeljski mladenič ime¬
nuje. In ne zastonj, zakaj odkar je bil prečisti
Devici Mariji sveto čistost zaobljubil, mu je
Marija to posebno prednost od Boga sprosila,
da je bil v sveti čistosti in nedolžnosti tako
utrjen, da je bilo videti, da se celo nobena
skušnjava zoper to čednost ni mogla njemu
približati.

0 sveti Alojzij! ki si svojo angeljsko
nedolžnost in deviško čistost do konca
svojega življenja neomadežano ohranil:
prosi za-me, da se celo nič ne pregrešim
zoper drago čednost, sveto čistost, da

273

vse njene sovražnike srčno premagujem,
in da po skrbnem zatajevanji samega sebe
hudobiji pot zapiram do svojega srca.
Amen. Oče naš . . . ČešČena si Marija . . .

IV. Nedelja.

Premišljuj ojstro zatajevanje sa¬
mega sebe in spokornost sv. Alojzija.
On je krotil svoje nedolžno meso z vednim
postom, bičal se je večkrat do krvi, v posteljo
je pod rjuho polena pokladal, nosil ojster spo¬
korni pas okoli života, in kakor je le vedel in
znal, je zatajeval svoje telo in svoje počutke,
ker je po pravici mislil, da nezmernost in po-
željivost v jedi in pijači, mehkužnost v obla¬
čilih in sploh lahkoživnost in hrepenenje po vese¬
licah premnogo ljudi v peklensko brezno pripelje.

O nedolžni, sveti in ojstri spokor¬
nik, ti moj ljubeznjivi pomočnik, sveti
Alojzij! kako se sramujem, ako vidim,
kako ojstro ti sam s seboj ravnaš, in kako
daleč sem jaz od tvoje ojstrosti, ko imam
vender toliko vzrokov, tebe posnemati in
bolj ojstro sam s seboj ravnati. Ti si imel
pravo modrost, ko si svoje nedolžno
meso tako ojstro krotil, jaz pa sem ne¬
spameten, ko povsod le svojemu nag¬
njenju strežem, in v vseh rečeh le pre-

18

Rafael.

274

več sam sebi prizanašam. Oh, dodeli mi
vender sveto sovraštvo zoper tako ne¬
varno mehkuženje samega sebe, da za-
morem hoditi po ozki poti, ki pelje v
nebesa. Nikar ne dopnsti, da bi meh-
kužnosti in počutljivosti preveč stregel,
in tako po poti pogubljenja dirjal v
večno nesrečo. Daj mi spoznati, da ni¬
mam nevarnišega sovražnika kot samega
sebe, sprosi mi moč, da se po tvojem
zgledu zoper svoje hudo nagnjenje vselej
srčno vojskujem in ga premagam. Amen.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

V. Nedelja.

Premišljuj veselje sv. Alojzija do
molitve, ktero je pogostoma z največjo po¬
božnostjo in pazljivostjo opravljal. Pa ne le pri
molitvi je svoje misli imel vedno pri Bogu,
ampak sicer pri vseh svojih opravilih je imel
vedno Boga pred očmi, tako, da so bila vsa
njegova opravila vedna molitev.

0 sveti Alojzij! ki si od svoje prve
mladosti vselej svoje največje veselje v
molitvi našel, in si doma in posebno v
cerkvi z največjo pobožnostjo molil:
prosi za-me, da mi Bog dodeli milost,

275

da svoje molitve ne le z zunanjo spo¬
dobnostjo, temuč tudi z gorečo znotraujo
pobožnostjo in s svetim veseljem oprav¬
ljam. Amen. Oče naš . . . Ceščena si
Marija .. .

VI. Nedelja.

Premišljuj gorečo ljubezen in po¬
božnost sv. Alojzija do Jezusa v sv.
rešnj. Telesu in do prečiste Device Ma¬
rije. Pred sv. rešnjim Telesom v cerkvi jo bil
videti nepremakljiv, svoje oči je imel ponižno
v tla ali na altar obrnjene, kakor se nam ka¬
žejo podobe angeljev v molitvi presv. rešil.
Telesa. Še vsa večja je bila njegova goreča po¬
božnost pri sv. maši in pri sv. obhajilu. —
Kako prisrčna je bila tudi njegova pobožnost
do prečiste Device Marije, ktero je od otročjih
let vedno po otroško ljubil in častil!

0 sveti Alojzij! ki si vse svoje živ¬
ljenje najprisrčnejše ljubil Jezusa in
Marijo, zato si tudi srečo imel, da si od
ljubezni vnet v najtanjši zvezi z Jezusom
in Marijo umrl: prosi za me, da nikoli
ne jenjam svojega Jezusa iz vsega srca
in čez vse ljubiti, in presveto Devico
Marijo z otroškim zaupanjem častiti,
da se bom tudi jaz v milosti svojega
Zveličarja Jezusa Kristusa in pod ma-

18 *

276

ternim varstvom prečiste Device Marije
s tega sveta ločil. Amen. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . .

Molitev k sv. Alojziju za čistost duše
in telesa.

(Kdor to molitev v milosti Božji pobožno
moli, dobi 100 dni odpustka. Pap. Pij VII.
6. sušca 1802.)

O sveti Alojzij, angeljski mladenič
in najlepši zgled krščanske mladine!
Glej, poln zaupanja pridem k tebi in ti
priporočim čistost svoje duše in svojega
telesa. Prosim te po tvoji angeljski ne¬
dolžnosti, da me neomadežanemu Jag¬
njetu Jezusu Kristusu in najčistejši De¬
vici Mariji priporočiš, in me s svojo
prošnjo obvaruješ vsakega velikega greha.
O premili Jezus ! na prošnjo čistega mla¬
deniča svetega Alojzija ne dopusti, da
bi se s kakim grehom omadežal; kakor
hitro me v skušnjavi vidiš, odpodi iz
mojega srca vse nečiste misli in želje;
zbudi v meni spomin na večnost in na
svoje britko trpljenje; vtisni mojemu
srcu sveti strah Božji, in vžgi v meni

277

ogenj Božje ljubezni, da svetega Alojzija
na zemlji posnemam in vreden postanem
tebe v nebesih vekomaj vživati. Amen.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast
bodi Bogu Očetu . . .

Pobožnost

v čast sv. Stanislavu, drugemu pomočniku
mladosti.

Sveti Stanislav, kinč družbe Jezusove,
izmed ktere je bil že kot novinec v nebesa po¬
klican, bogat po zasluženji, kterega si je pri¬
dobil s svojo prelepo deviško čistostjo, z zani¬
čevanjem posvetnega veselja, s potrpežljivostjo
v preganjanji, z gorečo ljubeznijo do Jezusa in
Marije.

Pesem.

Ti lepota vsa mladosti,

Stanislav, si blagrovali,

Ki si v angeljski svetosti
Z vencem čistosti obdan.

Madeža si prost, in v sredi
Slabil sramežljiv sedel,

Pri predrzneža besedi
Si prestrašen omedlel.

278

Pred altarjem na kolenih
Poln gorečnosti klečiš,

In v solzah Bogu zročenih
Od ljubezni se topiš.

Tam v veselji svetem dviga
Duh se tebi Serafa,

Ti ’z oči ljubezen šviga,

In ljubezen iz srca.

Ti v bolezni med trpljenjem
Kličeš željno in srčno:

»Daj, Gospod, še pred točenjem
Sveto rešnje mi Teto!«

Pa obrne naj v veselje,
Stanislav! se tebi duh,

Angelj spolni tvoje želje,

Ti prinese živi kruh.

»Pojdi v sveto tovaršijo
Tje k tovaršem Jezusa,« —
Tako sliši sam Marijo,

Ki mu to povelje da.
Stanislav zdaj ne postaja,

Kot popotnik v Rim hiti,

In se bliža vratom raja,

Tje nebeški Materi.

In po kratki je bolezni
Sladka smrt nedolžnega,

Pa ne smrt — le moč ljubezni
Srčne k Bogu ga pelja.

Glej, Marija pride sama
In k Očetu večnemu

279

Pelje sveta Božja Mama
Ljubljenega zdaj sinu.

Stanislav! oh, prosi za-me
Ljubega zdaj Jezusa,

Da z ljubeznijo me vname
Božjo, loči od sveta.

Vedno hočem vzdigovati
Gori le oči, roke,

Cisto hočem potovati,

Jezusu le dam srce. Amen,

Litanije

v čast sv. Stanislavu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se
nas!

Sveta Marija, prosi za nas!

280

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Stanislav,

Ti ljubi sin prečudne Matere Ma¬
rije,

Ti goreč molivec presvetega rešnjega
Telesa,

Ti pobožni častivec svete Barbare,

Ti ljubeznjivi priprošnik za srečno
zadnjo uro,

Ti izvoljeni kinč družbe Jezusove, ■
Ti vitežki premagovalec samega
sebe,

Ti velikodušni zaničevalec sveta,

Ti srčni zmagovalec peklenskih
duhov,

Ti nepremakljiva skala v prega¬
njanji,

Ti svetlo ogledalo pobožnosti,

Ti izgled pokorščine,

Ti učenik zdržnosti in spodobnosti,

Ti veličastni cvet čistosti,

Ti zvesti ohranovalec svojega po¬
klica,

Ti stanovitni gospodovalen svojih
počutkov,

prosi za nas!

281

Ti, kteremu je Marija svoje Božje
Dete v naročje dala,

Ti izvoljeni ljubljenec Jezusa in
Marije,

Ti, kterega je po večji časti Božji
vedno žejalo,

Ti, kteri si se od želja po nebesih
ves končal,

Da bi mi za nebesa in njih večno
veselje na zemlji vse radi da- .
rovali, kot ti,

Da bi mi vse skušnjave sveta, vse
zadržke in sovražnike svojega
zveličanja premagovali, kot ti,

Da bi tudi mi v taki junaški srč¬
nosti in v željah po nebesih ži¬
veli, kakor si ti do zadnjega
zdihljeja svojega življenja k večji
časti Božji živel,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Gospod!

prosi za nas!

282

Molimo.

O Bog, Oče nebeški! ki se v kra¬
ljestvu večnega zveličanja svojim slu¬
žabnikom razodevaš in si tudi za me
tam prebivališče večuega veselja pri¬
pravil, — oh, odtegni moje srce od
vsega pozemeljskega, in vleci ga na-se
v hrepenenji po tistem kraljestvu, kjer
bom tebe, edini pokoj svojega srca, od
obličja v obličje gledal, ljubil in vži-
val. Da, odtrgaj to moje srce od po¬
svetnih želja, in daj mu namestu tega
nebeškega duha, s kterim si obdaroval
svojega zvestega služabnika Stanislava,
da bom z enako velikodušnostjo vse vab-
nosti in mike sveta premagoval v tvojo
večjo čast, o Bog mojega srca! — Za
to te prosim zavoljo zasluženja vseh
darov in zatajevanj tega tvojega svetega
služabnika Stanislava po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem, v čegar milosti
želim živeti in umreti; — za vse to te
prosim z živo vero in trdnim zaupanjem,
o Bog mojega srca, v sladkem imenu
Jezusovem. Amen.

283

Molitev za sveto čistost.

Moj najčistejši pomočnik, sveti Sta¬
nislav, angelj čistosti! veselim se s teboj
zaradi tistega prekrasnega daru deviške
čistosti, ktera je tvoje neomadežano srce
lepotičila, in ponižno te prosim, zadobi
mi moč zoper vse nečiste skušnjave, in
vdihni mi vedno čuječnost nad moje po-
čutke, da ohranim sveto čistost, tisto
čednost, ktera je sama po sebi najčastit-
ljivša in Bogu najdopadljivša. (Tri oče-
naše in tri Oeščena si Marije.)

Molitev za srečno smrt.

Moj preljubeznjivi in presveti po¬
močnik, Stanislav, angelj čistosti in Seraf
ljubezni! veselim se s teboj zaradi tvoje
presrečne smrti, katere vzrok je bilo tvoje
prisrčno hrepenenje, veličastvo Mariji¬
nega vnebovzetja v nebesih gledati, in
tam Marijo še vse bolj goreče ljubiti.
Zahvaljujem se prečisti Devici Mariji,
ki je hotla spolniti tvoje želje, in prosim
to zavoljo prednosti tvoje presrečne smrti,
da blagovoliš biti moj priprošnik in varuh

284

ob uri moje smrti. Oh, obrni se do Ma¬
rije, da mi sprosi smrt, akoravno ne tako
srečne, kakor je bila tvoja, pa vsaj mirno
pod varstvom Marije, moje pomočnice,
in po tebi, mojem posebnem pomočniku.
Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . ..
Čast bodi Bogu Očetu itd.

Uolitev k sv. Stanislavu za vredno
sv. Obhajilo.

O Bog! ki si po angeljskih rokah
blaženega Stanislava Kostka s presvetim
Telesom svojega Sina našega Gospoda
Jezusa Kristusa pokrepčal: dodeli, da
bomo mi po njegovem zgledu presveti
zakrament Telesa in Krvi tvojega Sina
vselej vredno prejemali in ob svoji smrtni
uri ž njim pokrepčani mogli priti k ve¬
selemu gledanju tvojega Božjega obličja.
Po ravno tem Jezusu Gospodu našem.
Amen.

--

285

Molitve

v najvažnejših potrebah.

Molitev za žive stariše.

0 Bog, Oče nebeški! delivec vseh
dobrot, tebi priporočim svoje stariše. Ti
sam si mi zapovedal in z zgledom svo¬
jega ljubega Sina pokazal, da sem dolžen
svoje stariše spoštovati. Vdihni mi sam
spoštovanje do njih; stori, da jim po¬
korščino in ljubezen skazujem; povrni
jim vse dobrote, ki so mi jih delili, ker
sam jim ne morem vsega povrniti. Po-
plačuj jim ves njih trud in vse njih
skrbi, ktere so zastran mene imeli, ohrani
jim zdravje in dolgo življenje; daj jim
srečo v vseh njih opravilih, tolažbo v
vseh britkostih in v trpljenji. Obvaruj
jih nesreče in zalezovanja sovražnikov,
sramote in vsega zlega na duši in na
telesu. Daj, da bodo vedno rastli v

286

pobožnosti in poslednjič jih vzemi k
sebi v svoj nebeški raj.

Stori pa tudi, o Bog ! da bi jaz
zmeraj svojim starišem veselje delal in
da tvoj blagoslov tudi nad menoj ostane,
za kterega te tolikrat prosijo. — Go¬
spod! oblagodarjaj moje stariše! Vodi
in pelji jih skozi to življenje v večno
življenje. Amen.

Molitev za mrtve stariše.

0 Bog! ki si zapovedal očeta in
mater ljubiti, usmili se milostljivo duš
mojega očeta in moje matere, in od¬
pusti jima grehe in časne kazni, ki jih
morebiti zavoljo njih trpita, ter stori,
da ju bom gledal v veselji večne luči.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Oče naš . . . Oeščena si Marija . . .
Gospod! daj jima večni pokoj, in nebeška
luč naj jima sveti. Amen.

Molitev k svojemu pomočniku (patronu).

