RJA 11
lUaiUlliW 1U jlUJJlò Uk.
KNJIŽNICA VIA CEPPA N« 9 TRIESTE
te/2
•£ a
ej (ščil abrijel
■ List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na testiti straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lin: mesečna 90 lir. Uredništvo in Uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLQCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
«LASU,« KOMVNIST1ČNBMPARTIJE T.O.
Na 2. strani objavljamo resolucijo XX. kongresa KP SZ
ta DN^jPVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 9 (386)
TRST - SOBOTA, 3. MARCA 1956
CENA 20 UR
raznik
zena
morski Premrl liki so. lov. I Bedrc
I	atei j. ažgali j
Insedi- mare° proslavljajo letos vsega sveta v novem ozra-ko sile, ki si prizadevajo lovno pomiritev beležijo
II	g 1 usPehe, ko se je po za-
lega gibanja znatno odstra-^ nevarnost takojšnjega voj-1 izbruha z novim strašnim ugoskjjem, ki je zadnja leta gro-^16 gf oveštvu. Mednarodni žen-viski kpraznik proslavljamo v ea-liorija^n svet napredka in demo-uresničuje velike ustva-otivi 1- na6rte ,er koraka v lepšo etijska)cnosb ko se v ostalih de-najmlsv*‘ta vodijo velike borbe ."L 1 ocialno in gospodarsko ne-16 J,fn.0St Proti izkoriščevalcem et a v učiteljem narodov, l Pas< teh borbah zavzemajo že-
22 S/aŽn° 11168101 znaten jo nji-?ačaira: pr*spevek. Nedvomno je to i uiniv8a širokega gibanja žena za i har^ko^ emancipacijo, ki je za-nJ' niilijone izkoriščanih in tla-ba no • sestra ter potegnilo za »rista ^ tu(ii nazadnjaške, konser-ravnyne kroge, ki so danes pri-der - ani gledati drugače na ženo, v ^VJriznati v marsikaterem po-jJ11 mesto enakopravnosti v <a ma’e8^i družbi. Temu gibanju tirza Uspelo pokazati še novim •ofeVZ*--am žena P°l l>wbe proti ;ke K1r*1^.anju’ !pr jih usmerilo k eležbi pri vsaki borbi, jim *a ‘nJr.<? Pot v nove panoge pro-.1, (iie' ki so bile prej ženam št. 5 i°s, s!jive. V novih deželah je odprlo pol do soodločala po Pr> volitvah vladnih in dr-1 Uif'o-upravnib organov, in to 3 -°21 ^	Grkinje so pri
sstna '^Ph volitvah znale pokazati 1° voljo in zrelost s tem, da V v,‘l'kem številu glasovale
f* ' nazadnja.škim silam, ki de-1 v korist privilegiranih kast.
! rp	1 ji 11 v iitrgii a n i ri Kd?i.
rstu se pripravljamo žene Skriv P/oslavo svojega dne v čare m* 0 vlada v mestu, zaradi -olurr.no težje situacije, polno ne-
3se0PmV°kjStVa in °(,pora proti
jdernOj ’	1 80 odgovorni za vedno
amo d;' gosPodarsko propadanje
i 8 liudi. ki ni«n nrvzntil
|f. •	1	ki niso poznali
■novi i Pomanjkanja, so danna rri d 11. * stiski. Povsod se zato rag3r-ajo protesti proti nedostop-
a v lpm mestu, ki tako hu-19.30 ' razmer skoro ni poznalo, one e vedno bolj. Odgovorni pa 16: • fll' nočejo rešiti vpra-•l8’. oziroma ga «rešujejo» z 30: «režiranimi odhodi v tuji-Jdar’1 Pako se rušijo družine in ta e jO.se obenem spreminja so-^ n' sestav našega mesta, do-1 '1 se morale izkoristiti go-
os°so) ti rSk° možnosli Trsta, od-1. p nove pomorske proge in 20: " 'h vprašanje na način, da ,,0. ,.(1P°|Sla* Trst točka, skozi ka-, m» . sc vila pot trgovinske )STte~-aVe. v sr('p Evrope.
20	°^° *®e družin, ki nimajo
ca C VfnJa ali živijo v pravcatih in ^	’ mn«go je mladih pa-
5	30: ’ kl ,dolga leta čakajo na
rj; Va.nJe’ da bi uredili svoje
J6riJsko vprašanje.
žene. kateremu koli ba ite Cneilllb verskemu ali druge a Ò . PrepriČanju naj pripadajo, - z9iv]• n° Ppzadete. Zato se pois^* nuj»ost. da nobena ne ; --0«6 strani, temveč no °"or^enje vnese v akti jsti/ej^ **	^ naj‘
6	■ •; s^ovenskimi ženami stoji r,rl\ , ’*a vrsta vprašanj : obram-)i s ovpnskih narodnih pravic,
j S° tako zapostavljene : za nanje jezika v javnih usta-afl- za nemoten kulturni razza zakonsko ureditev slo-,skih šol na način, ki ho v a.	2 načeli	republiške usta-
:	določb,	ki jih vsebuje
,n* statut in Lisiina o člo-t'	Pravicah, za enakoprav-
v službah in v vsem jav-z.vljenju. Zato je za slo-Irla	S	*fnp se	zlasti nujno, da
1 j e - ,J> ružijo in da nastopijo e-ga'	Naj pa	računajo, da bo
est lrba tembolj uspehov polna, °dJ>Ji bolj bo podprta od ostalih
emzivečil, žena.
fini n vsaka izmed teh borb naj nat. n pnem borba za emaneipa-'1' , ", ^a priznanje ženske vloge J1. . - . “ u’ v družinskem krogu in
$Z1Vljpniu «Ploh.
'111 tesneje bodo tržaške že-
J P1,, Povezane, tem večji prispe-, h°do dale v pripravah na là ev<t°^e. v°l'tve in aktivna ude* V'' *ena v teh borbah bo *>no m, ež3jin 1Zvoljpnih laski3 ['"'"'a čim več ljudi P0'.,,|O borili za koristi našega :a e'ostva.
a- ai l10 torej 8. maree ne (( praznik, temveč tudi i rhp za	_____
mnogo vplivala, na upravna
ki
da
vo-
se
le
dan
iti j., p Za dvig \7 neznosnega sta-°S iirnpZ!! Zboljšanje razmer, za i,,L Jso in lepšo usodo nas ‘' sta nasilt družin in našega
JELKA GERBEC
B""
A»
vs":
^elesejem v Leipzigu
za^?ipziledc1^0 se ie «tvoril v ‘gSfcnrz S.U INORI mednarodni '’elezàl- Velese>m. ki se ga ■ t 3g I® 10.000 razštavljalcev *—ir v 11 ,ežpl. Med drugimi raz-
!**.• =.«!-
■Ja \r	oničinija,
ti. oslav!-.1Zozemska, Finska JPHu 1skpJa»	KiitajsKa,
vrni,- otnokracije, Francija
POVRATEK ZASTOPNIKA NASE PARTIJE IZ SOVJETSKE ZVEZE
Vtisi tov. Vidalija z XX. kongresa
Komunistične partije Sovjetske zveze
Na kongresu so bili zastopniki 55 komunističn h in delavskih partij - Niš pozdrav kongresu - Kongres je bil v resnici svetovno zgodovinski dogodek - Naša partija bo popularizirala rezultate te velike manifestacije
Velik,7 - acl]e’ Fral
■*“dne N°6l^vilo tvrdk iz Za-
V četrtek zjutraj se je vrnil r Trst tor. V idoli 9 ki je zastopal našo partijo na XX. kongresu Komunistične partije SZ. Sekretarju partije, ki smo ga srečali v Ljudskem domu takoj po prihodu, je z obraza sevalo navdušenje in se mu ni poznala utrujenost zaradi dolgega potovanja. Pozdravljajoč ga v imenu bralcev, smo ga naprosili, da nam poda nekaj izjav o vtisih z XX. kongresa, s potovanja m z obiska v Sovjetski zvezi.
Prispel sem v Moskvo nam je dejal tov. Vidali z delom delegacije KPI. s tovarišem Scocci marroni. Potovali smo dobro. Ob prihodu v Moskvo so
nas sprejeli voditelji KP SZ, ki so nam izrekli dobrodošlico. Dan pozneje smo se srečali s tovarišem Togliattijem in z drugim delom italijanske delegacije. Kot ste še zrali, sem pozdravil kongres v imenu naše partije. Naš pozdrav je bil sprejet s toplim odobravanjem kot vsi ostali pozdravi bratskih par-tij.
VPRAŠANJE : Kakšen je tvoj vtis o kongresu?
ODGOVOR : Brez dvoma je bil velik dogodek, pravi dogodek zgodovinske važnosti. Na kongresu so bile zastopane komunistične in delavske partije 55 dežel. Zastopniki so sledili vsemu kongresu v vzdušju brat-
ske povezave z delegati Sovjetske zveze in v veselem razpoloženju, da so se skupno znašli na tej veliki in navduševal-ni manifestaciji sile.
Kongres je bil v bistvu delovnega značaja. In res razen velike manifestacije pionirjev, ki je skozi tričetrt ure živo zanimala delegate in goste bratskih partij, je kongres diskutiral poročili tovariša Hruščeva in tovariša Bulganina.
Skozi 11 dni se je diskusija vršila osem ur na dan in se je dotaknila vsega sovjetskega življenja. O poročilih in diskusiji so listi že veliko pisali in vsi vedo, da je kongres analiziral rezultate V. petletke, ki je bila
NE DOPUŠČAJMO UVELJAVITVE SCELB0VE OKROŽNICE
Na Proseku in v Trebčah so brisali veliko volivcev
Primeri na Proseku in v Trebčah vznemirjajo slovensko javnost - Vsi prizadeli volivci, naj se nemudoma zglasijo na odseku za javne ustanove pri Komunistični partiji v ul. Capitolina 3
Te dni se je zvedelo, da je bilo brisanih iz volilnih imenikov približno 2600 volivcev na podlagi znane Scelbove o-krožnice, ki predvideva brisanje za najmanjše prestopke in celo za pogojne kazni po preteklem roku pogojnosti.
Ze večkrat smo pisali o lem vprašanju. Vi začetku se je predvidevalo, da bodo brisali okrog 2000 volivcev. Sedaj pa se je to število zvišalo na 2600. kar je prav gotovo veliko za tržaške razmere.
Najbolj pa nas je presenetila vest, ki smo jo zvedeli na Proseku. Ljudje s Proseka so nam namreč povedali, da so v zadnjem času začela kapa ti obvestila o brisanju. Rekli so nam. da je število, brisanih volivcev zelo visoko. Nekateri ljudje so nam rekli, da jih je približno 80, medtem ko drugi pravijo, da jih je celo preko 100. Največje število ljudi je bilo brisanih zaradi prestopkov v zvezi z električno napeljavo, ki so jo. zapustili Nemci po vojni in ki jo je e lektrična družba Selveg smatrala za nekolavdirano. So pa tudi drugi volivci, kl so bi'i brisani zaradi tega, ker sp prinesli za časa vojne iz Furlanije po...	5 kg koruzne
moke!
Tudi v Trebčah zgleda d: jih je bilo brisanih približni 40. Pmseški primer je zelo značilen. Dejansko je število brisanih na Proseku, sorazmerno najvišje na področju. Zaradi tega se človek sprašuje, kaj hočejo oblasti doseči.