Sveti I., čegar ime mi je bilo pri
sv. krstu dano, moj sveti pomočnik in

287

moj varuh! zahvaljujem se ti za tolikanj
dobrot, ktere sem na tvojo prošnjo od
začetka svojega življenja do zdaj od
Boga prejel, pa tudi za ljubeznjivo var¬
stvo, s kterim si skrbel za mojo dušo
in telo v toliko nevarnostih. Prosim te,
zahvali se ti namestu mene dobrotljivemu
Bogu, kteri mi je v varha dal tebe.
Srčno se veselim tvoje slave in tvojega
zveličanja, ter hvalim Boga, ki te je
toliko ljubil in tolikanj povzdignil. K
tebi, moj zvesti tovariš, zdihuje moja
duša, ker v toliko nevarnostih živim.
Zavoljo neskončnega usmiljenja Božjega,
ki te je izvolil, zavoljo toliko milosti, s
kterimi te je vodil v življenji v prelepa
nebesa, zavoljo neizrekljivega veselja,
ktero v nebesih vživaš, zdihujem danes
k tebi, varuj me tudi za naprej, in
sprosi mi milost od Boga, da posnemam
tvoje lepe zglede, se srčno ustavljam
hudiču, svetu in mesu, in ne omagam
v nobeni skušnjavi, da kdaj s teboj
združen hvalim v nebesih tvojega in
svojega Boga na vekomaj. Amen.

288

Molitev o veliki žalosti.

„Je kdo izmed vas žalosten naj moli.“
(Jakob 5, 13.)

Pomagaj mi, o predobrotljivi Jezus!
ker moje srce je potrto, moja moč me
zapušča; žalosten tavam okoli celi dan,
ker nisi pri meni, o moj tolažnik! O
Jezus! s teboj moram klicati: Moja duša
je žalostna do smrti! Gorje meni, ker
sem grešnik! Spoznam, da sem grešil,
Boga sem zapustil, nisem prav storil.
Gospod, moj Bog, pri vsi tvoji pravici te
prosim, odvrni svoj srd od mene, glej
mojo slabost in odpusti mi grehe! O
preljubeznjivi moj Jezus! zavoljo vse
tvoje britkosti in žalosti, s ktero je bilo
napolnjeno tvoje srce na vrtu Getzemani
in na križu pri pogledu naših grehov,
te kleče prosim, pomagaj mi v tej moji
britkosti . . . Oh, nikar ne dopusti, da
bi se moje srce ločilo od tebe, ker tebi,
o moj Bog, se hočem vdati, na-te se
zanesti. Kakor vodo bom razlil svoje
srce pred tvojim obličjem; svoje roke
stegujem po tebi, o moj preljubi Zve-

289

ličar! kakor jokajoče dete; k tebi vpijem
v britkosti svoje duše, in tako dolgo
bom vpil, da se ozreš na-me in mi spet
veselje svojega zveličanja daš. Amen.

Molitev v telesnih bolečinah.

Jezus, moj Gospod ! britkosti in bo¬
lečine so me prevzele, neprenehoma zdi¬
hujem. Oh, usliši moj jok in stok! Bodi
mi milostljiv in prizanesi moji slabosti;
saj si vse naše bolečine na-se vzel in
naše britkosti sam občutil; s tvojimi
ranami smo bili mi ozdravljeni. — O
Jezus! svoje bolečine zedinim s tvojim
britkim trpljenjem, ter jih darujem ne¬
beškemu Očetu za odpuščenje svojih
grehov. — Kakor je Gospodu dopadljivo,
tako se je zgodilo. Ceščeno naj bo nje¬
govo ime. — Tukaj žgi, tukaj reži, pri¬
zanesi mi le v večnosti! Gospod! potrdi
me, da od bolečin premagan, tebe ne
žalim z nepotrpežljivostjo. Amen.

Molitev v kaki posebni potrebi.

Vsegamogočni, večni Bog! tvoje
usmiljenje je neštevilno, tvoja dobrota

19

Rafael.

290

neskončna; glej, jaz ubogi grešnik klečim
pred sedežem tvojega veličastva s spo¬
kornim srcem pa z otročjim zaupanjem
in ponižno te prosim. Iz nič si me s
svojo vsegamogočnostjo vstvaril, v ne¬
skončni ljubezni si me sprejel za svojega
otroka, za dediča nebeškega kraljestva,
v nezmernem usmiljenji si me rešil
večnega pogubljenja s smrtjo svojega
edinorojenega Sina; prosim te tedaj, ki
si mi vse to dal brez vsega mojega za-
služeuja, ne zavrzi me zdaj spred svo¬
jega obličja. Zavoljo svoje neizrečene
milosti, s ktero hitro rešiš tudi največje
grešnike iz brezna vseh hudobij, ako se
resnično spokore; zavoljo zasluženja tvo¬
jega preljubega Sina, našega Gospoda
Jezusa Kristusa; zavoljo goreče ljubezni
svetega Duha; zavoljo priprošnje pre-
blažene Device Marije, ktero si od ve¬
komaj izvolil sebi v hčer, v Mater svo¬
jemu Sinu in nevesto svetemu Duhu, in
zavoljo zasluženja vseh angeljev in vseh
svetnikov — te ponižno prosim, usmili
se me in nagni uho svojega usmiljenja
mojemu zdihovanju. 0 premilostljivi Oče

291

nebeški! odpri mi zaklade svoje ne¬
izmerne dobrote, in vdeleži me svoje
neskončne radodarnosti. Prosim te, do¬
deli to milost ... O Gospod! ozri se
vender s svojim milim očesom na-rae,
svojo, če tudi nevredno stvar, in bodi
milostljiv mojim prošnjam.

Še enkrat te prosim, o Gospod,
moj Bog! zavoljo vsega, kar ljubiš v
nebesih in na zemlji, usliši mojo prošnjo!
Amen.

Vender v vseh rečeh se pod vržem
tvoji najsvetejši volji. Ne moja, ampak
tvoja volja naj se zgodi, o Gospod!
Amen.

Molitev za hišni in poljski blagoslov.

t.  Bliska in hudega vremena,

Besi nas, o Gospod!

Molimo.

Vsegamogočni Bog, k tvoji milosti
ponižno zdihujemo, blagoslovi naše po¬
hištva, naša polja in sadove. Daj nam
zdravo vreme; solnca, dežja in rose o
pravem času; varuj nas hudega vre-

19 *

292

mena, treska, toče, ognja in povodnji;
razdeni hudobije sovražnih duhov, in
ohrani nas v miru vsega zalezovanja
vidnih in nevidnih sovražnikov, ki si
nas rešil z drago Krvjo svojega Sina.
Po ravno tem Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Blagoslov vsegamogočnega Boga,
Očeta, Sina in svetega Duha naj pride
nad nas in nad zemeljske rodove, in
naj pri nas ostane na vekomaj. Amen.

Molitev ob hudem vremenu.

Molimo.

0 Gospod, Jezus Kristus! ki si za¬
povedal vetrovom in morju, in bila je
velika tihota, usliši prošnje svojega
ljudstva, in dodeli, da po tem znamenji
svetega križa f preide vse divjanje hu¬
dega vremena. Po Kristusu Gospodu na¬
šem. Amen. Oče naš . . . Češčena si
Marija . . . Verujem v Boga Očeta . . .

Molitev ob suši.

0 Bog, v kterem živimo, se gib¬
ljemo in smo, dodeli nam, te prosimo,

293

zdravega dežja, da v sedanjih potrebah
tvojo pomoč dosežemo in s toliko večjim
zaupanjem večnih dobrot prosimo. Po
Kristusu Gospodu našem. Amen. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . . Ve¬
rujem . . .

Molitev ob deževji.

Prosimo, vsegamogočni Bog! da
nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno
obličje dobrotljivo pokažeš. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . . Verujem . . .

Molitev v sleherni potrebi.

Bog, naše pribežališče in moč, in
začetnik vsake dobrote! poslušaj ponižne
prošnje svoje cerkve, in dodeli, da, kar
z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .
Verujem . . .

294

Kratka premišljevanja

za vse dneve v mesecu.

1. O veri.

„ Kaj pomaga, katoliško verovati in ajdovsko
živeti?“  (Peter Damijan.)

1. Ni mogoče, se zmotiti, ako ima kdo res¬
nico samo za voditelja. Tega voditelja ima
sveta cerkev, ker njeni nauki se opirajo na
sv. evangelij Modro je tedaj, svojo pamet veri
podvreči. Kakšna je tvoja vera? . . .

2.  Velika nespamet bi bila, dvomiti nad
resnico vere, ktero je Bog sam razodel, ktero
so tako mnogi učenci s svojo krvijo zapečatili,
in ktera je s tolikimi čudeži potrjena: pa že
bolj nespametno bi bilo, v resnico tega nauka
verovati, in tako živeti, kakor da bi človek nad
tem dvomil. Verovati, in ne živeti po veri. se
pravi verovati, kakor hudiči verujejo. Ali se
vjema tvoja vera s tvojim življenjem? . . .

3. Vodila svete vere so nasprotna posvetnim
naukom Kar svet ljubi in čisla, zavrže sveta
vera. Po kterih vodilih se boš v prihodnje
ravnal? . . .

Zahvaljuj se Bogu za dar svete vere in
pobožno moli apostoljsko vero.

295

2. O namenu človekovem.

n  Vsega te hoče imeti Bog, hi te je vsega
vstvaril (Sv. Avguštin.)

1. Bog nas je mogel le za-se vstvariti.
Drug namen človekov bi bil nasproti njegovi
modrosti in dobroti. To čuti lastno naše srce,
ki ne najde miru, razun v Bogu. Ali si prepričan
te resnice? . . .

2. Ker nas je Bog vstvaril, smo tudi po¬
polnoma njegova lastnina. Od tega Bog ne od¬
stopi. Ako nočemo prostovoljno njemu služiti
kot dobri, pokorni otroci, da bi nas poplačal,
nas bo kot nepokorne otroke zavrgel in kaznoval.
Kaj si hočeš izvoliti? ...

3. Kakor so na svetu brez vse vrednosti
stvari, ki svojega namena ne dosežejo: tako
tudi ni nič bolj malovrednišega, kot srce, ki ni
Bogu vdano, ker zanj, razun Boga, ni nobenega
druzega namena. Ali se ravnaš ti po svojem
namenu? ... Ali se daruješ Bogu z vsemi svo¬
jimi mislimi, besedami in djanjem? . . .

Stori sklep, da hočeš edino le Boga iskati,
in ves njegova lastnina biti . . .

3. O zaničevanju sveta.

»Podoba tega sveta preide .“ (I. Kor. 7.)

1. Svet je poglaviten sovražnik Kristusov;
njegovi nauki so naukom Kristusovim naravnost
nasproti. Kdor s svetom drži, jenja Kristusov
služabnik biti. Nemogoče je, obema skupaj slu¬
žiti. Enemu se mora odpovedati, svetu ali Kri¬
stusu. Komu se hočeš ti odpovedati? . . .

296

2. Pri svetem krstu si se odpovedal satanu
in vsem zapeljivim naukom sveta. Ako s svetom
držiš, prelomiš krstno obljubo. Kakšno prelom-
Ijenje tvoje obljube! . . . Kakšna hudobija! . . .

3. Dobrote tega sveta so le na videz do¬
brote, sleparije; one le motijo človeško srce,
pa ga ne umirijo; le prevelikrat so pravo hudo,
ki človeka spridijo, že tukaj na duši in na telesu
nesrečnega storijo, in od Boga, največje dobrote,
odvrnejo. Ali ni nespametno ljubiti svet in nje¬
gove dobrote? . . .

O prosi Boga, da v tebi zatere posvetnega
duha . . .

4. O smrti.

■ »Ljudem je odločeno enkrat umreti. 11  (Hebr.
9, 27.)

1. Kristijan, ki ni krščansko živel, ima
vzrok, se smrti bati. Umreti kot Božji sovražnik,
kako žalostna smrt! Kako oster odgovor po
pregrešnem življenji! Kakšen kes, toliko prilož¬
nosti k zveličanju zamuditi! Premišljuj to, dokler
ni prepozno . . .

2. Kaj boš o smrtni uri želel, da bi bil storil ?
Stori zdaj, dokler imaš čas; vsak trenutek vtegne
zate zadnji biti; vsak trenutek je stopnja bliže
smrti. Živi tako, da te smrt ne najde nepriprav¬
ljenega . . .

3. Smrt je nezmotljiv učenik; pokaže nam
svet in njegove dobrote v pravi luči, in odpre
oči v ozir toliko zmotnjav. Vprašaj večkrat s
sv. Stanislavom Kostkom: Kaj meni to veselje,
ta kratek čas, ta zabava za večnost, za nebesa

297

pomaga? O kako revne se nam kažejo posvetne
dobrote pri luči mrtvaške sveče!

Navadi se, sleherno delo skozi dan tako
opravljati, kakor da bi bilo zadnje tvojega živ¬
ljenja . . .

5. O poslednji sodbi.

„Kdo bo obstal pred obličjem njegove jeze ?“
(Nahum 1.)

1. Enkrat se moram pred sodnjim stolom
Jezusa Kristusa prikazati, da bom odgovor dajal
od vsega svojega življenja in sklep sodbe za¬
slišal. Nobena resnica ni v sv. pismu tako raz¬
ločno izrečena, kakor ta. Verujem jo trdno, kakor
da bi že slišal trobento zadnjega dneva; ali pa
živim tudi tako, da bom mogel pri sodbi obstati?

2. O kako bom mogel odgovor dajati zarad
vseh misli, besedi in dejanj in zanemarjenih
milosti? Ge bo pravični komaj obstal, kam se
bo grešnik dejal? . . .

3. 0 kako ljubeznjive bodo besede božjega
Sodnika: »Pridite k meni, izvoljeni mojega Očeta!«
Kako strašne pa bodo besede: »Poberite se od
mene, vi prekleti, v večni ogenj!« — Katere be¬
sede bodo meni veljale? . . .

česa bi se pri sodbi najbolj sramoval? . . .
Zbriši najbolj skrite grehe s pravo pokoro! . . .

6. O peklu.

„Kdo bo mogel prebivati v žgečem ognji ?*
(Izaij. 33.)

1. Kakšna groza bi nas obšla, ko bi slišali
jok in škripanje z zobmi pogubljenih! Tulijo,

298

divjajo, objokujejo svoje grehe, pa — prepozno.
O kes pogubljenih, kako strašen in brez vse
koristi si ti! . . .

2. Večno od Boga zavržen biti, goreti v
ognji, ki ga je božja jeza zažgala, trpeti vse bo¬
lečine brez tolažbe, brez polajšanja, brez konca,
od hudiča zaničevan biti, nad vsem obupati,
oh, kakšno življenje! — O kako grenki so na¬
sledki greha! . . .

3. Pogubljeni divjajo zoper same sebe, ker
so krivi svoje nesreče. Toliko priložnosti, se
rešiti, so zamudili, toliko milosti zanemarjali,
toliko svaril zaničevali! Večno pogubljen biti iz
lastnega zadolženja, nebesa zgubiti zaradi krat¬
kega pregrešnega veselja, o kako strašna misel
za neskončno večnost! . . .

0 stopi v mislih v pekel in vprašaj se,
kaj bi te moglo v pekel pripraviti? . . .

7. O večnosti peklenskih kazni.

trenutek veselja, večnost trpljenja .“
(Sv. Krizost.)