Pravzaprav ni nobena skrivnost, da se hoče na, ta način zmanjšati število glasov opozicije, kar naj bi pomagalo vladnim strankam, ki se nahajajo v zelo težavnem položaju zaradi dosedanje zgreše-
ne. in pretitržaške politike Toda te metode začenjajo presedati slehernemu dobromisle-čemu državljanu, ki mu je demokracija in svebeda nad vsakim spletkarjenjem v volilne svrhe
Tržaška javnost zahteva, da se preneha z gr. bo diskriminacijo na škodo volivcev. V številnih italijanskih mesi :h so volilne komisije in sodišči, sklenila, da se Scelbnva okrožnica ne sme upoštevat1 in da se vsi na njeni podlagi brisani volivci morajo avtomatično znova vpisati v volilne imenike. Zato je potrebno da se to zgodi tudi v Trstu.
Ne glede na ta ukrep, ki bi b i prepotreben in pravičen, evi brisani volivci pozivajo, da se takoj zanimajo za svoj položaj zato, da bodo lahko volili na bližnjih volitvah, ki se bodo vršile zadnjo nedeljo maja ali pa prvo nedeljo ju-
nija, kot je zagotovila italijanska vlada.
Zato so vsi brisani volivci nanrošeni, da se, čim dobijo obi citilo o izvedenem črtanju, zglasijo na Odseku za javne ustanove pri Komunistični partiji v ul. Capitolina 3, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila in vso potrebno pomoč.
Moiiet v škripcih
Hudi časi se pripravljajo za francoskega ministrskega predsednika Mo lieta, ki je dal alžirskemu rezidentu Lacosteu gospodarska in socialna opol-nomočja. Prvi napad je prišel s strani podpredsednika vlade Mendes Francea.
Te dni je začela delovati direktna, telefonska zveiza Beo-grad-Peking. Za tri minute razgovora se plača 11 dolarjev (približno 6800 lir).
izvršena v štirih letih in nekaj mesecih in je služila kot podlaga za VI. petletko, katere uresničenje bo pdtnenilo velik korak h komunistični družbi. Iz osnutka navodil, ki je bil obsežen v poročilu in o katerem se je diskutiralo, je izšla vsa veličina VI. petletke, v kateri se prikazujejo ukrepi za nenehno izboljšanje blagostanja sovjetskih narodov. V številkah VI. petletke je zapopadena pot za mogočen razvoj vsega sovjetskega življenja, tako da se ima v resnici živ, navduševal en občutek svetle bodočnosti, b kateri koraka ta velika dežela.
VPRAŠANJE: Kako se je vršila diskusija in kakšna vazna vprašanja so označila kongres?
ODGOVOR : Kot sem že dejal. je kongres imel delovni značaj. V teku kongresa se je razvila široka, navdušena diskusi-, ja. v kateri so diskutanti analizirali na podlagi zelo resne kritike in samokritike pomanjkljivosti na slehernem področju sovjetskega življenja in so se pokazali načini za njihovo odpravo in popravo. Postavila so se vprašanja velike važnosti, o katerih bomo, kot je naravno, govorili v naši diskusiji v notranjosti partije ; vprašanje razvoja specializacije in sodelovanja socialističnih dežel v enotnem sistemu, gospodarske kooperacije teh dežel itd., poudarjeno je bilo in razvito načelo sožitja, podčrtal se je pojem mirnega tekmovanja na gospodarskem polju med obema sistemoma : postavilo se je vprašanje možnosti, da se človeštvo izogne vojni, in se je diskutiralo tudi vprašanje različnih poti prehoda v socializem, sledeč in razvijajoč smernico Lenina. vključivši parlamentarno pot. O slednji poti, ki jo je bila že pred časom postavila KPI, je na jasen način govoril tovariš Togliatti v svojem pozdravu kongresa in v intervjuvu, ki ga je objavila «Unità».
Veliko se je vztrajalo na načelu kolektivnega vodstva, ki ga nekaj časa ni bilo, izvor te pomanjkljivosti je v češčenju o-sebnosti, ki zavira normalno življenje in ovira notranjo demokracijo v vodilnih organih in na h zi partije.
VPRAŠANJE
z velikim zanimanjem sledili XX. kongresu, o katerem diskutirajo. Kako se bodo kongres in njegovi sklepi popularizirali?
ODGOVOR: Razume se, da bomo XX. kongres široko popularizirali. Te dni se bodo sklicali vodilni organi partije in plenumi. Nato bodo sledili plenumi celic in se bodo priredile posebno konference. To delovanje bomo povezali s kongresom naše partije, s pospeštivijo vsega našega dela zato, da bo tudi za nas ta kongres predstavljal velik uspeh našega gibanja.
XX. kongres KP SZ nam bo dal svoj prispevek, ki izhaja iz mogočne sile tega velikega so-
cialističnega sveta pod vodstvom Sovjetske zveze in neizmerne Kitajske, sveta, ki nezadržno napreduje. To je predvsem občutek, ki smo ga odnesli z XX. kongresa. Veličina sklepov kongresa, diskusija, pozdravi zastopnikov 55 komunističnih in delavskih partij, ki v nekaterih deželah predstavljajo v resnici odločilen faktor, občutek, ki smo ga v Moskvi dobili prav posebno od glasa kolonialnih narodov, ki čedalje močnejše dvigajo svoj glas na mednarodnem pozorišču. vse to nam dokazuje, kako smo po vsem svetu napredovali, kakšna nepremagljiva sila je postalo socialistično gibanje, gibanje narodov v svetu.
Nočejo spoštovati zakona
o volitvah v pokrajinski svet
lili za jo se volitve. Italijanski rekli, da se bodo parlamenlar-parlament /m ni še niti izgla- ! ne volitve v Trstu verjetno vrši-soval novega volilnega zakona, le leta 1958 v sklopu splošnih
po katerem bi se morale vršiti rotitve. Demokristjani so v zadnjem trenutku odločili, da bodo predlagali zakonski osnutek, ki predvideva proporc tudi za občine nad 10.000 prebivulcev, kar je že v začetku zahtevala o-pozicija. Aa vsak način zgleda, da bo volilni zakon pravočasno izglasovan, čeprav se nekateri demokristjanski desničarski krogi nagibljejo k odložitvi volitev do jeseni.
Kar se tiče Trsta je tudi nekaj novega. V' prvi vrsti je znano. da se je z več strani zahtevalo, naj dobi Trst svoje predstavnike v parlamentu, ki naj bi se izvolili skupno s pokrajinskimi in občinskimi sveti. Demokristjani pa so te dni iz ja. vili. da se zaradi «začasnosti» tržaške ureditve parlament orne volitve ne morejo izvesti. Ker je tržaška javnost pričakovala drugačno rešitev, so demokri-
vohtev v Italiji. I sekakor pa je jasno, da demokristjani sku ajo preprečiti normalizacijo tria. škega poUtžnja preko izvolitve poslancev in senatorja, ki bi neposredno zastopali interese Trsta v Rimu.
Drugo važno vprašanje so pokrajinske volitve. Italijanski zakon predvideva, da ne sme imeti pokrajinsko mestno sredi, sce več kot polovico mandatov v pokrajinskem svetu. Demokristjani pa se bojijo, da bi zavodi tega zakona izgubili veči-no v tržaškem pokrajinskem svetu in da bi slovenska manjšina na ta način dobila ustrezno število mandatov. Zaradi lega so v Trstu in Rimu sklenili, da se bodo zavzeli za spremenitev zakona, tako da bi tržaška okolica dobila le dve volilni okrožji, kar bi pomenilo zadušili pode-želje, predvsem pa slovenske vasi, ki bi lahko na podlagi
stjani pozneje nekoliko spre- splošnega zakona dobile pravi-
menili svoje prejšnje stališče in
V ZNAMENJU VELIKIH ZMAG IN POBUD
ZAKLJUČEK ML KOUGRESA H.P. S.Z.
lo iziioineii novih vodilnih orooooo
V soboto se je svečano za- tprvi sekretar). N. Buiganin,
ključil XX. kongres KP Sovjetske zveze. V zaključku je kongres soglasno odobril rezultate volitev v nov Centralni komite in poročilo N. Bulganina o smernicah V. petletnega načrta. Prav tako je kongres odobril dokument o partijskem programu, ki ga je predložil N. Hruščev. Ob petju «Internacionale» se je kongres razšel. Po kongresu so inozemski gostje prisostvovali zborovanjem v glavnih molsko v »kih tovarnah.. Tov. Togliatti je govoril na zborovanju delavcev tovarne avtomobilov «Stalin», tov. Scoccimar-ro pa v neki drugi veliki dvorani. S tov. Scaccimarrom je bil tudi .sekretar naše partije tov. Vidali.
Nov Centralni komite KP SZ šteje 133 članov (prejšnji jih je štel 125) in 122 kandidatov (prej jih je bilo lil). Nov Centralni komite se je sestal v ponedeljek in izvolil prež:ciij in tajništvo. Prezidij Vsi tovariši so je tako sestavljen: N. .Hruščev
Kovinarji €BDA ne dopuščajo več izigravanja svojih pravic
Nad vse uspela stavka kovinarjev-V vidiku je stavka uslužbencev ACEQAT
V četrtek se je uspešno vršila stavka kovinarjev v podjetjih ORDA. Napovedala jo je kovinarska zveza CGIL, ker je ravnateljstvo CRDA zavrnilo v;se zahteve delavcev.
Delavske zahteve so naslednje: 1. Predujem na zaostanke doklade za menzo; 2. izplačevanje nagrade za proizvodnjo za vse delavce iin uradnike v podjetjih CRDA; 3. spoštovanje sporazuma o delovanju to-
varniških odborov; 4. obnovitev sporazuma o menzi in re>-v-alutacija neizplačane doklade za menzo.
Ravnateljstvo je v zadnjih pogajanjih odgovorilo, da se sploh ne misli pogajati z delavskimi in sindikalnimi predstavniki. češ da so v teku pogajanja v vsedržavnem merilu. Po drugi strani pa je sprejelo nekatere zahteve uradnikov. Očividno ne gre 1u za ča-
Kongres CGIL v Rimu
V ponedeljek se je začel v Rimu IV. kongres CGIL, na katerem je zastopana ludi tržaška nova Zvezna delavska zbornica. Na kongresu je prisoten tudi tov. Di Vittorio, ki je bil v zadnjem času bolan. Kongresa se udeležujejo tudi številni zastopniki inozemskih sindikalnih organizacij: iz ZSSR, Kitajske, Francije, Jugoslavije, dežel ljudske demokracije, Južne Amerike. Svetovno sindikalno zvezo zastopa tajnik Louis Saillant, ki je v svojem pozdravu kongresu obžaloval, da je bila leta 1950 izključena iz SSZ jugoslovanska sindikalna organizacija
kanje nà sklenitev sporazuma v vsedržavnem merilu, marveč za poskus razbitja delavskih sil na dvoje, t.j. za sprožitev nezaupanja med delavci in uradniki, ki imajo vsi interes, da se zahteve sprejmejo.