1. Nesrečen biti tako dolgo, kakor je Bog,
kako strašno je to! . . . Trpljenje pogubljenih
ni le samo neizmerno veliko, ampak tudi večno.
Oh, ako je že zbodljej s šivanko, če dolgo traja,
neprenesljiv, kaj so še-le peklenske muke, ki
večno trajajo? ... O greh, kako strašno boš
kaznovan! ...

2. O večnost, kako dolga si ti? Če bi kak
pogubljenec vsakih tisoč let le eno solzo pretočil,
in bi se tako dolgo jokal, da bi bilo iz samih

299

solz toliko vode, kolikor je vode v vseh rekah
in morjih na zemlji, ali bi bila že večnost pri
koncu? Ne! Nesrečnež bi bil še le pri začetku
svojega trpljenja ... O grešno veselje enega
trenutka, kako dolgo boš kaznovano! . . .

3. Pogubljeni tudi dobro vedo, da bo njih
trpljenje brez konca. O strašna misel! o milo-
vanja polni stan! vekomaj goreti, vekomaj
jokati, vekomaj obupovati! 0 da bi mi razumeli,
kakor pogubljeni razumejo, kaj je greh! . . .

0. trpi voljno vse bolečine tega življenja,
saj ne trpijo tako dolgo, kot večnost . . .

8. O nebesih.

„Ge te trud straši, naj te vabi plačilo .“
(Sv. Brnard.)

1. Nebesa! presveta beseda! Nebesa so
spolnjenje vseh naših želja, kraj vsega dobrega,
rešenje vsega hudega, mojstersko delo vsega-
mogočnosti Božje, cena krvi Jezusa Kristusa.
O kako lepa. kako vesela morajo nebesa biti!...
In jaz bi ne hotel nič za-nje delati, nič za-nje
trpeti? . . .

2. Središče vse sreče izvoljenih je Bog, ne¬
skončna dobrota in lepota. Njega gledati v
njegovem veličastvu, njega ljubiti brez mere, v
njem se veseliti brez prenehanja, to je zveli¬
čanje, to je cilj in spolnjenje vseh naših nad
in želja ... Le še kratek čas pozemeljskega
popotovanja, in moja duša se ima večno ve¬
seliti! . . .

300

3. Sveti mučenci so si nebesa s svojo
krvijo kupili. In jaz bi se hotel pritožiti, če
Bog od mene za nebesa nekoliko darov tirja?
Ali mar ni truda vredno, če se nekoliko pre¬
magujem, si kaj odrečem, da si s tem večno
veselje zaslužim? O srečna nebesa, ko bi pač
ljudje vedeli, koliko ste vredna! . . .

Misli pogostoma na nebesa, posebno kadar
ti težko stane spolnovati krščanske dolžnosti.
Nikar svojega srca ne navezuj na zemljo, saj
ona ni vredna tvoje ljubezni . . .

9. O pričujočnosti Božji.

„Ako hočeš grešiti, poišči si kraj, kjer te
Bog ne vidi  “ (Sv. Avguštin.)

1. Bog me opazuje tako, kakor da bi bil
sam na svetu; ali veliko več, on je v nas, kot
neskončno svetlo-bistro oko, ki vse vidi, kte-
remu nič ne odide. Bog me tako natančno
opazuje, kakor da bi ne imel nič druzega opra¬
viti, kot mene opazovati. Kakšen nagib za-me,
da prav in pošteno živim! . . .

2. Ali bi si upal vpričo kakega služabnika
storiti, kar si upaš vpričo Boga storiti? Ali ni
za-te veliko sramotniše, ako Bog tvoje grehe
vidi. kakor če jih ljudje vidijo? In vendar se
ljudi sramuješ, Boga se pa ne sramuješ? . . .
O kakšna slepota! . . .

3. Pred ljudmi se človek more skriti; Bog
pa je povsod pri nas. Nobena noč ni tako
temna, da bi nas prikrila pred njegovimi očmi.
Vse je polno njegovega veličastva . . .

301

O da bi pač ti, mladi človek, na to res¬
nico mislil, koliko grehov bi se obvaroval,
koliko reči bi drugače storil! . . .

Glej, da ni nič na tebi, kar bi bilo zoprno
njegovim očem, in navadi se vedno Boga pred
očmi imeti! . . .

10. O zveličanji duše.

„ Kjer naša duša škodo trpi, tam ni no¬
benega dobička (Sv. Evher.)

1. Naša največja naloga in skrb mora biti,
Bogu služiti, in svojo dušo rešiti. V tem ob¬
stoji naša sreča, naša popolnost, naše zveli¬
čanje. Vse drugo je otroška igrača. Od zane¬
marjanja te naloge pride največja nesreča,
večno zavrženje od Boga. Kako strašna ne¬
umnost je torej, zanemarjati opravilo, čegar
nasledki so tako veliki, čegar zguba se ne da
več popraviti. Kaj ti pomaga, če bi ves svet
pridobil, svojo dušo pa pogubil? — pravi
Kristus . . .

2. Stvari so le za to vstvarjene, da ti po¬
magajo k tvojemu večnemu cilju in koncu;
ako jih v to ne obračaš, so ti nekoristne, celo
škodljive, in nimaš pravice do njih; solnce bi
ti ne imelo več sijati, zemlja ti nič več sadu
roditi, svojih udov bi ne smel nič več rabiti.
Tn vender kolikrat zlorabiš stvari v svoje po¬
gubljenje! . . .

3. Kakor je imenitno dušno zveličanje, tako
se vender le prerado zanemarja. Ljudje na¬
vadno skrbijo za vse drugo, le za dušo ne.

302

Človek bi lahko mislil, da ljudje nimajo duše,
ali pa le živalsko dušo. Ali si nimaš v tej za¬
devi nič očitati? . . .

Ravnaj kakor papež Benedikt XII; ko so
od njega nekaj zahtevali, kar ni bilo prav, je
rekel: »Ko bi imel dve duši, bi hotel eno v
nevarnost postaviti; ker imam pa le eno samo,
te nočem zgubiti« . . .

11. O studu greha.

„Gorje duši, Tctera v uadi, lcaj boljšega
najti, se od tebe, o Bog! odvrne. 11  (Sv. Av¬
guštin.)

1. Velika nesreča je, ako človek po kaki
nezgodi zgubi svoje zdravje, svoje življenje, vse
svoje premoženje. Ali kaj je to v primeri z
zgubo, ki jo grešnik trpi? On zgubi Boga, stu¬
denec in vsebino vsega dobrega, in z Bogom
vred mir in pokoj srca, in večno zveličanje. O
kako je milovanja vreden, posebno če na to
zgubo morebiti še nič ne porajta! . . .

2.  Kakor je greh vsakdanji, tako malo se
vender spozna. Marsikterikrat se ljudje ž njim
celo šalijo. Oh. ali kakšna šala in kratek čas
je to, ako se človek Bogu zameri in se stori
vrednega večnega sovraštva? Ni li to žalostno,
od koga zelo sovražen biti? Česa se hočemo
bolj bati, kot večnega sovraštva Božjega? . . .

3. Strašen je prizor, ki se nam kaže na
gori Kalvariji ; pa še strašnejši je stan duše,
ki je oropana posvečujoče milosti Božje. Kristus

303

umrje, da bi greh končal. Bolj ga gro/.i pred
grehom, kakor pred smrtjo . . .

Obudi kes nad svojimi grehi, in skleni,
danes posebno se vsacega tudi najmanjšega
greha varovati.

12. O pokori.

„ Kaj pomaga, alw se ponižujete, če  se ne
poboljšate (Sv. Avguštin.)

1. Pokora je grešniku k zveličanju neogib-
ljivo potrebna. Kristus sam je v svojem živ¬
ljenji na zemlji pokoro delal, da bi zatrl naše
grehe, in zadostoval Božji pravici. Če se on
najsvetejši med vsemi svetniki posti, kaj ho¬
čemo mi grešniki delati? . . .

2. Ako se grešnik sam sebe ne kaznuje v
času, in greha ne zbriše z vodo pokore, ga bo
kaznovala Božja pravica vso neskončno večnost
s peklenskim ognjeni; kajti greh mora kazno¬
van biti, ali od tega, ki ga je storil, ali od
tistega, ki je bil ž njim razžaljen. Ali ni boljše,
se tukaj ene dni pokoriti, kakor vekomaj v
peklu trpeti? . . .

3. Da se grešnik z Bogom spravi, ne za¬
dostuje, grehov se samo spovedati spovedniku
in po zunanjem spokorna dela opravljati. Ako
se greha resnično ne kesaš, hudemu nagnjenju
iz srca ne odpoveš, in grešne priložnosti ne
ogibaš itd. nisi spokornik, ampak hinavec. Duh
in bistvo pokore obstoji v studu greha. Zdihuj
k Bogu za duha prave pokore, in prizadevaj
si greh zatreti . . .

304

13. O odlašanji pokore.

„Nobena gotovost ni zadosti velika, ka¬
dar je večnost v nevarnosti (Sv. Gregor.)

1. Ali ne odlašam jaz predolgo, se z Bo¬
gom spraviti? — Jutri, jutri! Zakaj ne danes?
Zakaj ne to uro? — Ali bo morebiti jutri
lože? ali bom mogel pozneje lože verige svojih
grešnih navad pretrgati? — Nikar se ne moti,
slabe navade se vkoreninijo toliko globokejše,
kolikor dalje grešnik odlaša, jih izruvati . . .

2.  Kaj pa je v  vzrok, da se ustavljaš klicu
milosti Božje? Česa se li bojiš? Poboljšanje
življenja sicer ni malenkost; pa kaj bi ne mo¬
ral storiti kristijan, ki križanega Jezusa moli,
in si hoče raj privojskovati ? A ko se česa bojiš,
boj se zlorabe milosti Božjih . . .

3. Jutri misliš se spreobrniti! Je-li jutrišnji
dan v tvoji oblasti? — Bog sicer čaka na-te,
pa kako dolgo, ne veš; on ti obeta odpuščenje,
ako se k njemu spreobrneš; toda jutrišnjega
dneva ti ni obljubil. Morebiti da ga doživiš,
morebiti pa tudi ne. In ali se hočeš v naj-
imenitniši reči zanašati na »morebiti?«  na
negotovo reč? . . .

Kako dolgo boš torej še odlašal, se k Bogu
spreobrniti? Tresi se v nevarnosti, v kteri
živiš! . . .

14. O strahu pred ljudmi.

„Ne sramujem se evangelija .“ (Rimlj. 1.)
1. Pusti svet govoriti, kar hoče; le neum¬
než porajta na govorice neumnih ljudi. — Pa

305

kaj bodo ljudje rekli? — Rekli bodo, da ti je
bolj za Boga mar, kot za ljudi, in največji po-
svetnjaki in prostomišljaki te bodo v srcu pri¬
siljeni obrajtali in čislali. In kaj je na tem
ležeče, kar ljudje govore, da je le Bog s teboj
zadovoljen . . .

2. Ljudje si v čast štejejo, častno obleko
svojega vladarja ali kneza nositi; je mar to
sramotno, služabnik Kristusov biti? Navadni
rokodelci opravljajo očitno svoja dela: in kristjan
bi se hotel bati, se kot kristjan zadržati?! Kako
neumna boječnost! Tudi Sin Božji se bo pred
svojim Očetom sramoval tistega, ki se je njega
pred ljudmi sramoval . . .

3. Ali ima mar naš Zveličar nad seboj kaj
tacega, česar bi se moral kdo sramovati? Ali
ni častitljivo njegovo ime ? Ali je mar sramota,
njegove nauke spolno vati? — Marsikteri se ne
sramuje, biti nečistnik, pijanec itd., sramuje se
pa, pobožno živeti! Kdo pa je bolj častivreden,
ali ta, ki iz strahu pred ljudmi svoje dolžnosti
zanemarja, ali tisti, ki se očitno kot zvesti
Božji služabnik obnaša?

Vprašaj se, ali ne kraljuje v tebi strah
pred ljudmi? . . .

15. O nezaupljivosti do samega sebe.

„Kdor stoji, naj gleda, da ne pade.“
(I. Kor. 20.)

1. Človek se mora bolj svoje lastne sla¬
bosti bati, kakor vseh peklenskih oblasti. Ena
beseda, en zdihljej, en pogled zadostuje, da ga

20

Rafael.

306

popolnoma premaga. Še celo cedre so padle,
kakor David, Salomon, Peter; kaj pa hoče iz
šibkega trsta biti? . . .

2. Največji sovražnik človekov je njegovo
lastno srce; ono je zbirališče človeških strasti,
ktere se v zvezi s počutki vsak trenutek lahko
zoper človeka zarote. Mnogi so se očitnim pre¬
ganjanjem zoperstavljali, pa v samoti so bili
od svoje poželjivosti premagani. Varuj se mis¬
liti, da si varen sam pred seboj! . . .

3. Največji svetniki so se tresli pri sami
misli na stan svoje duše pred Bogom. Spokor¬
niki in puščavniki so zdihovali o smrtni uri,
ker si večnega zveličanja še niso bili svesti.
En trenutek zadostuje, da more najsvetejši člo¬
vek pogubljen biti . . .

Pomisli, ktera priložnost vtegne danes tebi
najbolj nevarna biti? . . .

16. O sodelovanju z milostjo Božjo.

„Kdor je veliko prejel , od tega se bo tudi
veliko tirjalo .“ (Luk. 12.)

1. Vsaka milost, tudi najmanjša se je mo¬
rala po Jezusu Kristusu odkupiti z drago ceno
njegove presvete Krvi. Kolikorkrat torej te
milosti zanemarjamo, in ž njimi ne sodelujemo,
zaničujemo presveto Kri Jezusa Kristusa, in
storimo nerodovitno njegovo smrt. Kolikšna od¬
govornost! . . .

2. Nekdaj bomo morali odgovor dajati ne
le zaradi prejetih milosti, ampak tudi zaradi
tistih, ktere bi nam bil Bog podelil, ko bi jim

307

mi ne bili nasprotovali; zakaj tudi le-te so nam
bile na ponudbo; njih raba in delavnost je bila
odvisna le od nas. Kaj bi bilo iz nas, ko bi
bili zvestejši z milostmi sodelovali? . . .

3. Oh, že tako dolgo smo v šoli svetega
Duha; on nas opominja, nam preti, nas raz¬
svetljuje, in kje je sad od tega ? Ali ne veš, da
Bogu ne more nobeden ubežati, in da bo kdaj
odgovor tirjal od vseh milosti? Ali ne veš, da
je neka skrita mera milosti in grehov, in da
se Bog odtegne človeku, kadar je ta polna?...

Obračaj si v prid milost, ki ti jo Bog da¬
nes ponuja, in ravnaj se po navdihljejih svetega
Duha . . .

17. O rabljenju časa.

„ Bog nobenemu ne daje časa za grešen,je.  “
(Sirah. 15.)

1. Cas zapravljati je ena najvefiih napak
tega sveta. Življenje je tako kratko, vsak njegov
trenutek je tako drag; in vendar jih mnogo
živi, kakor da bi življenje ne imelo konca, ali
kakor da bi ne imeli nič tukaj opraviti . . .