Zaradi tega so deh.vci stopili v stavko, ker ni dopustno, da dela ravnateljstvo CRDA, t. j. podjetja pod državno u-pravo, kar se mu zljubi. Znar no je, da. je to ravnateljstvo, prav posebno po prihodu inž. Pacchi-arinija začelo izvajati politiko «močne roke», ki naj bi doisegla to, kar ne morejo doseči druge metode. Toda delavci CRDA so naveličani teh postopkov, ki spreminjajo
CRDA'..v fevd Čohfindustrie
in monopolov. Zato so odločili, da ne bodo več dopustili nadaljevanja sedanjega stanja. Uspeh četrtkove stavke nam potrjuje, dai je to vprašanje občuteno med delavci. Skoda le, da liberinska delavska sbornica ne čuti potrebe, da bi stopila v akcijo skupno z Delavsko zbornico CGIL. Na vsak način je enot n ost delavcev in nameščencev GRDA predpogoj za zmago v tej težki borbi, v katero bodo predstavniki Confindustrie vložili vse sile, ker je od nje odvisna bodočnost teh državnih podjetij.
Tudi uslužbenci podjetja A-cegat so v agitaciji, ker so bila prekinjena pogajanja med predstavniki Obeh sindikalnih organizacij in ravnateljstvom. Kot je znamo, sta se stranki že v glavnem sporazumeli, da se povprečni urnik zmanjša na 7 ur in 20 minut, da se vključi v delovne izmene še 10 sprevodnikov in vozačev in da se ukinejo tri dnevne izmene. Nato pa je ravnateljstvo zače lo zahtevati, naj uslužbenci delajo več kot 8 ur, naj uslužbenci izmene C delajo po 20. uri in naj se uslužbenci rezervnega oddelka zaposlijo tu-
di več kot 1 uro po navadnem urniku. Uslužbenci so na svojem posvetovanju pooblastili predstavnike sindikalnih organizacij, da vztrajajo na dosedanjih zahtevah in da v najslabšem primeru posežejo po primernih sredstvih, t. j. tudi po stavki.
Eisenhower bo kandidiral
Predsednik Eisemhower je sporočil, da se bo predstavil kot kandidat. republikanske stranke za mesto, predsednika. Predsedniške vo'itve bodo novembra letos.
Zaradi nesoglasij v vladni koaliciji pò vprašanju nacionalizacije industrije se bodo parlamentarne volitve v Avstriji vršile 1.3. maja letos, t. j. leto dni pred rokom.
Malenkov, K aga.no v ič, Kirk čenko, Mikojan, Molotov, Pjer-vuhi-n, Suslov, Saburov, Voro-šilov. Kandidati prezidija. so: Svernik, Zukov, Sepilov, Brež-nev, Muhedinov, Furceva. Tajništvo Centralnega komiteja je takole sestavljeno:	Hruščev,
Aristov, Bjeljajev, Brežnev, Pospeiov. Suslov, Sepilov, Furceva. Svernik je bil izvoiien za predsednika nadzornega komiteja, Moskatcv pa za pred sednika . centralne kontrolne komisije.
na komisi, a za preučevanje vprašanja integralne proste cone v Trstu.
in kakšni so njegovi nameni za ugoditev v vseh tržaških političnih in gospodarskim krogih živo občutenih zahtev po čimprejšnjem sprejemu u k repov za zagotovitev gospodarskega in socialnega blagostanja mesta.
Gino Beltrame
Predsednik Gronchi v ZDA •
Predsednik Gronchi se mudi da obisku v ZDA, kamor ga je bil povabil predsednik Ei-sennower. Gronchi je v sredo govoril pred ameriškim kongresom in v svojem govoru poudaril, da je treba spremeniti gledanje na zahodno zavezništvo in se prilagoditi no vonastalemu položaju. V teku svojega obiska je predsednik Gronchi imel več razgovorov z Eisenhowerjem in drugimi ameriškimi voditelji.
do (lobtega zastopstva. Demokristjani tudi ob tej priliki dokazujejo, da jim je zakon o-vira, ko jim ne gre v klasje. £ato pa ga skušajo spremeniti sebi v korist. Ampak to ne gre. Zahtevamo, tla se tudi v Trstu volitve vršijo po splošnem zakonu, l. j. ; da mestna občina ne dobi več kot polovico mandatov. To stojo zahtevo utemeljujemo tudi z dejstvom, da so tudi i Italiji podobni primeri. Ulmska pokrajina šteje približno 2 milijona volivcev, od tega pripada mestu Rim preko poldrag milijon volivcev. Kljub temu ni bil zakon spremenjen za Rim in so se pokrajinske volitve vršile po zakonu. To naj velja, torej, tudi v Trstu!
Seja CK kompartije TO
Danes, v soboto 3. marca ob 17. bo na partijskem sedežu seja Izvršnega komiteja Komunistične partije TO.
V ponedeljek 5. marca ob 17 do na partijskem sedežu seja Centralnega komiteja Komunistične partije TO.
Auriol na obisku v ZSSR
Te dni se mudi v Moskvi bivši predsednik francoske republike Auriol, ki je bil uradno povabljen, od sovjetske vlade. Bivši francoski predsednik se je že srečal s predsednikom prezidija Vrhovnega sovjeta, ZSSR Vorošilovrm.
NA PROTEST S.H.L.P. GLEDE ŠOLSKIH NAPISOV
Nezadovoljiv odgovor šolskega odseka Vladnega komisariata
5. marca potekajo tri leta od smrti Josipa Visarjonoviča StaUna, dolgoletnega voditelja Komunistične partije Sovjet ske zveze in sovjetske dežele, učenca velikega Lenina
Interpelacija o prosti coni
Poslanec Gino Beltrame > postavil ministrskemu predsedniku naslednje vprašanje v zvezi s tržaško prosto cono:
Podpisani prosi, da sme vprašati ministrskega predsednika, ali odgovarja resiici vest ti^ka glede zaključkov, do katerih naj bi bila prišla vlad-
T ajništvo Slovensko-hrvat<ke ljudske prosvete sporoča, da je prejelo od šolskega odseka pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu odgovor na protestno spomenieo. katero je Slovensko-hrvatska ljudska prosveta naslovila na omenjeni naslov ob priliki krivice, ki se je zgodila Slovencem na Tržaškem v zvezi z ukazom o odstranitvi slovenskih napisov s slovenskih šol. Odsek za šolstvo sporoča, da je prišlo do odstranitve napisov zaradi uniformiranja istih in da so v dolinski in zgoniški občini nove dvojezične napise že postavili na šolska poslopja, v na-brežinski občini pa je postav* Ij nje istih v teku. Za tržaško občino pa ni bilo še ničesar sklenjenega.
Ponovno poudarjamo, da je tak postopek v nasprotju z demokratičnimi načeli. Mnenja
Proces proti partizanom
Nadiške doline se ne sme vršiti !
Že zopet je na dnevnem redu proces proti Beneški četi, kot ga imenujejo italijanski reakcionarni in fašistični listi, oz., proces proti antifašistom in partizanom iz Nadiške doline. Zvedelo se jet da so obtoženci, ki jih je vsega skupaj 50, prejeli, prepis ukaza kasacijskega sodišča, v katerem se pravi, da bo zaradi javnega reda proces, ki bi se bil moral vršiti v Vidmu, prenesen, v Firence. Datum bo javljen pozneje.
Proces se bo torej vršil, proces proti 50 antifašistom in partizanom, ki so obtoženi «napada na integriteto države in drugih zločinov, izvršenih v letih 1944-45 v Nadijiki dolini».
Govori se o «integriteti dr žave» in o «zločinih, izvršenih
v letih 1944-45». Ce človek ne bi živel v . letu 1963, bi kaj kmalu mislil, da je to obtožnica fašistične sodne ob'asti ali pa, da je to obtožnica, "ki jo je izdala demokratična sodna oblast proti fašistom. Toda ni tako, obtožnica je bila sestavljena od demokratične sodne oblasti proti antifašistom in partizanom, neupoštevajoč č’e-ne mirovne pogodbe, ki zelo jasno govorijo, da se ne sme noben italijanski državljan zasledovati zaradi protifašističnih in protinacističnih vojnih de,anj od časa izbruha vojne do maja 1945. Kako se to torej razlaga? Samo tako, da i-majo fašisti še vedno nekaj besede, namesto da bi morali odgovarjati za svoje okrutne zločine, ki so jih izvršili proti italijanskemu ljudstvu in v
tej p kra ini proti sl .venskemu prebivalstvu.
Očividno je, da se kakšen odsek sodne oblasti ne zaveda gorostasnosti tega sodnega postopka. Ne zaveda se, da je treba napraviti konec preganjanju antifašistov, da je treba prenehati sleherno vzpodbudo fašističnim pobeljenim grobovom, ki skušajo preko svojih prijateljev doseči maščevanje nad antifašisti, ki so jih naklestili in porazili v zadnji vojni. Proces preti 50 antifašistom in partizanom se ne sme vršiti! To je zahteva vseh antifašistov, to je zahteva slehernega italijanskega demokratičnega državljana, to je zahteva Slovencev, ki nočejo, da bi se pod drugo firmo ponovno začelo narodnostno preganjanje.
smo, da bi merodajne oblasti morale najprej pripraviti nove napise in da bi te postavile že ob snet ju starih tabel. Ako bi se bilo tako zgodilo, nihče ne bi bi! vznemirjen in užaljen. To lahko odkrito priznamo. Tarli dejstvo, da so šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški okolici in v mestu samem še vedno brez napisov, ker so bili prejšnji sneti, ni v skladu z demokracijo. Upamo, da bo tudi hi v kratkem sprejet konkreten sklep.
Sporazum o ribolovu
V Beogradu sta italijanski predstavniki dr. Storoni in jugoslovanski dr. Pavlič podpisala kreditni sporazum in sporazum o ribolovu na Jadranu. Oba sporazuma bosta podpisana po enoletnih pogajanjih.
Kreditni sporazum predvideva 45 milijonov dolarjev za nabavo opreme v Italiji. Od plačilni roki so določeni na osem let po dobavi. V iste namene fon Jugoslavija uporabila tudi 15 milijonov dolarjev reparacijskih terjatev z Italijo.
Sporazum o ribolovu pa predvideva, da bodo italijanski ribiči dobili pravico rib: -lova pri otoku Pelagruž in Pajola, zahodno od Visa pri otokih Jafouka in Kamik in vzdolž zahodne obale Istre. Dosegel se je tudi sporazum o skupnem ribolovu na področju Tržaškega zaliva. Po sp razumu se tudi predvideva m ž-nost, da Italija kupuje v Jugoslaviji mlade ribe za razplod. Sporazum o ribolovu bo ve ljal do konca avgusta 1957 z možnostjb podaljšanja še za eno leto.
Sovjetski skladatelj Sršta kovič je bil imenovan za častnega člana glasbene akademije Sv. Cecilije v Rimu.
I

STRAN 2
OBLO
lffEitid
Resolucija XX. kongresa KP SZ
o nalogah komunistov v sedanji dobi
Resolucija se deli na troje: obravnava vprašanja mednarodne politike, notranjega položaja in partijskega dela - Glavna smer : borba za mir in mirno sožitje - Razvoj ideološkega dela v sedanji etapi razvoja človeške družbe - Ustvarjalnost marksizma-leninizma
V petek je XX. kongres KP ta način se je ustvarilo obširno
SZ soglasno odobril zaključno resolucijo, v kateri so zapopa-
dena vsa vpr«sanja, o katerih
« področje», miru ki zajema bodisi socialistične bodisi nesoči a
se je razpravljalo v desetih dneh kongresa.
V začetku se poudarjajo velikanski uspehi, ki jih je dežela dosegla v izgradnji komunizma in v borbi za mir. Pravi se, da kongres popolnoma odobr va politično linijo in praktično delovanje Centralnega komiteja.
Dokument se deli na troje.
V	prvem delu se govori o mednarodnem položaju, v drugem o notranji politiki in v tretjem o partijskem delovanju.
Predvsem se v resoluciji ugotavlja, da je prišlo v svetu do določene pomiritve in da obstajajo stvarne perspektive z.i utrditev miru, ZSSR je skupno z LR Kitajsko in ostalimi deželami ljudske demokracije pravočasno postala pobudnica nekaterih važnih ukrepov v zunanji politiki, ki imajo namen, da utrdijo mir in varnost, in ki so jih podprle vse miroljubne sile.
V	razvoju mednarodnih dogodkov so se pojavile temeljite spremembe v korist socializma. Značilnost naše dobe je dejstvo, da je socializem izšel iz meja ene same dežele in se je spremenil v svetovni sistem, medtem ko je postalo jasno da kapitalizem ne more ovirati tega svetovno zgodovinskega procesa
listične in miroljubne dežele in
Moč miroljubnih sil
V ZSSR in v deželah ljudske demokracije se nadaljuje mo. gočni gospodarski in kulturni vzpon, povečuje se blagostanje delovnih ljudi, krepi se politično duševna enotnost in kompaktnost narodov okrog komunističnih in delavskih partij in okrog svobodno izvoljenih vlad. Resni uspehi v izgradnji socializma se beležijo tudi v Jugoslaviji. Ta raznoliki razvoj v različnih deželah se uresničuje na solidni podlagi tesnega vzajemnega sodelovanja. V kapitalističnem svetu, katerega meje so se znatno zožile, se pa pojavljajo čedalje ostrejša in globlja protislovja. Povečanje proizvodnje nima trdne podlage, medtem ko postajajo vedno jesnejša notranja protislovja sistema, ki postavljajo drugega proti drugemu proizvajalne sile in proizvajalne odnose, družbene razrede in dežele na lovu za trge. Splošna kriza kapitalizma se dalje zaostruje.
Popolna je tudi razlika med obema politikama, ki se po vojni vodita v svetu : v enem taboru. t. j. v taboru, ki ga vodijo ameriški reakcionarni krogi. srečamo položaje sile, vojne bloke in vojaška oporišča na mejah z miroljubnimi deželami: v drugem pa srečujemo sile. ki se borijo za mir, in mogočno množično gibanje proti nevarnosti novega spopada.
Sile miru so se znatno pomnožile, ko so se pojavile na mednarodnem pozorišču skupine miroljubnih dežel v Evropi in A-ziji. ki proglašajo svojo nasprotovanje proti blokom kot načelo svoje zunanje polilike. Na
zajema več kot polovico prebivalstva zemeljske oble
Svetovnozgodovinski dogodek povojne dobe je razkrajanje svetovnega imperialističnega sistema. Osvobodilna borba kolonialnih in polkolonialnih narodov je bila v zadnjem desetletju kronana z velikimi zmagami: več kot milijarda 200 milijonov ljudi se je osvobodila izpod kolonialne odvisnosti. Danes je na dnevnem redu vprašanje popolne likvidacije kolonialnega sistema.
V borbi za mir in narodno neodvisnost so se komunistične partije izkazale kot najbolj aktivni prepričani borci. So pa še druge sile, ki se borijo proti vojni. V interesu okrepitve miru je zelo važno, da vse sile nasprotne vojni delujejo v enotni fronti in da ne oslabijo svojih naporov za ohranitev miru. Zalo je velikanske važnosti, da se premaga razcepljenost v delavskem gibanju in se ripostavi operativna povezava med komunističnimi m socialističnimi partijami in tako tudi med drugimi str nkami, ki se v resnici borijo za mir, proti imperialističnemu jarmu, in branijo narodne koristi lastnih narodov ter demokracijo.
Kongres je odobril politiko miru sovjetske vlade, ki zasleduje cilj okrepitve zaupanja in sodelovanja med državami. Resolucija poudarja velik pomen petih načel, ki predstavljajo v sedanjih pogojih najboljšo formulo za odnose med deželami z pazličnimi družbenimi siste-mir in bi lahko služila kot podlaga za trajne odnose miru med državami zemeljske oble.
Sovjetski in kitajski predlogi za razorožitev in kolektivno varnost v Evropi in Aziji so pravilni in aktu Ini. Za utrditev miru v svetu bi bila velikanske
jateljskih odnosov med ZSSR in ZDA, t. j. med dvema največjima velesilama v svetu, in tudi med ZSSR in Veliko Britanijo in Francijo. Interesi miru velevajo tudi izboljšanje odnosov med ZSSR in drugimi deželami. Sovjetska zveza kot tudi Velika Britanija, Francija in I-talija. Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Švedska, Finska, Norveška. Grčija, Avstrija in vse evropske dežele imajo interes, da preprečijo novo vojno v Evropi, katere ozemlje je bilo pozorišče najvažnejših bitk v prvi in drugi svetovni vojni. To je tudi v interesu nemškega ljudstva. Zato so vse države in vsi narodi Evrope združeni zaradi skupnih koristi v borbi za preprečitev novih spopadov.
Resolucija podčrtuje tudi pomen prijateljstva in sodelovanja med narodi vzhoda : Indije, Birmanije, Afganistana in Egipta. Čedalje širša težnja arabskih narodov po obrambi in okrepitvi svoje narodne neodvisnosti odgovarja interesom okrepitve miru in demokracije.
Vojna ni neizogibna
Splošna linija zunanje politike Sovjetske zveze je bila in je leninsko načelo mirnega sožitja med državami z različnimi družbenimi ureditvami. To načelo uživa čedalje širšo podporo. Poudarja se, da je vzpostavitev nove družbene ureditve v tej ali oni deželi notranja zadeva ljudstva določene dežele. V sedanjih pogojih, pravi resolucija, so se ustvarile stvarne možnosti, da se prepreči napadalnim silam imperializma, da bi pahnile narode v nove vojne, ki bi zaradi novih sredstev vojaške tehnike povzročile narodom neprecenljivo škodo in razdejanje. Danes na svetu ne obstaja samo kapitalistični sistem:	obstaja
tudi mogočni socialistični in miroljubni tabor, v katerem črpajo sile miru ne samo duševna, temveč tudi materialna sred-
važnosti upostavitev trdnih pri- siva na preprečitev napadov. Po-
Pogled na mesto, ki je nastalo za časa sovjetske oblasti, Ma-gnitogorsk
Pozdrav tov. Vidalija XX. kongresu KP SZ
V petek je v iinpnu Centralnega komiteju Komunistične partije Tržaškega ozemlja pozdravil \ V. kongres KP S/ tovori I ittorio Kidali. Pre-
bral je naslednji pozdrav: komunisti in demokra-Ije Tržaškega ozemlja toplo pozdravljajo ta vaš zgodovinski kongres. Na stotinah celičnih sestankov. na plenumih in javnih zborovanjih so tržaški delovni ljudje, žene in mladinci pozdravili in pozdravljajo z velikim nav-
dušenjem V I. petletni nart, katerega uresničenje bo pomenilo velik korak naprej v izgradnji komunistične družbe v vaši deželi in odločilen doprinos k stvari miru in demokracije v svetu.
Naše prebivalstvo je veliko trpelo zaradi vojne in njenih posledic in zato nepreceljivo ceni politiko miru X SS R in zaupa v zmago te politike, tudi zaradi neposrednih in dobro leinili učinkov, ki jo ima zanj ta politika. Globoki proletarski inlerna-cionalizem. ki navdihuje tržaško komunistično gibanje. njegova borbenost in zaupanje, njegova ljubezen do ZSSR bodo črpali iz tega XX. kongresa novo vzpodbudo in polet za bodoče borbe, ker tudi mi kot delovni ljudje vsega sveta gledamo v vaših zmagali našo bodočnost.
Slava veliki Komunistični partiji, ki vodi narode Evrope h komunizmu!
Živela VI. petletka, porok miru in napredka za narode Evrope in vsega sveta!
Živel zmagoviti marksizem-leninizem !
leg tega obstaja tudi velika skupina dežel s stotinami milijonov prebivalcev, ki se aktivno borijo proti vojni. Obstaja mogočno mednarodno gibanje partizanov miru. Delavsko gibanje v kapitalističnih deželah je postalo neizmerna sila. Res je, da je v teh pogojih še vedno veljavna leninistična teza, ki pravi. da nove vojne imajo svojo gospodarsko podlago, dokler obstaja imperializem. Zato moramo biti izredno budni. Dokler obstaja na zemeljski obli kapitalizem, bodo skušale reakcionarne sile, ki predstavljajo interese kapitalističnih monopolov. sprožiti vojne pustolovščine in napade. Ampak vojne niso fatalno neizbežne. Danes so na svetu mogočne družbene in politične sile. ki imajo na razpolago znatna sredstva, s katerimi lahko preprečijo sprožitev vojne s strani imperialistov, in bi znale, če bi imperialistom uspelo kaj takega, odgovoriti napadalcem tako odločno, da bi razbile njihove lahkomiselne načrte. Zato pa je treba, da so vse vojni nasprotne sile budne in mobilizirane, treba, da delujejo enotno in da ne zmanjšajo naporov v borbi za ohranitev miru.
teh oblik v vsakem primeru vezano na državljansko vojno. Leninizem uči, da vladajoči razredi ne izpustijo rade volje o-blast iz svojih rok. Toda večja ali manjša stopnja akutnosti v razredni borbi za prehod v socializem, uporaba ali neuporaba sile ne odvisi toliko od proletariata, kolikor od stopnje odpora izkoriščevalcev proti volji velike večine delovnih ljudi, od uporabe sile s strani izkoriščevalskega razreda. Nedvomno je, da je v vrsti kapil lističnih dežel, kjer je kapitalizem še močan in ima v svojih rokah velikanski policijski in vojaški aparat, poostritev razredne borbe neizogibna.
Istočasno se kot rezultat temeljitih spremenb v korist socializma v mednarodnem merilu in velikanskega razvoja privlačnih sil socializma med delavci, kmeti, izobraženci u-stvarjajo ugodnejši pogoji za zmago socializma. V vrsti kapitalističnih dežel ima delavski razred pod vodstvom svojega predslražnega oddelka v sedanjih pogojili stvarno možnost, da združi pod svojim vodstvom veliko večino ljudstva in zagotovi prehod osnovnih proizvajalnih sredstev v roke ljudstva. Desničarske buržoazne stranke in od njih sestavljene vlade doživljajo vedno večje neuspehe.
V teh pogojih ima delavski razred, združujoč okrog sebe kmete, široke kroge izobražencev, vse domoljubne sile in odločno odgovarjajoč vsem oportunističnim elementom, ki niso sposobni odreči se sporazuma-ški politiki s kapitalisti in veleposestniki, možnost, da porazi reakcionarne in protiljudske sile in si pridobi trdno večino v parlamentu in ga spremeni iz organa buržoazne demokracije v resnično sredstvo ljudske vo-lje.