2. Oh, ko bi imel kteri pogubljenih le tre¬
nutek tega časa, ki ga zdaj jaz tratim, kako bi
si ga hotel v prid obračati! ■— Da bi obogatel
in se zabaval, ne spustim nobene priložnosti,
za srečno večnost pa, ki si jo morem vsak
trenutek služiti, pa nič, ali tako malo storim! —
O nespamet! . . .

3. Ne tisti dan je bil srečen za-te, ko si
veliko časnih dobrot dosegel, ali veliko veselic

20 *

308

vžival, ampak tisti, ko si veliko za Boga in
svojo dušo delal. Kolikor več šteješ tacih dni,
toliko več zasluženja ima tvoje življenje, toliko
obilniša bo kdaj tvoja žetev . . .

Ponovi sklep, Bogu zvesto služiti, in čas
bolje rabiti . . .

18 . O prejemanju svetih zakramentov.

„Clovek naj sam sebe poskusi. 11  (I. Kor. 11.)

1. Sveti zakramenti so cevi, skozi ktere
nam Kri in zasluženja Jezusa Kristusa dotekajo.
Ako jih zlorabimo, ropamo zasluženju Jezusa
Kristusa njegovo korist in si storimo nemogoče
svoje zveličanje. Zahvaljuj se Bogu, da ti je
toliko tako bogatih studencev svojih milosti
odprl . . .

2. Presvete zakramente zlorabimo takrat,
kadar s slabo pripravo njih delavnost zadržu¬
jemo. Nimaš li vzroka v ozir tega v skrhi biti ?
Toliko spovedi, in tako malo napredka v dobrem!
Toliko svetih obhajil, in tako meseno življenje!
Eno samo vredno sv. obhajilo te zamore svet¬
nika narediti. Kakšna je s teboj? . . .

3. Ako Telo našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa nevredno prejmemo, si jemo sodbo in
pogubljenje. Ali bi nas ne imela ta misel s
trepetom napolnovati ? Kaj bo enkrat, kadar se
bo moralo Krvi našega Jezusa Kristusa za toliko
nevrednih obhajil zadostovati?

Premišljuj, ktere pregrešite navadno storiš
pri svojih spovedih in obhajilih, in trdno skleni,

309

k prejemanju sv. zakramentov se vselej tako
skrbno pripravljati, kakor da bi moral precej
potem umreti . . .

19. O sveti maši.

„Na vseli krajih se ho mojemu imenu pri¬
našal čisti dar.“  (Malali. 1.)

1. Najsvetejše in najimenitniše opravilo
naše svete vere je daritev svete maše. To je
ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus svo¬
jemu nebeškemu Očetu za nas na gori Kal¬
variji daroval; to je tedaj Božja daritev, in ne
morem Bogu nič prijetnišega storiti, kakor če
sem pobožno pri tej sveti daritvi. To vem in
verujem, in vendar kolikrat zamudim ali opu¬
stim kako sveto mašo! . . .

2. Pred Bogom imamo veliko dolgov po¬
plačati; kajti noben dan ne preide, da bi ga
nič ne žalili. Kako pa moremo najlože tej dolž¬
nosti zadostovati? — Ne drugače, kakor če
svoje zadostovanje zedinjamo z zasluženjem
Jezusa Kristusa; brez tega zedinjenja nam ne
morejo vse ojstrosti spokornikov, vse muke
mučencev, vse naše spokorne solze nič poma¬
gati. — Tega zedinjenja pa se vdeležujemo pri
sveti maši . . .

3. Da se pravični Bog še ni maščeval
strašno hudo nad hudobnim svetom, se imamo
zahvalili daritvam sv. maše, ki se vsak dan
opravljajo v njegovo spravo. Pogled njegovega
ljubega Sina zadržuje roko njegove pravice; in
med tem, ko človeški grehi na maščevanje

310

kličejo, kliče Kri Jezusa Kristusa za milost. —
0 pač ginljiva misel! — In vendar kako malo
ljudi je večkrat pri sveti maši, med tem, ko
so kraji posvetnih veselic prenapolnjeni! . . .

Skleni, ako ti je le mogoče, vsak dan biti
pri sveti maši s tako pobožnostjo in tako častit¬
ljivostjo, kakor da bi bil pri smrti Jezusovi na
gori Kalvariji . . .

20. O zgledu.

„Gorje človeku, po kterem pohujšanje
pride."  (Mat. 18.)

1. Kdor drugim slab zgled daje, je učenik
hudobije; on uči greh tiste, ki ga še ne po¬
znajo ; on pregovarja v hudo tiste, ki so se ga
bali; on osrčuje k prepovedanim rečem tiste,
ki si jih do zdaj niso upali storiti; on potrjuje
v hudobiji tiste, ki so jo mislili zapustiti. 0
kolikšna odgovornos-t! . . .

2. Kdor daje drugim slab zgled, provzro-
čuje več hudega, kakor more najsvetejši slu¬
žabnik Božji dobrega storiti; on spridi in pahne
več duš v pekel, kakor jih morejo goreči slu¬
žabniki Božji z vso svojo vnemo rešiti. Slab
zgled je rodovitno strupeno seme, ki svoj sad
od rodu do rodu nadaljuje . . .

3. Kdor slab zgled daje, je nekak antikrist;
on se vojskuje zoper kraljestvo Kristusovo, on
mu odteguje šiloma drago odkupljene duše,
zapeljuje otroke Božje, mori duše, razširja kra¬
ljestvo Luciferjevo, pod čegar zastavo služi,
čegar želje in voljo spolnuje . . .

311

Poprašaj se, ali ne daješ s svojim življenjem
drugim v kaki stvari pohujšanja; in odpravi
od sebe vse, kar vtegne drugim v spodtiko
biti! . . .

21. O trpljenju.

„I(dor ne nosi svojega križa, ni mene
vreden (Luk. 14.)

1. Življenje kristjana je življenje križa. Da
Jezusa posnemamo, t. j. da ž njim trpimo, smo
kristjani postali, ne pa da bi le v razveselje¬
vanjih živeli. Ako pa vkljub temu pred križem
bežimo, in hočemo vživati le pozemeljske do¬
brote, je to ravno toliko, kakor od krščanstva
odpasti. — Kakšno je tvoje krščanstvo? . , .

2. Sv. evangelij pravi: »Blagor žalostnim.«
— »Gorje vam, ki se zdaj smejate.« Ali raz-
umiš te besede? Ali ti ne pravijo, da ti je
tvoje življenje dano, da za svoje grehe s križem
in trpljenjem pokoro delaš? da se ti ne bo
dobro godilo, če ta čas v razveseljevanjih in
zabavah tratiš? . . . Premisli dobro, in vadi
se v lahki pokori, k čemur ti je priložnost
dana v trpljenji; zakaj veliko ostrejše se boš
moral pokoriti v večnosti, ako se brez trpljenja
ločiš od tod . . .

3. Sin Božji je moral trpeti, da je šel tako
v svojo čast; vsi svetniki so morali trpeti, da
so mogli zveličani biti; in hočeš li ti po drugi
poti v nebesa priti? meniš li, da krona ne¬
beška te ne bo nič stala? Križ je znamenje iz¬
voljenih ; z veseljem ga sprejmi, srčno ga nosi —
za trpljenjem sledi veselje.

312

Sprosi si od križanega Jezusa milost, da
bi se mogel vdeleževati njegovega trpljenja, da
bi se kdaj vdeležil tudi njegovega veličastva . . .

22. O vdanosti v voljo Božjo.

„Naj se zgodi , Oče, lcer je talco tvoja
voljah  (Mat. 2.)

1. Prava svetost obstoji v enakošnosti naše
volje z Božjo voljo; kajti hoteti, kar Bog hoče,
se pravi le dobro hoteti. Ravno zato so svet¬
niki sveti postali, ker je bila njih volja skle¬
njena z Božjo voljo. Brez te enakošnosti člo¬
veške volje z voljo Božjo je vsaka čednost ne¬
mogoča ; brez tega je vse le na videz, zmotnjava
samega sebe.

2. Kdor z voljo Božjo in Božjo naredbo ni
zadovoljen, se nekako vzdiguje zoper gospostvo
in modrost Božjo; kajti vse, kar se zgodi, se
zgodi po njegovi volji ali po njegovem pri-
puščenji. In zakaj bi mi ne bili zadovoljni s
t,em, kar je neskončna modrost naredila ali
pripustila? . . .

3. Bog je neskončna dobrota. Zatega voljo
on nič ne pripusti, kar bi ne bilo na eden ali
drugi način nam v prid. En pogled na pota
Božje previdnosti mi bo pokazal, kako je vse,
kar svet nesrečo, nadlogo, nezgodo imenuje,
vendar le za-me dobrota in milost Božja, ako
le jaz z nepotrpežljivostjo in nezadovoljnostjo
videzno nesrečo v pravo nesrečo ne spremenim.

Prosi Boga, da se njegova sveta volja
vsegdar nad teboj spolnuje in pripusti se vsega
previdnosti Božji . . .

313

23. O zaupanju do Boga.

„Ti si moj Bog, moja osoda je v tvoji
roki .“ (Ps. 30.)

1. Človek zaupa svoje ozdravljenje zdrav¬
niku; svojo tožbo odvetniku, slepec svoje živ¬
ljenje celo otroku, dostikrat še psu; in mi bi
se obotavljali, se previdnosti Božji prepustiti?

2. Božja očetovska previdnost se razteguje
celo na najmanjšo stvarico. Česa se hoče bati
duša, ki je vstvarjena po Božji podobi, in je z
drago Krvijo Jezusa Kristusa odkupljena? Bog
preživlja celo nevernike, obsipa dostikrat z mi¬
lostmi hudobneže, ki ga žalijo; kaj ne bo storil
za tiste, ki se ga boje in ga ljubijo ? . . .

3. Bog je naš Oče, naše zadeve bi ne
mogle torej biti v boljših rokah. Pustimo rav¬
nati po njegovi neskončni modrosti in dobrot¬
ljivosti. Ljubezen do nas ga sili za nas skrbeti;
obljuba, nam pomagati, ga zavezuje svojo be¬
sedo spolnovati. — Se nikdar ni bil osramoten
nobeden, ki je na Gospoda zaupal ...

Premišljuj, ali je vtrjeno tvoje zaupanje
na dobrotljivost Božjo in na zasluženje Jezusa
Kristusa? . . .

24. O ljubezni do Boga.

„Ako ljubezni nimam, nisem nič.  “ (I.
Kor. 13.)

1. Bog te je tako ljubil, da je svojega edi¬
nega Sina za-te v smrt dal. Za to ceno si je

314

tvojo nasprotno ljubezen odkupil. — In ti bi
mu jo hotel odreči, se zanj nič pečati, in si
nobenega truda ne prizadjati, njega v njegovi
neskončni ljubezni in lepoti vedno bolj spo¬
znavati? . . .

2. Bog ti zapoveduje, da ga iz vsega srca
ljubiš. Jeli mar to preveč pri tako majhnem
srcu in tako velikem Bogu ? Ali mu mar preveč
daš, če mu vse srce daruješ potem, ko je on
poprej tebi svojega edinorojenega Sina dal?
Je li mar pretežko ljubiti tistega, ki je ne¬
skončna lepota? . . .

3. Milost, smeti Boga ljubiti, je tako velika,
da bi se celo s peklenskim trpljenjem predrago
ne kupila. In srečni bi bili celo pogubljeni,
ko bi mogli le eno samo dejanje ljubezni obu¬
diti. — In jaz morem Boga ljubiti, ako le ho¬
čem, in jaz bi to zanemarjal ? Ali bi ne bilo to
vzroka zadosti, da bi me Bog zapustil? . . .

Odpovej se vsemu, karkoli te zadržuje
Boga ljubiti, da te kdaj Bog ne bo zavrgel. ..

25. O ljubezni do Jezusa Kristusa.

„Ako kdo Gospoda Jezusa Kristusa ne
ljubi, bodi preklet.  “ (I. Kor. 16.)

1. Nikdar ni kak človek za-me toliko storil,
kolikor je Jezus Kristus storil. Da bi me rešil
večnega pogubljenja, je svojo Kri do zadnje
kaplje za-me prelil, in taisto dal kot kupnino
za mojo dušo. Njegov sem torej ves, in kar

315

sem mu zato neogibljivo dolžen, je to. da mu
ljubezen za ljubezen povraeujem . . .

2. Pes je hvaležen za kost, ki se mu na
tla vrže, zato me ljubi in varuje. Jezus pa
mi daje svojo milost, svojo Kri, svoje zaslu-
ženje, in jaz bi hotel mrzel do njega ostati?
0 nehvaležna duša, uči se svoje dolžnosti od
živali! . . .

3. Mi smo občutljivi za svoje prijatelje, in
se jim srčno zahvaljujemo za kake ljubeznjive
postrežbe, ki nam jih skazujejo; ali hočemo
samo do Jezusa trdi in nehvaležni biti? Kteri
izmed naših prijateljev se je kdaj dal za nas
križati, kakor Jezus Kristus? . . .

Prosi Jezusa pogostorna za dar ljubezni do
njega, in misli večkrat na to, kaj je on za-te
storil . . .

26 . O ljubezni do bližnjega.

„Kdor svojega bližnjega ljubi, ta je po¬
stavo dopolnil. 11  (Rimlj. 13.)

1. Kdor Boga ljubi, mora tudi svojega
bližnjega ljubiti; zakaj bližnji je Božja podoba.
Brez te ljubezni se sami sebe motimo, ako
mislimo, da Boga ljubimo; brez nje so vsa
dobra dela brez zasluženja, celo mučeniška
smrt brez ljubezni nič ne pomaga . . .

2. Jezus Kristus nam razločno zapoveduje
bližnjega ljubiti, kakor on nas ljubi. To je že
dosti vzroka, ljudi ljubiti, če tudi nimajo nič

316

ljubeznjivega nad seboj. Ali pa bi ne imel res
ljubiti tistega, ki ga je moj Zveličar tako močno
ljubil, da je zanj umrl? . . .

3. Ljubezen do bližnjega mora biti takošna,
kakoršna je bila Jezusova. Ona mora biti pri¬
pravljena, pomagati, na pomoč priteči, kakor
je bil Jezus Kristus pripravljen svojo Kri in
življenje za nas darovati. Pa kako redka je
taka ljubezen med ljudmi! . . .

Skleni, nikoli nič storiti zoper ljubezen do
bližnjega . . .

27. O ljubezni do sovražnikov.

„Kdor sovraži svojega brata, je morilec . 11
(Jan.)

1. Ljubezen je krščanstvu tako lastna, da
smo dolžni celo svoje sovražnike ljubiti. Jezus
Kristus nam tega ni le samo zapovedal, ampak
s svojim lastnim zgledom to učil spolnovati.
On je velikodušno celo svojim morilcem od¬
pustil in zanje molil, in mi bi se ne mogli
premagati, da bi svojim sobratom majhna raz-
žaljenja odpustili? . . .

2. Kristjan, ki razžalnikom noče odpustiti,
si sam sebi sodbo izreče, kolikorkrat »oče naš«
moli. V tej meri, v kteri mi odpuščamo, bo
tudi Bog nam odpustil; nobene milosti pa ne
bo skazal temu, ki usmiljenja ne skaže . . .

3. Kdor svojega bližnjega sovraži, ni vstanu
ž njim ene vere biti. Zakaj kako more ž njim,
ki ga ne more trpeti, bližati se enemu in
ravno tistemu altarju, vdeleževati se ravno

317

tistega angeljskega kruha, na en raj verovati,
in upati tam večno skupaj bivati s tistim, kte-
rega sovraži? Le hudiči in zavrženi v peklu se
sovražijo med seboj; in ne hoteti odpustiti, je
prav gotovo znamenje večnega pogubljenja . . .

Preiskuj svoje srce pred podobo križanega
Jezusa, in če najdeš v njem kako sovraštvo ali
le kako zamrzo do kakega človeka, si vzemi iz
ran Jezusa Kristusa občutljeje ljubezni, in od¬
pusti iz srca bližnjemu, da bo tudi Bog tebi
odpustil tvoje grehe . . .

28. O nasledovanju Jezusa Kristusa.

„ Učenik! grem sa teboj, kamor tudi greš.  “
(Mat. 8.)

1. Prvi človek se je končal, ker je hotel
Bogu enak biti. Vsi drugi ljudje pa se morejo
rešiti, če bodo podobni Sinu Božjemu. Da je
nam izgled, se je včlovečil. Če smo njemu po¬
dobni, seštejemo k izvoljenim, kterih prvorojeni
je on . . .

2. Posvetni ljudje se tolikanj trudijo, da
šege in zadržanje sveta posnemajo. Dvorniki se
v vsem po svojem knezu ravnajo, učenci ne¬
kega ajdovskega modrijana so celo njegove na¬
pake posnemali. Oh, kako malo jih je pa, ki
mislijo na življenje in čednosti Jezusa Kristusa,
da bi se po njem ravnali! — Kako sramotno
za-me, da stopinje nisem storil, da bi ga na-
sledoval! Kako žaljivo za Jezusa, da jih je
tako malo, ki ga posnemajo! . . .

318

3. Kaj bom pri sodbi odgovoril, če se bo
življenje Jezusovo z mojim primerjalo, njegova
ponižnost z mojo prevzetnostjo, njegova pokor¬
ščina z mojo nepokorščino, njegova krotkost z
mojo razburjenostjo itd. ? — O čudna prikazen,
kristjan biti brez krščanstva, krščen biti in
vender hudiču služiti, pod zastavo križa stati
in vendar suženj mesa in sveta biti! Eno se mora
zgoditi — ali ime ali zadržanje spremeniti;
kajti kristjan je le tisti, kteri Jezusa posnema.

Glej tedaj, ali bi se mogel ti iz svojega
obnašanja kot učenec Jezusov spoznati ? . . .

29. O mlačnosti.

„ Ker si mlačen, te začnem iz svojih ust
bljuvati 11 .  (Skrivn. razod. 3.)

1. Oh, kako nesrečen je mlačen človek! On
nima nebeških tolažb; on se zgubi s poti pre¬
vidnosti Božje; on greši brez strahu; on dela
hudo brez očitanja vesti; on se boji sam v se
iti in svoj dušni stan pregledovati in živi tje v
en dan brez skrbi za svojo dušo . . .

2. On je bolan in ne čuti bolezni svoje
duše; on je suženj svojih strasti in meni, da je
prost. On se ne zmeni za znotranje prigovar¬
janje; on je neobčutljiv za nagibe božjih mi¬
losti in zlorabi pomočke zveličanja, in postane
tako gnjusoba srcu Božjemu . . .

3. Sem li mar jaz v tem milovanja vred¬
nem stanu? ali sem gorak ali mrzel? ali sem
popolnoma Božja lastnina ali le na pol? —
Glej na svojo pobožnost v molitvi, na svojo

319

gorečnost v ozir vaje v krščanskih čednostih,
posebno ljubezni do Boga in do bližnjega, po¬
nižnosti. čistosti, zvestobe in pridnosti v spolno-
vanji svojih dolžnosti, na premagovanje in za¬
tajevanje samega sebe, in lahko boš spoznal,
ali si mlačen . . .

Izkoplji se iz stanu mlačnosti, ki te pelje
v pogubljenje — trudi se bolj, trudi za nebeško
kraljestvo, ker le tisti ga na-se potegnejo, kteri
si silo prizadevajo . . .

30. O gorečnosti v službi Božji.

„Ne bodite leni v gorečnosti “. (Rimlj. 12.)

1. Neizrekljiva je gorečnost, ki jo Bog raz¬
odeva za naše zveličanje. Vsa njegova dela
merijo le na našo spopolnost; vsa želja nje¬
govega srca, vsaka skrb njegove modre pre¬
vidnosti gre le na to, da bi bili mi vedno boljši.
Ali bi se torej ne spodobilo, da bi tudi mi
enako gorečnost v njegovi službi skazovali? In
kakšna sramota za nas, če bi bili v tem za¬
nikrni? . . .

2. Veliko onečastenje Božje je, ako mu
lenobno služimo; kajti s svojo lenobo pripra¬
vimo njegovo službo tako rekoč ob veljavo,
kakor da bi on ne bil vreden, da hi mu služili,
in kakor da bi njegovo plačilo ne bilo veliko
vredno. Gorje pa človeku, ki službo Božjo za¬
nikrno ter nemarno opravlja! . . .

3. Vse, tudi najmanjše, kar iz ljubezni do
Boga storimo, ima tisučkrat več vrednosti, kot
vsa dela največjih junakov. Koliko truda si

320

moramo torej prizadjati v službi Božji, ker
ljudje toliko storijo iz posvetne nečimurnosti!
— Glej služabnike hudičeve, kako ne počivajo,
in se ničesa ne ustrašijo; in ti bi hotel manj
storiti za Kristusa in za nebesa? . . .

Premišljuj svoje zadržanje do Boga; glej,
ktera pobožna opravila najbolj zanikrno oprav¬
ljaš, in opravljaj od zdaj naprej bolje, da boš
vreden služabnik Božji.

31. O zvestobi v malem.

,,Kdor je v najmanjšem zvest, ta je tudi
v večem zvest.  “ (Luk. 16, 10.)

1. Velike reke izvirajo iz majhnega stu¬
denca; velika drevesa izrastejo iz majhnega
zrna; naj večji ogenj se prične iz majhne iskre;
potop velikih ladij iz majhne razpoke; globoki
padci izvirajo dostikrat iz majhnega greha;
velika nesreča iz majhnega vzroka . . .

2. Veliko je odvisno od majhnega; majhno
vodi k velikemu. Kteri v strahu Božjem živi,
ničesa ne zanemarja. Kdor Boga ljubi, mu je
vsaka reč imenitna, vsako še tako majhno
opravilo iz ljubezni do Boga natanko opravlja.

3. Velika dela človeka zadovoljnega de¬
lajo: na videz majhna, pa so Bogu dopadljiva.
Kdor je v malem nezvest in zanikrn, bo tudi
v velikem. Kdor se v mladosti navadi v malem
zanikrn in površen biti, bo pozneje v življenji
tudi v velikih in imenitnih opravilih tako za¬
nikrn. Kdor je v malem zvest v svoji mla¬
dosti, natančen in priden, bo pozneje tudi v

321

velikem tak. Nič ni majhno, od česar je odvisno
naše zveličanje. Nič ni veliko, ako ni v zvezi
z majhnim. Bog le zvestobo ceni; zvestoba pa
se kaže v majhnem . . .

O moj Bog! ker ti ne morem v velikih
rečeh služiti, ti hočem majhne službe skazovati;
in ker ne morem težkih del opravljati, hočem
vsaj majhna doprinašati.

32. O čistosti.

„Blagor jim, kteri so čistega srca, ker oni
bodo Boga gledali. 11  (Mat. 5.)

1. Jezus čiste ljudi posebno ljubi; kajti
prečisto Devico Marijo si je v svojo mater iz¬
volil. Deviškega aposteljna Janeza je med vsemi
aposteljni najbolj ljubil. Jezus je čistim dušam
v nebesih neko posebno veliko veselje pri¬
pravil, ker bodo njega spremljevale, kamor koli
pojde, in mu novo pesem pele, ktere drugi ne
bodo mogli razumeti . . .

2. Ako čisto in nedolžno živim, ima moja
čednost veče zasluženje, kot angeljska čistost,
ker angelji nimajo telesa, torej tudi ne skušnjav,
zoper ktere se mora čisti človek vojskovati.
Ako čisto živim, sem torej Bogu posebno do¬
padljiv in si prelepo krono služim v nebesih.
O neprecenljivi zaklad svete čistosti, kako drag
si ti, pa tudi kako težko se neomadežano ob¬
varuješ! . . .

3. Da more človek čisto živeti, mora po¬
nižen biti. Bog ponižuje prevzetne. Prevzetnost

21

Rafael.

822

gre pred padcem. Imej povsod Boga pred očmi;
vedi, da Bog vse vidi in ve, tudi naše naj-
skrivnejše misli in željein  noč je pred njim
kakor dan razsvetljena. Čuj čez svoje počutke:
oči, ušesa, usta, roke in srce. Beži pred slabo
priložnostjo! Časti prečisto Devico Marijo in
angelja varha, in priporočaj se jima v varstvo!

0 moj Bog! daj, da poprej nedolžen umr-
jem, kakor da padem v kak greh zoper sveto
čistost!

Pristavek.

A. Česa se ima mladina posebno varovati.

1. Lenoba.

Ne za otročarije in igrače si. o krščanska
mladina! na svetu. Tvoja natorna živost, tvoja
lahka hoja, tvoje drzno hrepenenje, tvoje ne-
prestrašeno dejanje očitno kaže, da je dobrot¬
ljivi in modri Stvarnik v te nagnjenje do dela
položil, ki ga nikdar bolj natorno razvijati ne
moreš, kot v svojih mladostnih letih. Če se
ustavljaš temu nagnjenju, in se lenobi vdajaš,
zadosti očitno kažeš, da se pogreša pri tebi
ena najlepših čednosti mladostnih let, in da
imaš neko bolezen, ktere bi se moral pač sra¬
movati. Ti stopiš na široko cesto pogubljenja;
zakaj lenoba je začetek vseh hudobij. Duh ne
more počivati, mora svoje moči razodevati, če
se ne zgodi v koristnih rečeh, se zgodi v škod-

21 *

324

ljivih. Če se. o mladina! ne navadiš delavna
biti za dobro, boš delavna za hudobijo in raz¬
uzdanost. Tvoje srce bodo odprta vrata, skozi
ktera bo brez zadržka dušni morivec v te
prižel; tvoje srce bo zemlja, kjer strasti in huda
nagnjenja najbolj poganjajo; bo močvirje, kjer
se ostudni mrčes greha in strupeni sopari hu¬
dobije izlegajo. Ob kratkem: lenoba je za-te
močen pa kalen studenec sramote in pogub¬
ljenja, ona je jama čednosti in nedolžnosti;
kajti ure, ki se delu odtegujejo, se navadno
obračajo v igre, v pijančevanje, v pohajkovanje
in v slabe tovaršije, ali pa v slabe misli. Zra¬
ven tega je lenoba še morivka tvojih dušnih
in telesnih moči, ki se s pridnostjo in z de¬
lom hude, urijo in bistre, z lenobo pa zaspe in
oslabe. Nevednost ali napolvednost ste natorna
otroka te nenaturne matere; nepripravnost in
nezmožnost za kak pošten stan ste nje sra¬
motni sestri. To pričuje žalostna skušnja, pri¬
čujejo zgledi, ki se nam dostikrat živo pred
oči postavljajo; veliko mladih ljudi je brez
stanovitnosti, brez spoznanja, brez trdne volje,
ker so sužnji svoje lenobe. Zatorej, o krščanska
mladina! varuj se lenobe kot najbolj nevarne
zanjke, ki preti tvoji nedolžnosti in tvoji sreči;

325

navadi se, svoj čas in svoje moči v dobro
obračati in za svoje izobraženje z vso resnobo
skrbeti. Pomisli, da ti je Bog sam zavoljo tvojih
grehov delo naložil, in je torej le zadostenje za
storjeno krivico; da je čas, ki se z lenobo
zgubi, prav draga reč, ki se z vsemi zakladi
sveta ne da zopet kupiti; da so dnevi tvojega
življenja odmerjeni, se vsak trenutek svojemu
koncu bližajo, in da moreš na enkrat stati na
pragu večnosti, in zavoljo njih ostri odgovor
dajati. — Hočeš se torej lenobe obvarovati in
svoja mladostna leta v svojo prihodnjo srečo
obračati, opravljaj pred vsem drugim to, kar
tvoj stan in tvoj poklic od tebe tirjata, namreč:
potrebna dela. Da tvoja pridnost ne opeša,
ravnaj se po postavljenem redu; hočeš s svojim
delom koristiti, naj ne bo tvoja pridnost pre¬
napeta, ampak pametna: hiti počasi; hočeš se
z delom in s pridnostjo posvetiti, delaj vse z
dobrim namenom, vse k večji časti Božji in v
slavo prečiste Device Marije.

2. Nečistost.

Gorje mlademu človeku, ki sladkim bese¬
dam zapeljive kače verjame, in sega po kozarcu
nečistega veselja, pije strup, ki po najgrozovit-

326

nejši poti dušo in velikrat tudi telo umori;
žalostno se moti, ko meni, vživati veselje, ktero
bi moglo napolniti želje njegovega srca. 0 ne,
nikdar in nikoli se ne more srce pomiriti s tern.
kar se počutkom sladka, zakaj le za Boga je
vstvarjeno, pravi sv. Avguštin, in nima počitka,
dokler v Bogu ne počiva. Namestu veselja, ki
ga je upal nesrečnež vživati, se polasti njego¬
vega srca najstrašnejše pečenje vesti; zatorej
se bo semtertje obračal, da bi pokoj našel,
nikjer ga ne bo najdel, zakaj s strupeno pšico
je ranjen. Skušnjava mu je sicer obetala slad¬
kosti; dala mu jih je, pa le za trenutek časa.
in zapustila mu je strašne dušne bolečine; obe¬
tala mu je vesele dni, pa mu je zato vzela
moč njegove volje, bistrost njegovega uma,
ljubeznjivost njegovega srca, in mu za to pu¬
stila oslabljene in otrpnjene dušne moči, ne¬
občutljivost do vsega Božjega in velik strah
pred smrtjo in sodbo. Zatorej, o mladi človek!
bi bila za-te brez izjemka največja izmed vseh
nesreč, ko bi se nečistosti vdal; zakaj s tem
bi zgubil največjo lepoto svoje duše, nedolž¬
nost in posvečujočo milost Božjo, bi zgubil mir
svoje vesti in mir svoje duše, in bil bi zavoljo
tega ves zbegan v svojem duhu in bi morebiti

327

na zadnje še obupal. Z nedolžnostjo bi zgubil
vso ljubezen do Boga in do nebes; kajti lju¬
bezen Božja prebiva le v čistih srcih, in želje
po nebesih se zaduše po živinskih sladnostih
nečistega človeka. Zgubil bi vso pobožnost in
ljubezen do molitve; kajti nečisto srce, v kterem
je ljubezen Božja umrla, se ne povzdiguje več
v otročjem zaupanji k Bogu. Zgubil bi vso vero
v Boga; kaj se namreč ložje zgodi, kot to, da
oslabljen duh resnic svete vere ne more več
razumeti in da ne veruje nič več rad v tistega
Boga, kterega bi se moral bati; ne v pravično
sodbo Božjo, pred ktero bi se moral tresti.
Zgubil bi vso moč, zopet vstati; ker tega bi ne
mogel brez posebne milosti Božje, ktero zado-
bijo pa le tisti, ki za-njo prosijo, kar pa suženj
nečistosti redko kdaj dela. Zgubil bi svoje
zdravje, in bil bi rop prezgodnje, bolečine polne
smrti; kajti nič ni tako strupeno za človeško
življenje in telesno zdravje, kakor nečisti greh;
on vrže smrtno seme v tvoje kosti, in trohlji¬
vost v tvoje meso, da shujšan, bled, s kalnimi
očmi v spomladi svojega življenja zvenjevaš,
in se ti smrt kot strašna kazen približuje.