Resolucija poudarja, da so se ustvarili ugodnejši pogoji za socializem v drugih deželah samo zato, ker je socializem zmagal v Sovjetski zvezi in zmaguje v deželah ljudske demokracije. Neohhodno potrebni pogoj te zmage je bil triumf revolucionarnega marksizma-leninizma. dosledna borba proti ideologom reformizma in oportunizma.
Smernice zunanje politike
Različne poti v socializem
Resolucija opozarja na Leninove misli, po katerih bo vsaka dežela v izgradnji socializma doprinesla svoje originalne prispevke. To predvidevanje je bilo popolnoma potrjeno v stvarnosti :	izkušnje ljudskih
demokracij in Kitajske dokazujejo po izkušnjah ZSSR, da so različne možnosti za zgraditev socializma.
Popolnoma upravičeno je, da bodo prehodne oblike v socializem v različnih deželah še raz-ličnejše v prihodnosti. Poleg tega ei ebveiee, da je uresničenje
Naloge partije r zunanji politiki so naslednje :
1.	vztrajno voditi poliliko mirnega sožitja med državami ne glede na njihov družbeni sistem ; aktivno se boriti za mir in varnost narodov, za zaupanje med državami in skušati spremeniti do sedaj doseženo pomiritev t trajen mir.
2.	okrepiti bratske odnose s Kitajsko in deželami ljudske demokracije in imeti vedno v vidiku, da čim močnejše in kompaktnejše bodo socialistične dežele, tem trdnejša ho stvar miru.
3.	okrepiti prijateljstvo in sodelovanje z bratskimi narodi FLR J ugoslavije.
4.	okrepiti prijateljske odnose in sodelovanje z Indijo, Birma-nijo, Afganistanom, Egiptom, Sirijo, Indonezijo in drugimi državami, ki stojijo na položajih miru; podpirati tiste dežele, ki nočejo pristopiti v napadalne bloke ; podpirali vse sile, ki jim je pri srcu mir.
5.	razvijati in krepiti prijateljske odnose s Finsko, Avstrijo, Švedsko in drugimi nevtralnimi deželami.
6.	voditi politiko nadaljnjega izboljšanja odnosov z ZDA, V. Britanijo, Francijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, Japonsko in prav tako s sosednimi deželami Iranom, Turčijo in Pakistanom, skušajoč doseči okrepitev vzajemnega zaupanja, širok razvoj gospodarskih stikov, razširitev stikov in sodelovanja na področju kulture in znanosti.
7.	razvijati in krepiti bratsko povezavo sovjetskega ljudstva z delovnimi ljudmi vseh dežel.
8.	budno slediti intrigam tistih krogov, ki niso zainteresirani na pomiritvi, in pravočasno razkrinkati podtalno delovanje sovražnikov miru ; ukreniti vse potrebno za okrepitev obrambne sposobnosti naše socialistične države, obdržati našo obrambo na ravni modeme vojaške tehnike, zagotoviti varnost domovine.
Resolucija navaja naloge industrije in kmetijstva, odobrava vse ukrepe za nadaljnje izboljšanje življenjske ravni sovjetskega ljudstva. Ti ukrepi so: povišanje realnih mezd in plač za 30% in dohodkov kolhozni-kov za 40, nominalno povišanje manjših plač, povišanje pokojnin. izgradnja dvakratnega števila stanovanj in predvsem zmanjšanje delovnega urnika na 7, oz. 6 ur.
Kongres izraža trdno prepričanje, da bodo te naloge navdušeno sprejete od sovjetskega ljudstva v borbi za uresničenje VI. petletke.
Resolucija se tudi bavi s partijskimi vprašanji. Ugotavlja »e, da se je izkazale, sla je kil Cen-
tralni komite kos svojim nalogam v obdobju od XIX. do XX. kongresa, da je pravilno rešil partijska vprašanja, ki so postala zrela, in je z odločnostjo in zaupanjem vodil deželo po leninistični poti.
Kolektivno vodstvo
Kongres z zadoščenjem ugotavlja, da je Centralni komite v vsem svojem delu neuklonljivo branil interese partije in l judstva. Kongres popolno odobrava odločne ukrepe Centralnega komiteja proti zločinski zaroti nevarnega sovražnika partije Berije in njegove tolpe. S tem je bil zadan resen udarec načrtom imperialističnih špijon-skih služb in se je dosegla nadaljnja okrepitev borbenosti partije.
Resolucija pravi tudi, da kongres popolnoma odobrava široko delo Centralnega komiteja z.i obnovitev leninističnih norm v partijskem življenju, za razvoj notranje demokracije, za u-poslavitev načela kolektivnega vodstva in za izboljšanje stila in metod v partijskem delu.
Borba za spoštovanje demokratičnih načel v partijskem življenju, proti metodam birokratskega vodstva, za razvoj kritike in samokritike je zagotovila okrepitev delovanja množic in partije, dvig čuta odgovornosti komunistov za stvar partije in za nov politični in ustvarjalni polet delovnih ljudi.
Za dvig delovanja komunistov in vseh delovnih ljudi je bila izredne važnosti široka razlaga marksističnoleninističnega pojmovanja o vlogi osebnosti v zgodovini. Kongres meni, da je
Centralni komite pravilno ravnal, ko je posegel proti kultu osebnosti, katerega razširitev je zmanjšala vlogo partije in ljudskih množic, je zmanjšala funkcijo kolektivnega vodstva v partiji in je neredko privedla do resnih neprimernosti v delu. Kongres pooblašča Centralni komite. da ne oslabi borbe proti ostankom kulta osebnosti in da izhaja v vsem svojem delovanja iz predpostavke, da so avtentični ustvarjalci. novega življenja ljudske množice pod vodstvom komunistične partije.
PREDKONGRESNA DISKUSIJA
OSLEI
Kritična analiza kampanj
za širjenje demokratičnega tisi
■nedelji
v Trs
lovno
Pri, preučevanju rezultatov kampanje nabiranja prispevkov za naš tisk ali statistik o širjenju raznih tednikov in revij, ugotavljamo poleg u-spehov, ki so bili doseženi na splošno, da je še gotovo število sekcij, ki ne izpolnjujejo obvez prevzetih za širjenje in podpiranje našega tiska. Zaradi tega je treba Prej sm:trati, da v takih primerih sekci -ski komiteji ne delu e o dobro, se v zadostni meri ne zavedajo velike vrednosti, ki jo ima naš tisk kot orodje usmeritve in vzgoje tovarišev in delovnih ljudi ter kažejo, da se ne zavedajo dovolj potrebe, da mora veliki finančni žrtvi, ki jo doprinaša naša partija za «Lavoratore» in «Delo» na
vsak način odgovarjati politični in finančni doprinos s strani vsakega, sekcijskega ali celičnega komiteja in vsakega tovariša.
Poleg sekcij, ki so znatno presegle postavljeni cilj v nabiranju prispevkov, kot n. pr. Milje, Sv. Jakob, Skedenj, Sv. Ivan, imamo precej seker, ki so dosegle ali s-e približale ei lju. Kako pa naj opravičimo znatne razlike med nabran mi vsotami, ki so nižje od cilja, ki so jih nabrale sekci e Curie!, Greta, Barkovlje, Nabrežina. Kako naj se razlaga ske-ro popolna brezbrižnost za to kampanjo s strani nekaterih krajev, posebno v dolinski občini ali s strani nek a ter h celic v velikih inčuArijskih
kompleksih kot v ladjed>° “Sini l orgar
Sv. Marka?
Po analiziran u vzroko"s.to *ri Jih org
pomanjkljivosti se ugot.
da je temeljno odgov^5*1’*1
te velikanske razlike, ki fns6en( javliajo me J Sekcijo in =eV®ze p vasjo in vasjo, tovarno 1,' .“*ge varno pripisati tistim ko'flh se jem. ki niso delali resno.,',n . znali kolektivno k :ntro 38 1 ° izvajanje prevzetih sklep-3® podcenjevali politično v**® zadl in velikanske obstoječe' a e.c n osti, da se nudi naši p’ 0 ]c
in njenemu tisku to	.
no potrebno pomoč.
Ce primerjamo podati
na nj
e ali
nabranih prispevkih s pč širjenja «l’Unità». «Lav<jvsem . ra» in «Dela» najdemo š
rov i -7 n d m, v i 1.1	- „	: _
prizadevanju, ki se je iz,
'go la:
Ura imaš - velikanska tovarna v Uralih za izdelovanje težkih strojev. Slika nam kaže oddelek, kjer montirajo nove vrste bager s 65 m dolgo traverzo, it
ZA MOBILIZACIJO MNOŽIC V VAŽNI VOLILNI BITKI
Centralni komite Kompartije TO v zvezi z bližnjimi volitvami
Polom vladne politike - Odgovornost DC in njenih zaveznikov - Komunisti morajo biti na čelu bojev na izboljšanje gospodarskega položaja - Kako se bo predstavila KP TO na volitvah
Na zadnjem zasedanju je Centrulni komite razpravljal o poročilu tov. Umberto Sajovitza o političnem in organizacijskem delovanju partije v okviru priprav za bodoče upravne volitve. Ob zaključku je Centralni komite odobril naslednjo resolucijo :
V vidiku bodočih občinskih upravnih in pokrajinskih volitev upoštevajoč veliki politični pomen slednjih, ki imajo lahko odločilen vpliv na potek življenja v državi, komunisti zastavljajo od sedaj dalje vse svoje energije na tem, da se bo iz volitev sprožil nov in močan okret na levo in odločilna zajezitev zarote najreakcio-narnejših krogov veleburžoa-zije z najbolj diskvalificiranimi ljudmi italijanskega protikomunizma.
■Propast vladne politike za Trst, predvsem na gospedar-kem področju in še posebno Zakasnitev izvajanja rotacijskega sklada, negativno zadržanje v pogledu) integralne proste cone, neizpolnjene obljube glede vrnitve ladij, neplodnost vladne pomoči za stalno izboljšanje krajevnega gospodarskega stanja, so podaljšale in poglobile gospodarsko krizo in resno brezposelnost, povzročile vedno večje nezaupanje med delovnim ljud-Itvom in trgovskimi, obrtniškimi in industrijskimi srednjimi sloji, ustvarile močan tok izseljevanje v Avstralijo, ki ga vlada podpira. Občinska in pokrajinska uprava Trsta sta postali monopol Krščanske demokracije in manjših nanjo vezanih strank, v kateri vlada nebrzdan nepotizem, ki prihaja do izraza pri, diskriminacijskem zaposlovanju, napredovanjih in podeljevanju mest, slabem upravljanju, kar prihaja najbolj do izraza s primanjkljajem občinskega podjetja Acegat -in lahkomiselnostjo, s katero se je pred kratkim odobrilo tri- miljarde lir posojila. V teh pogojih se izvaja razredna davčna politika v korist privilegiranih slojev.
V teh okoliščinah se morajo komunisti postaviti na čelo borb delovnih ljudi, malih proizvajalcev, mladine in žena, ki se hočejo boriti in jih je tudi treba voditi v borbi, da se to stanje menja.
Bodoče volitve morajo biti tudi plebiscit za mir, doprinos k politiki pomiritve, proti diskriminacijam in preganjanjem delovnih ljudi in demokratov.