Varuj se torej z vso skrbjo nečistosti, zakaj
nobena pregreha ne pride tako lahko v tvoje

srce, nobena nima toliko in tako skritih potov,
nobena ni bolj predrzna in neutrudljiva, nobena
bolj zvita in prekanjena, kakor nečistost. Pri¬
jazna, smehljaje in igraje se ti bliža in še le
potem zgrabi z morivnimi kremplji neprevidno
nedolžnost, kadar se čuti dovolj močno. Čuj
torej nad svojimi počutki, ker pritepe se skozi
nezavarovane oči, če se pomude na rečeh, ktere
vžigajo ogenj poželjivosti; pritepe se skozi ne¬
zavarovana ušesa, če se sladkim besedam za¬
peljive kače in strupenim grdim kvantam od¬
pirajo in nastavljajo; polasti se domišljije, če
se nespodobne misli nemudoma ne odganjajo.
Guj in ustavljaj se, o krščanska mladina! nikar
ne dopuščaj, da bi se iz iskre nečistega ognja
plamen vzdignil, sicer boš britko objokovala —
pa prepozno — zgubo svoje nedolžnosti. Pred
vsem pa čuj sama čez se, o krščanska mla¬
dina! da ne boš svoja lastna zapeljivka; imej
spoštovanje do sebe; tvoje telo in tvoji udje
so tempelj Božji, dani so ti v boljši cilj in konec,
kakor da bi jih obračala v orodje svoje sra¬
mote in ž njimi končala svojo srečo, svoja ne¬
dolžnost in svoj pokoj. Z čuječnostjo sklepaj
molitev, zakaj najmočnejše orožje je zoper
skušnjavca; ž njo si pridobiš pomoč od zgorej-

329

in srčnost za boj. Živi v svetem strahu Božjem,
ker Bog je povsod pri tebi in te povsod vidi,
in te bo kdaj sodil; prav posebno pa se zatekaj
k Mariji, prečisti Devici; izročuj svojo nedolž-
nost njenemu varstvu, da odvrne od tebe ne¬
varnost in ti v nevarnem boji dobrotljivo roko
podaja.

3. Nezmernost.

Skoraj ravno tako ostudna in škodljiva
pregreha, kot nečistost, je nezmernost, kteri se
prevelikrat vdaja zlasti odraščena mladina. Z
nepopisljivo lahkomišljenostjo se celo s tem
baha in med seboj skuša, kdo da more hitrejše
in največ polnih kupic in vrčkov izprazniti.
Kdor v tem druge prekosi, dobi junaško zmago;
on potem zvonec nosi pri svojih pajdaših; nje¬
gove misli, besede in vodila večina drugih za
svoje spoznava in spolnuje. Oh, nesrečni norci!
ne vedo, kaj delajo; kako globoko svojo člo¬
veško vrednost ponižujejo, koliko neizrečeno
revščino sami sebi nakopavajo, koliko grenkega
s tem drugim napravljajo! Ali je mar to res
kaj velicega in hvalevrednega, nespametniši
biti, kot neumna živina? Ali je mar to pametno,
v svojem nevrednem obnašanji hvale iskati,
najžlahtnejše natorne darove duše in telesa

330

tako predrzno zapravljati, in si toliko časne in
večne nesreče na glavo nakopavati? — Pre¬
mišljuj, o krščanska mladina, kaj uči o ne¬
zmernosti vera, pamet in skušnja? . . . Rečejo,
nezmernost pelje naravnost v nesramnost.
»Vino nečistost dela, in pijanost hrup; kdor
ima nad tem veselje, ne bo nikdar moder«.
(Pregov. 20, 1.) »Nikar se ne vpijanite z vinom,
v kterem je nečistost.« (Efež. 5, 18.) — To so
besede sv. pisma, tedaj negoljufive resnice. Kar
pa je tukaj o vinu rečeno, velja o vsaki drugi
vpijanljivi pijači, posebno o žganju. Vpijanljive
pijače vzbujajo meseno poželenje in slabe
dušne moči, da se mu ne ustavljajo; vnemajo
domišljijo, motijo pamet in jemljejo volji moč.
Iz vsega tega izvira neka predrznost, v kteri
si človek veliko dovoli, česar se trezen sramuje.
Koliko mladih ljudi je tukaj doživelo že žalostno
skušnjo! Leta in leta so skrbno čuli nad svojo
nedolžnostjo; pa, glej! o žalost! komaj so prvi¬
krat pri slabi tovaršiji pijančevali, je njih ne¬
dolžnost zamrla, in vsa njih sreča je zginila,
in vse je pokončano, kar je bila skrbna izreja,
lastna čuječnost in izvrstna lastna vaja v njih
hvalevrednega vstanovila. — Vera, pamet in
skušnja ti dalje povedo, da nezmernost ti tudi

331

še najboljše dušne moči pokvarja. Um, pametna
razsoja se ne more izuriti v megli pijanosti;
vednosti in blage misli se ne razvijati in iz-
urjati v duhu, ki ga pijanost zatira. Koliko dra-
zega časa človek v pijančevanji zgubi, ki bi ga
lahko v svoje izobraženje obračal! Dalje uči
skušnja, da nezmernost večkrat še telo umori.
Oe se tudi železno zdravje mladosti s tako ne¬
zmernostjo vselej nagloma ne pokonča, vendar
je gotovo, da je nezmernost mati veliko nevarnih
bolezni, ali celo morij, ki se v pijanosti zgode.
— Varuj se torej, ljuba mladina! te ostudne
in škodljive pregrehe, ki te tako globoko po¬
niža in nezmožno stori za dosego svojega vi-
socega namena, in ker so njeni nasledki ne¬
vednost, zguba časa, razujzdanost in grda ne¬
čistost; beži pred to pregreho kot pred zgubo
nedolžnosti in svoje sreče, kot pred svojim
morivcem in grobom. — Ljubi pa zmernost, če
čistost ljubiš, zakaj ž njo imaš prostost, moč
in srčnost, se napadom skušnjave ustavljati;
ljubi jo, če hočeš nedolžno veselje tega živ¬
ljenja dolgo in mirno vživati. Ce se pri kaki
priložnosti kterega veselega praznika v družbi
svojih sorodovincev ali svojih prijateljev vde-
ležuješ, veseli se v Gospodu, bodi vesel in

332

vživaj dobrote, ki ti jih ljubezen in prijaznost
ponujate, vendar zmerno in varno, ne da bi pre¬
stopil mejo spodobnosti in zmernosti, ali da bi
pozabil, kaj se za krščansko mladino spodobi.

4. Strah pred ljudmi.

Najnevarnišim sovražnikom mladine se pri¬
števa tudi strah pred ljudmi; zakaj ta mori
boljša čutila in blagejše misli mladih ljudi, ter
jih tako pripelje na najnevarniša pota. Suženj
strahu pred ljudmi se mladi človek nikdar ne
more svoje dušne prostosti veseliti; kajti mora
se po mislih in zadržanji svojih mladih tova¬
rišev ravnati, mora hvaliti, kar oni hvalijo,
mora grajati, kar oni grajajo, delati, kar oni
delajo. Še celo tega si ne upa, da bi glas svoje
vesti poslušal in živel po naukih in vodilih
svoje krščanske izreje. Ves omahljiv v mislih
in v dejanji nima nobenih svojih vodil; misli
njegovih prijateljev so tudi njegove misli; po
njih se daje motiti in zapeljevati v ostudne
razbrzdanosti spačene mladine, pusti se siliti v
brezbožne in nesramne pogovore, v nemar
puščati svoje najsvetejše dolžnosti, še celo pre¬
jemanje svetih zakramentov. Ta strah pred
ljudmi grozovito in brezbožno kraljuje: v dru-

ščinah, kjer se mlad človek zoper glas vesti
smeja lahkomišljenim norčijam in besedam, in
s takimi potegne, kteri nekrščansko in brez¬
božno govore zoper vero in njene služabnike;
v spolnovanji verskih dolžnosti,  kterih
se človek ne upa očitno spolnovati, ali jih tako
ne spolnuje, kakor vera zahteva, ker malokdaj
svete zakramente prejema, in še takrat brez
vse prave pobožnosti; besede Božje ne posluša,
se sramuje pred sv. rešnjim Telesom koleno
pripogniti, pred svetimi podobami se odkriti,
pred jedjo in po jedi moliti, in skrbi, da bi se
mu drugi ne smejali. Strah pred ljudmi posebno
takrat svojo škodljivo moč razodeva v mladem
človeku, kadar bi imel dolžnosti svojega stanii
vestno spolnovati; strah pred ljudmi ga namreč
prisili, po zelo škodljivih in pogubljivih potih
s slabimi tovariši hoditi, se zoper predpostav¬
ljene vzdigovati, njih veljavo zaničevati, dano
pohujšanje in pokorščine trdovratno nadaljevati,
ter se boji, da bi ne bil kot nestanoviten za¬
ničevan. Da bi se ti strah pred ljudmi tolikanj
bolj pristudil, premišljuj naslednje reči:

1. Strah pred ljudmi je neumnost.  Ko
bi se zdrav človek v pričo kakega bolnika svo¬
jega zdravja sramoval; ali ko bi tak, ki vidi,

334

se bal slepčevega zaničevanja,, bi ga gotovo vsi
za neumnega imeli. Ali pa ni ravno taka ne¬
umnost, če kristjan zoper svoje trdno prepri¬
čanje to dela, kar bi imel opuščati, in to opušča,
kar bi imel delati? Ni li neumnost, če se za¬
ničevanja tistih, ki mu ne morejo nič škodo¬
vati, bolj boji, kot Boga, ki ga more z dušo in
telesom pogubiti v pekel?

2. Strah pred ljudmi je sramota;  zakaj
ž njim se zataji človeška vrednost in pamet,
človeška moč in samostojnost. Sicer te vežejo
zapovedi Najvišjega, vendar pa imaš še prosto
voljo, s ktero moreš storiti, kar hočeš; imaš
luč pameti, ki te vodi, da se ne pustiš po zu¬
nanjih primerljejih nagibati, temuč po boljšem
spoznanji svoje pameti. Strah pred ljudmi pa
ti vzame prostost, in se zoper svojo pamet
pustiš voditi, kakor se živali vodijo — kolikšna
sramota!

3. Strah pred ljudmi je ostudna s u ž n o s t.
Suženj se mora po volji svojega gospoda rav¬
nati; kdor pa se da od strahu pred ljudmi vo¬
diti, nima kot suženj nobene lastne volje in
nobene prostosti, ampak on je pod jarmom
toliko ljudi, kolikor se jih boji; on je suženj

335

greha, suženj spačenih misli drugih ljudi —
zares ostudna sužnost!

4. Strah pred ljudmi je zatajevanje
Božje. — Kaj hoče druzega biti, če se kdo
ne upa, se za služabnika Božjega spoznati? Če
se pri sv. krstu storjena obljuba tako malo-
srčno prelomi? Ali pa nisi obljubil, o človek!
vse svoje življenje očitno se pod zastavo Jezusa
Kristusa vojskovati? Da, obljubil si, in le s to
pogojo si bil puščen k svetemu krstu in k Go¬
spodovi mizi pri prvem sv. obhajilu. In zdaj se
bojiš, strašljivec! njega za Gospoda in Učenika
svojega spoznati, njemu z vsem dolžnim spo¬
štovanjem služiti, in se za njegovo sveto reč
potegovati! Kaj pa ima Božja služba zaničljivega
v sebi ? Kakšna sramota pa je tedaj v čednosti
in pobožnosti? Ali se ne bojiš žuganja Kristu¬
sovega: »Kdor se mene in mojih besedi sra¬
muje, tega se bo tudi Sin človekov sramoval,
kadar bo prišel v svojem, Očetovem in vseh
angeljev veličastvu.« (Luk. 9, 26.)

Nikar se torej ne daj s strahom pred ljudmi
od dobrega odvračevati in k hudemu napelje¬
vati, temuč bodi zvest in srčen vojščak Kristu¬
sov ; kaži v vsem zadržanji in povsod, da se le
Boga bojiš, in da si v največo čast šteješ, nje-

gov služabnik biti, in nikdar ne pozabi, da
strašljivci niso za nebesa, ktere se morejo le s
silo pridobiti, in vedi, da Jezus in Marija ho¬
četa v službi le duše polne srčnosti in stano¬
vitnosti imeti.

B. V čem se mora mladina posebno
odlikovati.

1. V pobožnosti do prebl. Device Marije.

Pobožnost do Marije Device ima svoje glo¬
boke korenine v katoliški cerkvi; iz nje raste
kakor cvetlica iz semena, kakor sad iz cvetja;
zakaj ljubezen do Jezusa Kristusa, duša kato¬
liškega življenja, pelje neogibno k ljubezni tiste,
ktera nam ga je izredila in v neizrekljivih bo¬
lečinah svoje duše za nas v smrt dala. Res,
pobožnost do Marije Device je s katoliško vero
v tako tanki zvezi, da ena brez druge ne more
obstati, kakor uče sveti učeniki, rekoč: »No¬
beden Jezusa ne ljubi, kteri tudi Marije ne
ljubi.« Zatorej, o krščanska mladina! vnemaj
se po zgledu sv. Alojzija, sv. Stanislava in toliko
družili svetih mladeničev in devic od prve
mladosti za prav goreče češčenje Matere Božje,
da boš v nedolžnosti in pobožnosti rastla. in

337

kdaj srečno umrla. Da bo pa tvoja pobožnost
prava, naj ima naslednje lastnosti:

1. Naj bo tvoja pobožnost do Marije Device
otročja.  Spoštuj in ljubi jo kot svojo nebeško
Mater, ki te je pod križem za svojega otroka
sprejela. Karkoli se ti prigodi tolažljivega in
žalostnega, ž njo deli; njej toži svojo srčno ža¬
lost, njej razodevaj svoje potrebe, njej kaži rane
svoje duše, k njej se zatekaj v skušnjavah, nje
se oklepaj v nevarnostih, njo kliči na pomoč
po padcu.

2. Tvoja pobožnost bodi ne p ren e lil j i v a,
t. j. tvoja ljubezen do Marije ne sme nikdar
omrzniti ali celo jenjati, marveč kolikor je mo¬
goče, vedno rasti. Vsak dan moraš opravljati
kake pobožnosti do Marije Device, posebno ako
so zaobljubljene.

3. Tvoja pobožnost do Marije Device bodi
goreča,  ki se posebno razodeva v razširjanji
Marijine slave in v poveličevanji njenega imena.
Torej si prizadevaj, kolikor moreš, doseči, da
Marijo Devico tudi drugi ljubijo in časte, da se
v njeno čast pesmi prepevajo, altarji njeni
zaljšajo itd.