Za občinske in pokrajinske volitve postavljajo komunisti volivcem naj podprejo pre-
gram, ki naj se opira na teh le točkah: 1. obramba pokrajinskih in občinskih avtonomij, ki sta do sedaj teptani; ž. izvajanje take občinske in pokrajinske finančne politike, ki naj razbremeni delovne ljudi in obremeni bogataše; 3. organiziranje človeka vi ed-nega socialnega skrbstva, pod demokratično kontrolo, brez strankarskih špekulacij; 4. po-gumnejša občinska pobuda za gradnjo ljudskih hiš in hitrejša izpolnitev načrta za gradnjo šol; 5. municipalizacija nekaterih javnih služb, ki so še danes v zasebnih rokah in demokratizacija uprave Acegat.
Uveljavitev ljudskih sil v občinskem svetu lahko odpre
perspektive plodne socialne politike, ki bo prišla naproti potrebam ljudskih množic.
Za dosego teh ciljev, je treba voditi kampanjo za poštene volitve, brez odložitev, za priznanje volilne pravice nad 2600 volivcem, ki so bili kri vično izključeni in ki. naj razkrinka politiko vlade in Krščanske demokracije, kateri hočeta korenito spremeniti volilno obličje Trsta z vključitvijo- v sezname tisoče oseb. ki bivajo tu le začasno.
V občinah področja, kjer bodo volitve na podlagi pro-pdrčnega sistema, se bo partija predstavila s svoj.mi listami. ki bodo odprte demokratom. neodvisnim in pred-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
OBČNI ZBOR PREVAJALCEV SLOVENIJE
Prejšnjo soboto so imeli slovenski prevajalci svoj redni letni občni zbor. Na njem so med drugim poročali, da je bi lo lani prevedeno v slovenščino- 35 del iz devetih litaratur. Dela je prevedlo 18 prevajalcev. Za predsednika zveze prevajalcev je bil izvoljen pisatelj Fran Albrecht.
JANUARSKI IZVOZ LR SLOVENIJE
Podjetja LR Slovenije so v januarju izvozila v tujino bla ga v skupni vrednosti 836 milijonov din. V primerjavi z istim mesecem minulega leta se je izvoz povečal za 21%. Narasel je izvoz industrijskih izdelkov. Izvozilo se je več usnja in usnjenih izdelkov, tekstilij in proizvodov kovinske industrije. Predvsem so. se izvozili proizvodi barvaste industrije (za 236 milijonov din), tretjina vrednosti v izvozu barvaste industrije pripada aluminiju. Izvoz polje delsk-i-h pridelkov je predvsem zaradi hmelja znašal 101 milijon din, izvoz živine pa te je skoro podvojil. Zmanjšal pa se je izvoz lesa in izdelkov lesne industrije, čeprav so njegove postavke med najvišjimi (120 milijonov din). Zmanjšal se je tudi. izvoz črne metalurgije in nekaterih drugih predmetov. V januarju se je predvsem izvažalo na bližnja tržišča. Prvo mesto v izvozu Slovenije zavzema Italija, kamor je bilo izvoženo blaga za 1-60 milijonov din, nato pride Avstrija -s 109 milijoni, Švica s 103 milijeni, Velika Britapija
in Zahodna Nemčija, ki zavze mata 4. oz. 5 mesto v izvozu. Zelo je narasel izvoz v dežele ljudske demokracije, zlasti na Poljsko, v Bolgarijo, Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Zmanjšal pa se je nekoliko izvoz v azijske države, zlasti v Turčijo. Povečal se je izvoz v afriške države in tudi v Ameriko.
ZDRAVSTVENE KNJIŽICE V KOPRU
- V Kopru je bila izvoljena o-krajna skupščina. Zavoda za socialno zavarovanje. Na -sestankih pred izvolitvijo je pre bivalistvo razpravljalo o zdravstvenih potrebah v okraju. U-gotovilo se je, da v Kopru in okolici primanjkue ambulant in terenskih zdravnikov. Q-k raj ni odbor Zavoda za socialno zavarovanje je dobil nalogo, da izda v najkrajšem ča su zdravstvene knjižice vsem upravičencem, ki bodo na ta način uživali brezplačno zdravstveno zaščito,
URNIK V BEOGRAJSKIH TRGOVINAH
Trgovinska zbornica beograjskega okraja je preučila stanje beograjskih trgovinskih lokalov in ugotovila, da je treba pospešiti otvarjamje in graditev novih lokalov zaradi vedno večjih potreb trgovinskega prometa. Za sedaj je sklenila, da se bo v Beogradu uvedel neprekinjen delovni čas.
NOV VODOVOD V ZAGORJU
V Zagorju so prejšnji teden preizkusili rezervoarje novega vodovoda, ki so ga gradili že več let. Nev vodovod bo o-skrb-oval z vodo 6900 prebivalcev Zagorja.
Slavnikom srednjega sloja. V manjših občinah, kjer bo u-veden večinski sistem bo partija, v bratskem sporazumu s tovariši socialisti, podprla sestavo list čim širše enotnosti slovenskih in italijanskih antifašistov in demokratov.
Centralni komite potrjuje sklep, da bo podprl zahtevo naj Trst lahko čimprej izvoli svoje predstavnike za zborni co in senat, za boljšo zaščito mestnih, splošnih in posebnih interesov.
Centralni komite ugotavlja z zadoščenjem, da je bila obnovitev izkaznic članov izvedena stoodstotno, tudi če so nekatere sekcije zaostale. Centralni komite nakazuje tem sekcijam cilj, da dovršijo obnovitev izkaznic pred V. kongresom partije.
Za okrepitev partije, da se privede nove sile v politično delo, posebno v vidiku volitev, otvarja. Centralni krmite kampanjo rekrutaci e, ki mora pri vesti v naše vrste do bodočih volitev 2500 novih članov
Partijske organizacije naj posvetijo največje zanimanja širjenju našega tiska, posebno »l’Unità», «Lavoratora» in «Dela», ki so osnovno orodje politične akcije in volilne kampanje in si postavijo svoj ci'j, da prispevajo za 25 od stolno zvišanje celotnega sirjenja.
Centralni komite poziva tovariše naj si prizadevajo v
elu političnega objasnjevanja.
(Nadaljevanje na 4 strani)
lo v nabiranju prispevkO|a -nte‘ vedno odgovarjalo isto ,v / ® resno prizadevanje za -r| Čanje širjenja parti skih Medel is] in obratne, da nekatere^,, 3“ cije, ki se niso posebno <f0 jjot’ obnesle pri nab ranju Parkami kov, so se pa odlikovale ^ rjenju tiska. To pomenjej n se je pozornost sekcijskiljo sg diteljev v več primerih se dotočila ali na širjenje ajto’ pr. na nabiranje prispevkov, enske j ge razl.ke pridejo do izrs ;e tri prizadevanjih za širjen,e. da n; ga namesto drugega lista tiste tem se dokaže, da povsMujno ni jasnih pojmov o razlioj ln značilnostih med p'-satu, ožemi mi listi, specifičnih mo nDi, stih. da prodrejo v edeltalnosi drugi sektor prebivalstvi je prc je v splošnem več ali ‘ biv§e prizadevanja za širjenjetcev sl deljske izdaje «Unità», s1 nanose vedno prevelike nered ki je kar se tiče števila razproflnjih t izvodov. Samo- v nekaka j do sekcijah je vidno prizadega z nje, da se zviša razprle sin tudi če gre samo za par >aj bi dov, toda to stalno. tike in Kar se tiče «Lavoratogli tue «Dela» je še vedno prevet1 Pnp; cij, ki niso izkoristile 'menje možnosti za širjenje. Se v je v se vztraja na stališču, da1' dejs za lista, ki se ju lahkoti ob samo v dnevu ko izideta,ha, m mesto da bi se nadaljevanimi širjenjem ves teden. Zan'1 obla rja se kontrola, ki bi jo t-*1 odgi vendar vršiti zato, da bo irejšin član partije citai, študira'171. Kr širil eden ali drugi tedn*ntano -Sekcije kot.	opilo
Barriera, Sv. Jakob, Ga,*stvo Opčine, Nabrežina mora)ZVedel vso resnostjo postaviti v '*snut jem komiteju vprašanje š-1 za n j a «.Lavoratora».	1 Jezik
Tejn kritičnim opazkam/1 jU ln cej strogim do nekaterih cij, je treba dodati še dr ~

ki je splošnega značaja.
Danes je naša partija i'A žena za uresničitev smet]
CK; v pripravah na vo' kampanjo povečati za 25 ( širjenje tiska. Gorje, če t v sekcijah vzelo stvar J kretski,: «mi razprodajali) ali 100, razprodajali boJfl Zeml
bodoče 12 ah 120 izvoóy žg ; Treba je zvišati širjenje ’u zimJ listov v razmetu z obsto^jg’ mi objektivnimi možnoipm razlikujoč publikacijo odt ^ blikacije. odpraviti je bjo 2en pomanjkljivosti in nesora4mena rja, tako, da bomo zvišali ja ni j. prodajo vseh listov in r‘ega m toda osredotočiti moramo eja šn pozornost na «LavoratcelOVa^ «Delo» tn «Unità», da doMnò v mo tudi 500 odst. in še elaj, ž kjer je razprodaja nizka.ta]a r. mo na ta način bo partiietev j splošnem dosegla celok»’:ar,je 25 odst. povišanje.	iern0
Za izpolnitev te nalogeieni0 treba kritične preučitve dje danjega dela, politične P^očasn, čitve obstoječih možnosti,lo. gamizacijskega prizadeva! ^ da se aktivno zadolži čimjj ® v čje število tovarišev. VS6^ r mora biti predmet tako/je®° in skrbne diskusije v vsake 1 sekcijskem komiteju. PrizCr„ 1 vanju za povečanje širjeni*e|H^r3 ska pa se mora istočasno Bga
družiti živa skrb, da se >'e
mij,,.
risti vsako priliko in oSri;a ščino za finančni doprinos k,/ šemu tisku potom raznih E bud.	. Gl«d
L. WElSa®.30 n . 1} Z| Doli prah, Sodai a, ki
Sljšo
utljiv
a rž, ‘ca, , orenj
Atomska energija bo postala v 6. petletki ZSSR odločanjih"'
izvodnje. Na sliki: odd<'
činitelj na vseh področjih proizvodnje, prve atomske električne centrale, ki je bila otvorjena sko leto v Sovjetski zvezi.
J A
'3SLEDNJI NAPOR ZA ZDRUŽITEV ŠOLNIKOV USPEŠNO ZAKLJUČEN
stanovljen je enoten
ndikat slovenske šole
nedeljo so slovenski šol-v Trstu ustanovili novo tovno sindikalno organi-ladjedi0 “Sinkat slovenske šole».