4. Tvoja pobožnost do Marije Device mora
biti poslednjič tudi po snemalna,  t. j. posne-

22

Rafael.

338

mati moraš njene lepe čednosti — njeno sveto
življenje. — Otroci so podobni svojim starišem;
pri prvem pogledu se spoznajo ne le po obrazu,
ampak po vsi svoji lastniji in vsem obnašanji. Tako
si morajo tudi pravi Marijini duhovni otroci ali
služabniki prizadevati, Mariji Devici podobni
biti v njenih prelepih čednostih, posebno v po¬
nižnosti, čistosti, v ljubezni do Boga in do
bližnjega, in sploh v njenem svetem življenji. —
Skrbi torej, o krščanska mladina! da Marijo,
svojo nebeško Mater, vedno bolj ljubiš, posne¬
maš in častiš, da bo, če v tej pobožnosti sta¬
noviten ostaneš, tvoje zveličanje zavarovano.

2. V čistosti duše in telesa.

O tej prelepi čednosti je bilo v tej molit¬
veni knjigi že večkrat govorjenje. Tukaj bodi
le toliko opomnjeno, da se mora zlasti mladina
v tej čednosti prav posebno odlikovati, ako hoče
Bogu in ljudem dopasti, mirno in veselo vest
imeti, in sploh srečna biti v sedanjem in v
prihodnjem življenji. Ta čednost človeka celo
angeljem podobnega dela, in ga zaljša ne le po
duhu, ampak tudi po telesu. Zato pravi sveto
pismo: »O kako lep je čist rod v svoji svet¬
lobi ! neumrljiv je njegov spomin, ker je (slavno)

339

znan pred Bogom in pred ljudmi.« (Modr. 4.)
Misli, ljuba mladina! le na angeljskega mla¬
deniča sv. Alojzija. Že je minulo več kot 300
let, kar je on zapustil to solzno dolino in se
preselil v prelepa nebesa, in v kako slavnem
spominu ostane že vedno pri ljudeh na svetu!
Koliko vrstnikov mladeničev je imel sv. Alojzij
o svojem času na svetu, dokler je živel; pa
kdo se zdaj zmeni za-nje? Pomrli so, zginili so
s tega sveta, in nobeden jih nima v spominu.
Sveti Alojzij pa je in bo do konca sveta na
zemlji v tako častnem spominu: vsi dobri
kristjani ga prestavljajo in blagrujejo na zemlji.
In kdo je v stanu izreči njegovo slavo in čast
v nebesih? Zato se bere, da ga je videla sveta
Marija Magdalena Pačiška po njegovi smrti v
neki prikazni s toliko slavo in lepoto obdanega,
da si nikdar ni mogla misliti, da bi kteri svet¬
nik mogel v toliki časti in slavi v nebesih biti.
Zatorej, o krščanska mladina! če imaš kaj lju¬
bezni do same sebe, skrbi, da se v tej prelepi
angeljski čednosti, v sveti čistosti, odlikuješ!

3. V pobožnosti sploh.

Pobožnost ne obstoji v tem, da se nektere
molitve opravljajo, včasih cerkev obiskuje, ali

22 *

340

sv. zakramenti prejemajo. Vse to se lahko
opravlja iz zgol p ozemeljskih namenov, iz raz-
mišljene navade, ali pa v žalostnem stanu
mlačnosti. Prava pobožnost je prisrčna, iskrena
vdanost v voljo Božjo, je goreče hrepenenje
po Bogu, kot svojem cilju in koncu, je srčno
razveseljevanje v njem in nad vsem, kar Boga
zadeva. Iz tega izvira ljubezen in veselje do
molitve, kot pravega pripomočka, se z Bogom
kratkočasiti, ljubezen do svetega branja in pre¬
mišljevanja kot najboljše poti se v Bogu raz¬
veseljevati ; od tod večkratno prejemanje svetih
zakramentov, kot najkrepkejšega pripomočka
zedinjenja z Bogom. Ljubezen Božja je duša
pobožnosti, vir vseh pobožnih misli, dejanj.

Brez pobožnosti, o mladi človek, še kristjan
nisi; zakaj kristjan je služabnik Jezusa Kristusa.
Kako pa moreš to biti, če se nič kaj njega ne
držiš, če se v njem ne razveseljuješ, če opuščaš,
se v pobožnih molitvah ž njim kratkočasiti?
Brez pobožnosti tudi ne moreš pravi služabnik
Marijin biti; zakaj tvoje srce bi bilo od Boga
odvrnjeno, bi bilo mrzlo in vnemamo proti
njemu, tedaj tudi mrzlo in vnemamo proti
Mariji Devici, ki je bila najbolj pobožna izmed
vseh stvari na zemlji.

341

Vendar morebiti misliš, pobožnost moti
mladostno veselje, ni za tvojo starost, ker se
preveč z resnobnimi rečmi peča; ali pa se ne
spojema s potrebnimi lastnostmi izobraženega
mladega človeka. Če to meniš, potem si pač v
veliki zmoti. Saj pobožnost ni obešanje glave
ali nekako žalostno zadržanje, ne temno ta-
panje ali otožno zdihovanje. Ravno pobožnost
je najbogatejši studenec nedolžnega veselja;
kajti le pobožnost daje dobro včst, brez ktere
ni pravega veselja. Tudi se ti ni treba bati, da
bi se pobožnost z lastnostmi mladega človeka
ne strinjala, zakaj ravno pobožnost mu daje
posebno ljubeznjivost in se mu prišteva v naj¬
večjo lepoto. Pobožen mlad človek je podoben
angelju, ki pred altarjem Gospodovim Bogu ka¬
dilo daruje. Svoje neomadežano srce vzdiguje
k Bogu, nedolžne, nebeške misli so opravilo
njegove duše, in ogenj pobožnosti se sveti na
njegovem obličju; čisto ok6, prijazen mil po¬
gled, nedolžnost v obličju pričuje, kolik miren
pokoj je v njegovem blagem srcu. — O blagor
tebi, krščanska mladina! če si prizadevaš v po¬
božnosti rasti; ne bo ti potreba, kar se mnogim
zgodi, na starost svojih mladih let objokovati;
zakaj spoznala boš, kar sv. apostelj Pavel go-

342

vori, rekoč: »Pobožnost je za vse koristna, ima
obljubo tega in prihodnjega življenja«.

4. V zatajevanji.

Zatajevanje je krotenje hudega mesenega
poželenja, brzdanje grešnih strasti in nagibov
srca in pritrgovanje tudi sicer pripuščenega ve¬
selja. Kako potrebno je zatajevanje samega
sebe tudi tebi, o krščanska mladina! lahko iz
naslednjega posnameš:

1. Brez zatajevanja ti je nemogoče v
čednostih rasti;  zakaj od nature si k hu¬
demu nagnjena; če se torej temu nagnjenju z
vso močjo ne ustavljaš, boš čedalje globo-
kejše v hudo gnana, čolnu enaka, ki se ima
vodi nasproti peljati, ki je pa, ker ga nobeden
naprej ne goni, po derečivodi zmerom navzdol
vlečen.

2. Brez zatajevanja in premagovanja si ti,
o krščanska mladina! sužnja neukrotenih
strasti,  ki te v sramotnih verigah drže, in k
takim delom silijo, ki jih sama zaničuješ. Brez
zatajevanja in premagovanja boš ti, o mladi
človek! len, jezen, nevoščljiv, častilakomen, ne¬
čist in sovražen, in ne boš zato nikdar vžival
notranjega miru, ampak boš sam s seboj, s svo-

343

jim stanom in s svojo okoliščino nezadovoljen,
in tako boš sebi in drugim veliko britkili ur na¬
pravljal. Imaš pa svoje hudo nagnjenje v svoji
oblasti, in si se navadil svoje strasti brzdati,
potem se veliko žalosti ogneš, in vse zoprnosti
ne bodo mogle tvojega veselja kaliti in ti zno-
tranjega miru vzeti.

3. Brez zatajevanja in premagovanja samega
sebe nisi ti, o mladi človek! celo ne kristjan.
Kristjan je nasledovalec Jezusa Kristusa; člo¬
vek, ki hoče Kristusov biti. Kristus pa pravi:
»Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe za¬
taji;« (Luk. 9, 23.) in sv. Pavel piše: »Kteri so
Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in
željami vred.« Zatajevanje in premagovanje je
tedaj bistvena pogoja pravega kristjana, brez
nje ne boš nikdar svojemu Božjemu Zveličarju
podoben, ne boš nikoli njegove krotkosti, nje¬
gove ponižnosti, njegove ljubezni imel, in tudi
ne drugih lepih krščanskih čednosti. Vse pa,
kar imaš na videz dobrega nad seboj, je brez
zatajevanja to, kar sv. Avguštin o čednostih
nevernikov govori, le leskeča pregreha in nič
druzega.

4. Brez zatajevanja samega sebe še celo
ti, o mladi človek! pravi človek nisi;  zakaj

344

le po tem se človek loči od živali, da on po
duhu, žival pa po naturnem nagonu ali po¬
želenji živi in se voditi pusti. Brez zatajevanja
živeti, kaj je to druzega, kot po naturnem po¬
želenji živeti, in po tem takem prav živalsko
življenje imeti ? Ali je pa tako življenje človeški
vrednosti in imenitnosti primerno? Še celo
ajdovski modrijan Seneka je spoznal potrebo
zatajevanja samega sebe, zato je rekel: »Pre¬
velik sem, in k večjemu sem rojen, kakor da
bi moral sužen biti svojega telesa.«

5. Hočeš pa vedeti, o mladi človek! kako bi
se mogel v tej potrebni čednosti vaditi, ne da
bi s tem kalil veselja svoje mladosti, in si živ¬
ljenje grenil: sprejmi z voljnim srcem kratko
napeljevanje k zatajevanju samega sebe, in
bodi prepričan, da ti zatajevanje ne bo ravno
toliko teže delalo, če se le z dobro voljo in s
srčnostjo te reči lotiš. Prenašaj tedaj s krščansko
ljubeznijo majhno nagajanje svojih tovarišev,
razžaljive besede hudobnih ljudi; sprejemaj z
mirno vdanostjo mnogotere in neprijetne dolž¬
nosti stanu, opravljaj jih stanovitno in pridno;
ne naveličaj se dela, če se ti tudi ne ljubi; v
jedi in pijači si včasi kaj malega pritrgaj, ni¬
koli se ne pritožuj zastran slabih jedi, temuč

345

jej, kar se ti dd, zunaj časa obeda vmes nič
ne vživaj; če v veliki vročini poleti žejo trpiš,
nikar je precej ne vgasi, počakaj nektere tre¬
nutke ; prenašaj potrpežljivo vročino in mraz in
slabo vreme; namesto da bi se v kako raz¬
veseljevanje podal, pojdi ta čas raje v cerkev,
ali pa zapusti nekaj trenutkov poprej kraj ve¬
selja, in obrni jih v molitev ali v koristno
berilo; če si zjutraj poklican, vstani naglo iz
postelje enako Samuelu, ali če to dnevni red
tirja; opravljaj kleče svoje vsakdanje molitve,
kterikrat tudi z razpetimi rokami; daj od svo¬
jega denarja ali od svojega koščka kruha kaj
malega v bogajme itd.

Vadi se, o krščanska mladina! v teh malih
pa zaslužljivih zatajevanjih zavoljo svoje večne
sreče in iz ljubezni do Jezusa Kristusa in Device
Marije, in če se tudi tvoji slabotni naturi težavne
zde, spominjaj se velicega plačila, ki te čaka.
Ce se kupčevalci morskih viharjev in valov in
dolge poti ne ustrašijo; in če kmetovalca ne
mraz, ne vročina od težavnega dela ne od-
vračujeta: kako bi tebe veliko manjše reči za¬
drževale od zatajevanja, ki ti tolikšno plačilo v
nebesih obeta? Uni se izpostavljajo tolikim
težavam in nevarnostim, da po besedah svetega

346

Pavla — »minljivo krono dosežejo«, (I. Kor. 9,
25.) kaj hočemo mi storiti, da neminljivo za-
dobimo? Osrčuj se torej z mislijo na večno
plačilo, s ktero so se svetniki osrčevali, kadar
jim je hotla moč upadati, in spominjaj se več¬
krat besedi sv. aposteljna Pavla: »Trpljenje
tega časa ni v nobeni primeri s prihodnjim
veličastvom, ki se bo nad nami razodelo«.
(Rimlj. 8, 18.)

5. V posvečevanji mladosti.

Večkrat si že, ljubi mladenič! slišal pre¬
govor: »Česar se mlad navadi, star zna«; pa
morebiti nisi nikoli bolj natanko prevdarjal,
kako resnično je to, ali koliko ima to v sebi.
Ali veš tudi, kaj hoče to reči? Reče ti, da, če si v
mladosti za bogaboječnost in pobožnost prizade¬
vaš, boš tudi v starosti bogaboječ in pobožen; ali
pa, da boš vse napake, strasti in pregrehe,
kterih se zdaj nočeš znebiti, tudi v svojo sivo
starost s seboj vzel; da torej v mladosti podlago
postaviš svoji časni in večni sreči ali nesreči.
Bodi prepričan resnice tega pregovora, zakaj
sv. Duh ga potrjuje z naslednjimi besedami:
»Mladenič navajen svoje poti, tudi v starosti
z nje ne stopi.« (Pregov. 22, 6.) Neumno je

347

tvoje zanašanje na poznejša leta, kterih ali še
celo ne boš doživel, ali pa ne boljše obračal;
prazno je tvoje upanje, da bo poznejše tako
lahko svoje življenje poboljšati. Kako hočeš
globoko vkoreninjene navade zapustiti; močne,
zastarane strasti zatreti, ker zdaj nimaš dosti
moči, da bi njih kali pokončal ? Kako se hočeš
v čednostih vaditi, se za bogoljubnost in po¬
božnost prizadevati, ker je tvoje srce z grehi
mladosti od Boga odvrnjeno, in je vso lju¬
bezen do dobrega zgubilo? Hočeš torej dober
kristjan biti, in svojo dušo rešiti, moraš že
zdaj resnobno začeti Bogu služiti, in si za
lepe čednosti prizadevati. Pa, vprašaš, ali ne
smem torej najlepšega časa svojega življenja
vživati? ali se moram potem vsemu odtego¬
vati, in v nekaki žalostni in otožni samoti dneve
svoje mladosti preživeti? — O ne, ljuba mla¬
dina, tega ne; v pravem pomenu besede smeš
in moraš mladost vživati. Ali dobro prevdarjaj,
kaj se pravi »mladost vživati«. Lahkomiš-
ljenosti se vdajati, strastim se prepuščati, na
Boga pozabiti, se celo pregreham vdajati, z
umorjeno nedolžnostjo v prezgodnjo jamo sto¬
piti, ali zaničljivo od pekoče vesti mučeno
starost doživeti, in kot gnjusobo pred Bogom