1 organizacija je nastala vzroke6810 treh dosedanjih stro,-e ugot!**1 organizacij: Sindikata odgGvflas..k’b šolnikov. Sindikata .ke ’ki /Učencev slovenskih šol jo in seVeze Prosvetnih delavcev varno I dol8eTn odlašanju in po itim ko^nib sestankih, na katerih i resno0)11**5' z zanimanjem raz-k ntrf^a*‘ ° sindikalnih vpraša-1 sklep, ie končno uspelo orebrn-ično vsSe zadnie ovire, ki s.) pie-itotoče ?vale dosego tega važnega naši j’ 1o ie ustvaritve enotne to neof°Vne organizacije, k- naj )č	’-le*a vse šolnike brez raz
podatina °iih politično prtpri-1(2 s p,e ali strankarsko pripad-
jemoil\ienn!.,iasno da bo «note e ;e jz stnuikalna organizacija
spevkou’ - laŽe in učinkoviteje isto la lnlere3e slovenskih šol-e za jV ™ hranila pravice slo-skih l!ke à°le na splošno. Zato
kateré edelj3ki dr,§odek' lahko i	m°, zgodovinskega značaja
. “ kot tak zapisan z zlati
jU pi Irkami v naši narodni zgo-“•OV316 j
p rr.e.^ep nov,Q s(1.0i(ovno orgami-CC1JS j° se postavljajo številne menhge, kajti tu ne gre le za en^e 8’i° pravic šolnikov in za "v nv,edske šole na splošno, tem-
0	lzr'> treba upoštevati dej ei?da Paše šolstvo še vedno
,a 1 a hste pravne stalnosti, ki P ,vsJujno potrebna za njegov u raz .oj in nemoten razvoj na
p-sart. o2emiju
j*1 Jhy r/Bičajnih otvoritvenih 1 r e ® flnčstih skupščine šolni-/a stvi je prof. Sah kot predstav-a 1 1 ivšega Sindikata namerjen. elcev slovenskih šol v dalj-a», nagovoru jedrnato orisal neie \ je vodila voditelje do-azprotojih treh strokovnih orga-nekaiuj do tega cilja, t. j. do pnza«tega zbora za ustanovitev -azprv tte sindikalne organizacije,
' PaI ift . zaiela vse slovenske e In h kateri naj bi pri-.rator^i tudi tisti, ki do sedaj
,reVe,Vnpadali nobeni izmed stile enjenih organizacij. Prof.
Se V,i ^ j v svnjem govoru pod-iu, da dejstvo, da ločeni nasto-lahko 11 oblasteh niso imeli u-zidetaPa, medtem ko je bilo s aljev»I>n,mi nastopi mogoče pri-. Za n« oblasti, da so od izmika-
1	1° V odgovorov prešle h kon-a bo ‘ ejsim obljubam in zagoto-tudira n. Kot primer je omenil
te-dni^ano borbo, h kateri je
'd’ Ctwl!o vse slovensko pre-b, G^stvo na Tržaškem čim se mora.Zvedelo za krivičen zakoniti v osnutek, ki naj bi ga u-uije š'1 /-H šole s slovenskih uč-| Jezikom na Tržaškem o :ka-m, jU in na Goriškem, terih _ še dr aja. tja sme: a v«1 j 25 1 če t -ar I ajarn
V	imenu bivšega Sindikata slovenskih šolnikov je spregovoril učitelj Škrinjar in je pozdravil ustanovni občni zbor in mu želel obilo uspeha pri delu
V	imenu bivše Zveze prosvetnih delavcev pa je spregovoril prof. Umek. Poudaril je, da predstavlja ustanovni občni zbor Sindikata slovenske šole poslednji napor za združitev in da ob tej priliki slovenski šolniki postavljajo sami sebe še na poslednjo preizkušnjo. Prof. Umek je iz razil tudi željo članstva, svoje organizacije, da naj se novi enotni sindikat ob rasti in razvoju slovenskega šolstva krepi borbeno in številčno ter postane močan temelj narodove ohranitve in krepitve na naši zemlji.
Po govorih so predstavniki bivših strokovnih organizacij predložili novo kandidatno listo za nov odbor. Kandidatna lista je bila sestavljena sporazumno še pred razpustom orne njenih organizacij. V njej so zastopane vse dosedanje organizacije. Lista je bila soglasno sprejeta. Z,a tem pa so volili novega glavnega tajnika organizacije. Na tajnem glasovanju je bil na to mesto izvoljen učitelj Ivan Gerdol. Sledile so še volitve nadzornega odbora in razsodišča.
Ob zaključku občnega zbora so navzoči šolniki izglasovali brzojavko, ki je bila odposlana ministru za javno šol stvo v Rimu in pismo vladnemu generalnemu komisariatu v Trstu. V brzojavki zahtevajo -slovenski šolniki čimprejšnjo pravno ureditev slovenskega šolstva, v pismu pa postavljajo zahtevo naj vladni komisariat v Trstu pospeši rešitev vseh visečih problemov, nanašajočih se na sloven sko šolo,.
Sindikat slovenske šole ima svoj sedež v ul. Filzi 10/1. v Trstu.
panj o za «postavitev normalnih diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in Kitajsko in prepoved atomskega in termnnu-klearnega orožja.
Na zemlji živi 2655 milijonov ljudi
Po statističnih podatkih Organizacije združenih narodov živi na zemlji 2655 milijonov ljudi. V Afriki živi 214 milijonov ljudi, v Severni Ameriki 233 milijonov, v Južni Ameriki 121, v Aziji brez ZSSR 1451, v Evropi brez ZSSR 407, v Oceaniji (Avstraliji in Novi Zelandiji) 14,2, v ZSSR pa 214,5 milijonov.
Tibet se modernizira
Pred kratkim je bila prestolnica Tibeta neposredno povezana z ostalo Kitajsko preko telefona. Kitajski tehniki so namreč napeljali telefon v L si in Dalaj Lama, duhovno-politi-čni glavar Tibeta je postal prvi naročnik te nove telefonske 1
S.N.G. UPRIZORILO PRISTLEYEV0 IGRO
5reca, kje si?
Tudi on se postavlja s smučkami, a sne" naglo kopni kmalu se bo ra ši zabaval z morskimi valovi.
(s. n.) V soboto je Slovensko narodno gledališče postavilo na oder novo delo in tako ponovno obogatilo svoj ie velik re. pertoar. Uprizorilo je igro v treh dejanjih «Sreča, kje si?» od znanega angleškega dramske, ga pisatelja J, B. Pristley a, ki je že precej znan slovenskemu občinstvu.
Bežijo tega dela je prevzela Nada Gabrijelčičeva, ki se je potrudila, da bi spravila na oder Pristleyevo delo takšno, kot je, s svojo originalnostjo in svojo globoko čustveno problematiko. Režiserki je pomagalo dejstvo, da so Pristleyeva dela kakor nalašč ustvarjena za olajšanje režiserjevega dela in da je imela na razpolago dovolj «materialar» r igralcih, ki se lahko brez težave lotevajo vsakršnega še tako težkega in zapletenega dela.
Vsebina ni nič posebnega. Razplet, bi rekli, je skoraj enoličen v pristleyeviti delih, a tembolj je prav zaradi tega občutiti v Pristleyu težnja po ustvaritvi nekaj globokega z enostavnimi elementi. Igra se dogaja v hiši provincialnega zdravnika, ki bi bil lahko postal učenjak, re bi bil imel nekaj več poguma m zaupanja vase. trtavne osebe igre sta njegovi hčerki
LE ŠIROKA ENOTNOST JE PREDPOGOJ UČINKOVITE OBRAMBE TRSTA
Defliohrisljaiishi uodiietiMriaslo
Izjave posl. Russa na nacionalnem zborovanju DC - Dvoumnost mestnega odbora za prosto cono in snovanje “gospodarske liste", ki bi bila le pomoč demokristjanom
Podtajnik pri ministrskem predsedstvu posl. Russo ni po-| polnoma nepoučen o tržaških JapOnSkO ljudstvo noče zadevah: on namreč vodi poseben odbor podtajnikov za tržaške probleme in je prišel že večkrat v Trst kot prinašalec običajnih vladnih «zagotovil».
ameriških vojaških baz
21. in 22. februarja je bila v japonskem mestu Osaka protestna konferenca proti ameriškim vojaškim oporiščem na japonskem. Konference so se udeležila predstavništva prebivalstev, ki živijo na področjih ameriških vojaških oporišč, socialistične stranke in drugih množičnih organizacij. Konferenca je odločila, da se izda poziv, pod katerim se bodo nabirali podpisi proti obstoju ameriških vojaških oporišč. Ta kampanja se bo vodila vzporedno s kam-
Za maše kmete
Koledar za marec
izvT*^*:
na polju
2	• ki je bila preora-
nje u zimleSeni ali Pa v začet->bstMj,|.a	e- se je veliko okori
ažno^Dfjj	zadnjem času s mra
> od? skrajni15™*1'-11- Sedaj pa ie tL jm ca,s, da pripravi-
sora^p J0 Za setev raznega
išali j:a n- a' ^er meseca frebrua-
im r‘eya 1 ° mogoče zaradi hu-
ajnOeia n„l8Za izvršiti nobenega
ora«W0 a A»lju. je zgodnje ob-dc4n,() d‘lje zemlje zelo kori-
še eiai; . mlia> ki smo jo ob-ze rwQ,l ________________ ■
zka. tala 26 pred mrazom, je po-lartiietet 7^ a m Primerna zi hlok%r,i„ Wavm p :goji za uspe , Je setve je rahla, pri-
dog4rnn ,PQ8n0jerla in pri'
ve die i vlažna zemlja, natia-e Toča?br°. seme’ ki -ga pra-o-sli.io n° m Pravilno poseje* deva -
čim j; e v d°bro zrahljani zem-Vj« se more vlaga enakomer-ikojijg ®orazdeliti in prhne!i vsa\p ’ 1 grroi in druge organ-PrižC Sn'ovi, ki jih vsebuje. :e,nj< I J pri pomladanskem ob-sno f 0Vanju ie Prva naša naie iWi V tem' da- spravimo , (Zp ,0’ v rahlost, ki najbolj
nos	bSD^van in X7C	---i. _
nih
uspevanju vsake vrste rsameznih semen.
j.,Glede časa -setve naj ve-Ef^)()j0 Naslednja pravila: Naj-1 2§odaj sejemo semena, • Potreb« ejo mnogo vlage
som' le5a’ bob- deteija); ,a aj sejemo takšna setne-aj.. rabijo za svojo raščo ut]S0 dobo in so manj ob-a ,Va do pozne slane (ja jc z’ iai'i ječmen, j ara pše-ore’n °^es’ zgodni krompir,
Sed . V HLEVU
po aj ko je vprežna, živina |ežkr 0rtlu na delu in mora tam m °;b’ilno- delati jo mo-ZaradP0Se^n° dobro krmiti.
Ee'u in
večjega - napora pri
tudi zaradi menjave ..djivejie in hitreje utrud-
piake s-
so vprežne živali ob-fjive‘V'ejŠe in hitre faradi tega
arnn -uN	ga J:
feiti /krbneje snažiti
jih mo-in pa-
“etn m	piemaaijo. v
tna- ®secu je tudi najpri-si čas za podkladanje jjn:p «valitev piščet. Gospo rile n ki niSo še tega opra-(in n ,aj ga čim prej izvedejo ducilo Pr* tem sledijo pripo--ij^misiT1’, kl &m-o jih v tem )C„njih x, Ze objavili v prejš-d<j( ‘ evilkah našega lista.
NA TRAVNIKU
Nadaljujemo z deli, ki jih nismo mogli opraviti februarja. Sedaj je čas pomlajenja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Dobro pobranane in po možnosti s kompostom pognojene travnike posejemo s primerno mešanico trav in detel,e.