348

in ljudmi v strašno vednost se podati, oh, to
se v resnici ne pravi »mladost vživati«;
ravno tako malo, kakor se more reči, da se
jed vživa, če se predrzno na tla vrže, ali se
pusti spriditi. Mladost vživati,  se pravi:
dušne in telesne moči razvijati in uriti, mla¬
dosti ne le izobrazovati za prihodnja leta,
ampak jo posebno posvečevati tistemu, kteremu
nebo in zemlja služita, kteri stotero povračuje,
kar se mu da, kteri edini more vse želje na¬
šega srca spolniti in nas za čas in večnost
osrečiti. Če nočeš torej svoje prihodnje sreče
pokončati, temuč jo toliko bolj vstanoviti, ko¬
likor bolj pametno svojo mladost vživaš, skrbi,
da boš vsak dan boljši s tem, da svoje strasti
zatiraš, in se v lepih čednostih vadiš; uči se
dragi čas visoko ceniti, in obračaj ga vestno z
vso močjo in trudom v svoje izobraženje. Bodi
torej prisežen sovražnik lenobe in zgube časa;
naj ti nobena ura ne mine, v kteri bi ne bil
nič koristnega za-se ali za druge storil ali se
ne naučil, in navadi se zato zgodaj, vse o pra¬
vem času, zredoma in natanko opravljati; sicer
zgubiš, če tudi nobenkrat nisi brez dela, ven¬
dar veliko časa, in ne storiš nič koristnega.
Posebno naj ti bo sveta katoliška vera; kajti

349

ona sama ti daje pravo dušno žlahtnost, te z
čednostmi ozaljša in je najbolj zvesta varhinja
tvojih najsvetejših in najdražjih dušnih dobrot.
Zato njenih dolžnosti ne dopolnuj le iz hinav¬
ščine ali hlapčevskega strahu, temuč iz prave
ljubezni do Boga, iz prepričanja in dolžnega
čutila; nobeno zaničevanje, noben strah pred
ljudmi, nobeno vabljenje ali zapeljevanje te ne
sme kdaj premotiti, da bi verske dolžnosti, kot
službo Božjo, prejemanje svetih zakramentov
itd. prelomljeval, odkladal ali v nemar puščal.
Tvoj Bog je, ki to od tebe tirja; tvoj prihodnji
sodnik, ki bo zaradi tega od tebe odgovor
tirjal; tvoj največji dobrotnik, ki to od tebe
pričakuje. Okleni se ga torej zgodaj z otročjim
srcem, in daruj mu zlato spomlad svojega živ¬
ljenja. Z neskončnim dopadenjem bo tvoj dar
sprejel, in te obsul z milostmi, ktere bi sicer
za vselej zapravil; že tukaj bo tvoje srce z
nebeško radostjo nasitil, kakoršne ti svet z vsem
svojim razveseljevanjem nikdar ne more dati.
Če se zgodaj čednosti navadiš, ti nikdar ne bo
težavna, in še v starosti se boš z veseljem in
tolažbo spominjal veselih dni svoje zlate mla¬
dosti, kot n. pr. stari Eleazar, stari Simeon in
več drugih pobožnih starčkov.

350

Preljubi moj mladi prijatelj! zdaj se po¬
slovim od tebe. Da sem ti res odkritosrčen
prijatelj, čeravno morebiti osebno nepoznan, to
lahko spoznaš iz vsake vrstice te knjige, ktero
sem posebej za-te sostavil zato, ker ti iz srca
želim vso časno in večno srečo. Bodi pa tudi
ti meni odkritosrčen prijatelj in pokaži mi svojo
zvesto ljubezen s tem, da boš prav cenil ta
duhovni dar, ki ti ga podam, — da boš pridno
rabil to knjigo v dvojnem oziru: rad in pobožno
opravljaj molitve in pobožnosti, ki sem jih nalašč
za-te odbral; pridno in s premislekom pa tudi
o prostem času prebiraj lepe nauke, ktere sem
molitvam pridjal. Blagor ti, ako jih zvesto spol¬
no ješ! Za slovo pa ti še želim: Dobrotljivi Bog
naj ti dodeli na priprošnjo brezmadežne Device
Marije in njenega čistega ženina sv. Jožefa naj¬
večjo milost, — milost stanovitnosti v dobrem
do smrti!

KAZALO.

Stran

Kako pobožno dan začni.1

Jutranje molitve.

A) Za navadne dneve. Počeščenje ... 5

Zahvala in sklep.5

Dobri namen .  6

Prošnja za božjo pomoč.7

Molitev k Materi božji, k angelju varhu

in svojemu patronu.7

Prošnja za žive in mrtve.8

Angeljevo češčenje.9

Pobožni srčni vzdihljeji.10

B) Jutranje molitve za dan sv. obhajila . 13

0 pobožnem branju.17

Obujenje vere, upanja in ljubezni . . 19

Nauk o koncu dneva.21

Večerne molitve.

A) Za navadne dneve.22

Izpraševanje vesti.23

Žalost nad grehi in sklep ....  24

Izročilo in prošnja.25

Priprošnje.26

II

Stran

B) Večerne molitve za dan sv. obhajila . 27

C) Kratka večerna molitev pred Marijino

podobo.33

Ponočno priporočenje preblaženi Devici
Mariji.35

D) Molitev v četrtek večer.35

O sv. maši.

Molitev pred sv. mašo.40

Začetek sv. maše.41

Pri gloriji.42

Pri molitvah po gloriji.43

Pri listu.43

Pri evangeliji.44

Pri veri.44

Od darovanja do predglasja ....  45
O predglasji in o sanktusu ....  46
Od sanktusa do povzdigovanja ... 47

Povzdigovanje.48

Po povzdigovanji do obhajila ....  48

Zavživanje.53

Zadnje molitve in blagoslov ....  54

Molitve po sv. maši.55

II. Sv. maša.

V začetku sv. maše .......  58

Od začetka do darovanja.59

Od darovanja do povzdigovanja ... 62

Med povzdigovanjem.66

Od povzdigovanja do obhajila ....  66

Od obhajila do konca.69

m

Sveta maša za mrtve ali črna maša.

Stran

Začetek.74

Cerkvene molitve na dan pokopa . . 75

Branje.77

Evangelij.80

Darovanje.82

Tihe cerkvene molitve na dan pokopa . 83

Predglasje.84

Pred povzdigovanjem.85

O povzdignjenji sv. Hostije ....  86

O povzdignjenji sv. Keliha ....  87

Po povzdigovanju.87

Pri zavživanji.89

Cerkvene molitve po zavživanju ... 90

Končna molitev.91

O zakramentu sv. pokore.

0 vesoljni ali dolgi spovedi . . . . 96

Molitev pred izpraševanjem vesti . . 99

Ogledalo vesti ali način izpraševanja
vesti:

I. Po Božjih zapovedih ... . 100

II. Po cerkvenih zapovedih ....  106

III. Po poglavitnih grehih ....  108

IV. Po grehih zoper sv. Duha . . . 109

V. Po ptujih grehih . . . . . 109

VI. Po zapovedi ljubezni do bližnjega . 110

VII. Po dolžnostih stanu.110

Žalost nad grehi.110

Ravno prod spovedjo.113

23

Rafael.

IV

Stran

Molitev po spovedi.114

Molitev pred opravljanjem pokore . . . 115

Molitve pred sv. obhajilom . . . 116

Molitve po sv. obhajilu ....  121

Zdihljeji sv. Ignacija.126

Molitve za zadobljenje popolnega odpustka 126

Pobožnosti za najimenitnejše
Gospodove praznike.

Na sveti Božični praznik.130

Cerkvena pesem.130

Molitev za Božični čas.131

Na praznik presvetega Imena Jezusovega . 132

Cerkvena pesem.132

Litanije presv. Imena Jezusovega  133
O štiridesetčlanskem postu.137

Sveti križev pot.

Darovanje svetega križevega pota . . . 138

Molitev h križanemu Jezusu ....  156
Molitev pri obiskovanji Božjih grobov . 158

Na veliko soboto.163

Ponovljenje krstne obljube ....  163

Na velikonočno nedeljo.165

Cerkvena pesem.165

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa . 167

Cerkvena pesem.167

Na binkoštni praznik.168

Cerkvena pesem.168

Zahvala za prejeti zakrament sv. birme 170
Litanije v čast svetemu Duhu  . . 171

Zdihljeji k sv. Duhu za sedem darov . 174

v

Stran

Na praznik presv. rešnjega Telesa . . . 177

Cerkvena pesem.177

Litanije presv. rešnjega Telesa . 178
Vaja vere, upanja in ljubezni pred sv.

rešnjim Telesom.184

Počeščenje Jezusa Kristusa v presvetem

Zakramentu.186

Molitev pri blagoslovu.187

Prošnja za odpuščenje vsega razžaljenja

presvetega rešnjega Telesa . . 188

Molitev za odvrnenje zasluženih Božjih

kazni ...  189

Na praznik presv. Srca Jezusovega . . 191

Cerkvena pesem.191

Litanije presv. Srca Jezusovega  . 193
Darovanje samega sebe presv. Srcu Je¬
zusovemu .201

Priporočenje samega sebe in vseh pri¬
jateljev in sovražnikov presv. Srcu

Jezusovemu.202

Prošnja za Božjo pomoč v nevarnostih

zveličanja in v vseh potrebah . . 203

Molitev k Jezusovemu Srcu za srečno smrt 205
V praznik presv. Srca Jezusovega . . 207

Srčni zdihljeji k Jezusovemu Srcu . . 208

Molitev k Srcu Jezusovemu za duše v vicah . 209

Pobožnosti v čast preblaženi
Devici Mariji.

Cerkvena pesem.213

Lavretanske litanije.214

23 *

VI

Stran

Molitve: K presv. rešnjemu Telesu . . 217
K sveti Devici Materi Mariji . . . . 217
K sveti Devici Materi Božji, a) Od I. ad¬
ventne nedelje do Božiča ....  218

6) Od Božiča do svečnice ....  219

c) Od svečnice do velikega četrtka . . 219

d)  Od velike sobote do I. nedelje po

binkoštih.220

e)  Od I. nedelje po binkoštih do I. ad¬

ventne nedelje ..220

K svetemu Jožefu .  221

Za vse potrebe.222

Pobožnost v čast Marijinemu
neomadežanemu srcu.

Litanije v čast neomadežanemu

Marijinemu srcu .221

Molitev, češčenju Marijinega srca se po¬
svetiti .......  . 227

Molitev k Marijinemu najsvetejšemu srcu

v vseh potrebah.228

Prošnja za varstvo in pomoč . . . 230

Prošnja za stanovitnost v dobrem . . 232

Molitev za srečno smrt . . . . . . 233

Izročilo samega sebe preblaženi Devici

Mariji.235

Molitev sv. Bernarda.236

Češčenje svetih angeljev.

Cerkvena pesem.237

Molitev k angelju varhu.239

VII

Na praznik vseh svetnikov.

Stran

Cerkvena pesem.240

Litanije vseh svetnikov ....  242
Molitve pri popoldanji službi Božji ob ne¬
deljah in praznikih, ki niso Marijini
prazniki. K presv. rešnjemu Telesu . 248
Za odvrnjenje vseh nadlog in nevarnosti . 249

molitve v čast posebnih
svetnikov.

Pobožnost v čast svetemu Jožefu . . . 252

Cerkvena pesem.252

Litanije k svetemu Jožefu  . . . 254

Obljuba zvestobe svetemu Jožefu . . . 259

Prošnja za varstvo v skušnjavah . . . 259

Prošnja za posnemanje sv. Jožefa v nje¬
govih čednostih.260

Molitev k sv. Jožefu za milost vrednega

sv. obhajila. 261

Molitev k sv. Jožefu, da bi nam bil v

tem življenji vodnik in spremljevalec . 262
Molitev k sv. Jožefu za priprošnjo v kaki

posebni potrebi.262

Molitev k sv. Jožefu za srečno smrt . . 263

Pobožnost v čast sv. Alojziju, prvemu
pomočniku mladosti.

Pesem.. 265

Litanije svetega Alojzija  . . . 266

Molitev, s ktero se sv. Alojzij v pomoč¬
nika izvoli.. . 269

Vlil

Stran

Molitve k sv. Alojziju za šestnedeljsko po¬
božnost. I. Nedelja ....  270

II. Nedelja.271

III. Nedelja.272

IV. Nedelja.273

V. Nedelja ..274

VI. Nedelja.275

Molitev k sv. Alojziju za čistost duše in

telesa .276

Pobožnost v čast sv. Stanislavu,
drugemu pomočniku mladosti.

Pisem.277

Litanije v čast sv. Stanislavu  . . 279

Molitev za sveto čistost.283

Molitev za srečno smrt ....  . 283

Molitev k sv. Stanislavu za vredno sv.

Obhajilo.• . 284

Molitve v najvažnejših potrebah.

Molitev za žive stariše.285

Molitev za mrtve stariše.286

Molitev k svojemu pomočniku (patronu) . 286
Molitev v veliki žalosti ......  288

Molitev v telesnih bolečinah ....  289

Molitev v kaki posebni potrebi _. . . 289

Molitev za hišni in poljski blagoslov . . 291

Molitev ob hudem vremenu ....  292

Molitev ob suši.292

Molitev ob deževji.293

Molitev v sleherni potrebi.293

IX

Kratka premišljevanja za vse dneve
v mesecu.

Stran

1. O veri.294

2. O namenu človekovem ....  295

3. O zaničevanju sveta.295

4. O smrti.296

5. O poslednji sodbi.297

6. O peklu.297

7. O večnosti peklenskih kazen . . 298

8. O nebesih.299

9. O pričujočnosti Božji.300

10. O zveličanji duše.301

11. O studu greha.302

12. O pokori.303

13. O odlašanji pokore.304

14. O strahu pred ljudmi ....  304

15. O nezaupljivosti do samega sebe . 305

16. O sodelovanju z milostjo Božjo . . 306

17. O rabljenju časa.307

18. O prejemanju svetih zakramentov . 308

19. O sveti maši.309

20. O zgledu. 310

21. O trpljenju.311

22. O vdanosti v voljo Božjo . . . 312

23. O zaupanju do Boga.313

24. O ljubezni do Boga.313

25. O ljubezni do Jezusa Kristusa . . 314

26. O ljubezni do bližnjega ....  315

27. O ljubezni do sovražnikov . . . 316

28. O nasledovanju Jezusa Kristusa . 317

29. O mlačnosti.318

X

Stran

30. O gorečnosti v službi Božji . . . 319

31. O zvestobi v malem.320

32. 0 čistosti.321

Pristavek.

A) Česa se ima mladina posebno varo¬

vati. 1. Lenoba.323

2. Nečistost.325

3. Nezmernost.329

4. Strah pred ljudmi.332

B) V čem se mora mladina posebno od¬

likovati. 1. V pobožnosti do prebl.
Device Marije.336

2. V čistosti duše in telesa ....  338

3. V pobožnosti sploh.339

4. V zatajevanji.342

5. V posvečevanji mladosti .... 346


&&?'$

‘A £*•%& y-.pt, ■  ■ <;• -;■ : fK“‘ kr.^c-  ••{,.,
•••. *

HK

■ ■ v- V -M'v:V- v v/v*: ; » ■' ■; {*-.*••**• ';;v\ ■ ■  «j& fr>  >

■ ;  v? v ''As-* ■ 3y&? y ‘  r£ : i; ::. :

#fa: v: ° 5 -V-

z?M:

<