V VINOGRADU
V tem mesecu cepimo trte v glavo. To zasilno cepljenje se izrvsi na onih divjakih, ki se cepljeni v zeleno niso Prijeli, m na onih trtah, ki im hočemo slabe vrste izboljšati. Kdor si želi sam pridelati -siljenke, je čas za lo v tem mesecu. V tem mesecu je najprimernejši čats za sajenje trt. Zasajenim trtam pognojimo najboljše s kompostom. Druga dela v vinogradu so okopavanje, postavljanje kol jev, popravilo skarp itd.
V SADOVNJAKU
Tudi v sadovnjaku je se daj primeren čas za cepljenje. Pri cepljenju sadnih dreves moramo polagati veliko pažnjo pravilni izbiri cepičev. Tud/i na okopavanje in gnojenje sadnega drevja ne smemo pozabiti. Sedaj je skrajni čas za ta opravek.
NA VRTU
Marca letos ima vrtnar o-gromno dela. Februarja se ni moglo napraviti nič na vrtu in se je vse delo nakopičilo. Veliko več dela bo -mel to spomlad vrtnar tudi zaradi hude zime, ki je po polnoma uničila vse rastline na vrtu (ra-dič, bledeš, špinačo itd.).
Sedaj je pravi čas za setev in sajenje. Sejejo se sciata, špinača, radič, grah, beli in črni koren, redkvica, k uenje, bela repa, rdeča pesa, peteršilj in bledeš. Sadimo pa krc-mp;r. čebul-ček in česen. Sedaj pa presajamo tudi v zimskih gredicah vzgojene sadike, solato, ka-rfijolo in kolerabo. V tople grede sejemo bučice in kumare. Te rastline potem prepikiramo v lončke ali pa v kasete.
Proti koncu meseca lahko presadimo te sadike kar na prosto v primeru, da se ni treba več bati hudega mraza.
.Posl. Russo je spregovoril na nacionalnem zborovanju Krščanske demokrati.e ter ponovil običajne banalnosti o zanimanju vlade za Trst. Posebno je zagotovil, da b,, zadevno ministrstvo v kratkem sestavilo dekret o> imenovanju u-pravnega odbora rotac.jskega sklada, da se za begunce pripravlja nekakšen popis, da bo zakon za pokrajinske volitve v Trstu spremenjen, kar hočejo preprečiti, da bi levičarske sile pridobile vodilne položaje v pokrajinski deputatili, da se politične volitve za poslansko zbornico in senat ne morejo vršiti v Trslu leta 1956, ker to brani mednarodni juridični položaj Trsta («začasnost» se uporablja, kot dober izgovor vedno na škodo našega mesta). Za gospodarska vprašanja je zagotovil, da bodo izdelana kot organ ična skupnost in javljena istočasno. V tej skupnosti* bodo zapopa-. deni. kot trdi podtajnik Russo, ukrep; za železnice, ladje in druge ugodno Ai, ki jih zakon predvideva za pasivne kraj e. Za prosto cono je posl. Russo
ga značaja in .e zato popolneje njen politični značaj in zagotovil zanimanje vlade.
V bistvu je izjava posl. Russa, v imenu vlade, enaka ponovni od,godit vi «sine die» kakršne koli o-dločitve o temeljnih vprašanjih; pomeni, da bo vlada še nadalje vodila politiko iz dneva v dan, da se bo pokoravala pritisku Confindustrie in bo sprejela kakšen za Trst ugoden sklep samo, kadar bo naše mesto .znalo prikazati .svojo soglasnost z javnimi, hrupnimi manifestacijami.
Odveč je podčrtali razočaranje, s katerim so bile spre’ete omenjene izjave v Trstu, v vseh političnih krogih in v vseh socialnih slojih.
Najbolj primeren odgovor na besede posl. Ruosa je prišel od skupine obrtnikov iz Stare mitnice, ki so ustanovili o-kràjni odbor za prosto cono in nameravajo organizirati v svojem okraju široko propagandno akcijo ne samo med pripadniki njihovega sloja, to je med obrtniki, malimi trgovci, mar več tudi med vsemi prebivalci na splošno.
Obveščeni smo tudi, da se v raznih drugih okrajih mesta, in v eni ali dveh občinah podeželja dela v isti smeri z namenom, da se izpopolni vrzel, ki jo je zapustil Mestni odbor za prosto cono, kateri je preveč zaposlen z delom volilne-
za značaja in je zato popolnoma opustil akcijo propagande m mobiliziranja Tržačanov o-krog te temeljne zahteve.
Rekli smo, da je to najbolj primeren odgovor, kajti tudi iz izjav posl. Russa je jasno razvidno, da vlada noče razumeti, dokler ne zasliši finih, ki se znajo uveljaviti s svojim glasnim protestom in ogorčenjem. Značilnoi je, da prihaja odgovor prav od pripadnikov srednjega sloja, ker se to lahko tolmator kot borbena orientacija za te kategorije, ki so bile doslej precej previdne v svojih izrazih in akcijah.
Drugačnega značaja pa je —: čeprav izhaja iz istih negativnih izkušenj pri vladi — poskus nekaterih predstavnikov srednjega sloja, da predložijo listo svojih kandidatov pri prihodnjih upravnih volitvah. Ni dvoma, da leži na dnu te akcije iskrena želja imeti v občinski upravi predstavnike njihove kategorije, da ne bi tvegali več izdajo lastnih interesov s strani vladnih strank, predvsem Krščanske demokracije, kateri je šla prej velika večina njihovih glasov. V vsakem primeru pa gre za orientacijo, ki je politično kaj malo jasna; kajti njihove negativne izkušnje bi jih morale siliti k temu, da volijo, za protivladne stranke, posebno pa za one, ki imajo v svojem
programu n ihove zahteve in so se zanje borile v svojem tisku, v občinskem svetu in v državnem merilu.
Kar pa mora skrbeti male trgovce, obrtnike pi ma'e in-dustrijce je dejstvo, da je Kr-ščanka demokracija že sedaj nekako gotova, da bo mogla uvrstiti v gospodarsko listo svoje lastne predstavnike. Z drugimi besedami: K D smatra morebitno gospodarsko listo kot svojo pomožno listo, s pomočjo katere bo mogla Izrabiti glasove srednjega sloja v svojo korist. .
Načrti KD glede gospodarske liste še niso popolnoma znani, toda že sedaj slišimo imenovati nekatere znane voditelje obrtnikov in male ter srednje indutrije, ki so tesne le povezani z večinsko stranko in ki. bi, če bi bili izvoljeni z gospodarsko listo, volili v občinskem svetu z demokristjani pri vseh osnovnih gospodarskih in političnih problemih. ,
Poti, po katerih lahko Krščanska demokracija ovira borbe Trsta, delovnih ljudi in srednjega, sloja za preporod mesta, so neštete. Zato je mogoče. organizirati upčinkovito obrambo samo na podlagi ši roke enotnosti vseh Tržačanov. vseh najširših socialnih slojev, brez kakršnega koli razlikovanja.
U. S.
Stella in Liliali, ki se po tolikih letih znova srečata ob priliki povratka brata IVilfreda iz Zahodne Afrike. Okrog njiju se vrli igra čustev. Lilian. hčerka, ki je ostala doma. se boji za svojo srečo ob prihodu igralke Stelle, ki je šla v svet, se boji za svojo prikrito ljubezen do Geof-jreya, oboževalca Stelle in napravi vse. da bi jo zapodila s hiše. Zato na skrivaj povabi v hišo bivšega Stellinogli moža Charlesa in vse se izteče, kot si je Lilian želela: Geoffrev se u-ž’ Ijeno umakne. Stella gre z iloma.
Ze iz teh par vrstic se je lahko razumelo, da ni razplet nič posebnega, kot smo že ugotovili, a dogajanje v igri je vse nekaj drugega, je nekaj originalnega, nekaj privlačnega in predvsem globokega, čeprav ne najde človek kdovekakšne problematike, kot morda v drugih dristlerevih igrali. Igralci, lahko rečemo, so imeli hvaležen posel, kot režiserka, prav posebno še, ker je ansambel Slovenskega narodnega gledališča zelo kvaliteten.
Stella je igrala Zlata Rado-škova, Lilian Štefka Urolčeva, /. Luke j bivšega Stellinegu moža Charlesa, Stane Starešinič mladega IVilfreda, Julij Guštin Geoffreja, Stane Raztresen dr. Rirbyja in Ema Starčeva staro hišna gospodinjo Saro.
Vsi igralci so zelo dobro izve. dii svojo nalogo, ki je bila lahka in težka. Lahka zaradi njihovih sposobnosti, težka zaredi notranjih protislovij, ki morajo nujno prih do izraza v vsaki osebi, ki jo je ustvaril Pristley. Mnenju smo, da ne smemo prizadeli nobenega od igralcev, zato se ne znamo odločiti da bi kuga izrecno pohvalili. Vsi so po našem mnenju dobro izvedli svojo nalogo in zaslužijo pohvalo občinstva, katerega vabimo, da se udeleži repriz te zanimive igre.
Marij Kogoj
je umrl
Prejeli smo žalostno vest. da je prejšnjo nedeljo umrl v Ljubljani slovenski skladatelj Marij Kogoj. Rojen v Trstu 27. aprila 1895 se je kmalu nato preselil s starši v Kanal ob Soei, kjer je preživel otroška leta. dokler ga niso dali na gimnazijsko šolanje v Gorico. Predno je dovršil srednjo šolo, se je popolnoma posvetil glasbi ter leta 1914 odšel na državni konservatorij na Dunaj. Po končanih konservalorijskih študijah se je po prvi svetovni vojni naselil v Ljubljani, kjer je dobil namestitev pri opernem gledališču kot korepetitor. Tam si je u-stvaril družino ter živel, dokler ga m zdaj z. tekla smrt.
Marij Kogoj velja za enega najdarovitejših slovenskih skladateljev. Njegove skladbe za zbor in solopetje uživajo visoko kvalitetno vrednost. Tudi njegove otroške pesmi so zelo priljubljene. Napisal je libreto za opero Bogomila, a najbolj se je proslavil s komponiranjem opere «Črne maske», katere prva uprizoritev v Ljubljani, menda leta 1931, je dosegla izreden uspeh. Sodelovala sta ob tej prvi uprizoritvi dva znana Tržačana, ob taktirki pokojni operni direktor Mirko Polič in v glavni vlogi tudi že pokojni baritonist Robert Primožič. Vzrok, da ta opera ni še bolj zaslovela je menda v tem, ker je njena glavna vloga preobremenjena ter za pevca silno u-trudljiva. Peti mora skoraj skozi vsa tri dejanja, kar je bilo celò za atletsko močnega Primožiča, obdarjenega z izrednim pevskim materialom, komaj zmogljivo.
Ves slovenski glasbeni svet je posebno po uprizoritvi «Črnih mask» stavil v Marija Kogoja velike nade. A kruta usoda je žal zaokrenila drugače in slovenska glasbena umetnost je bila prikajšana za velike storitve. Mariju Kogoju se je nenadoma omračil um in njegova glasbena muza je za vedno utih-
nila. Buje je to bila posledica naporov njegovega komponiranja, a še bolj menda bede, v kateri je živel, ko se je v mladih letih kot reven proletarski sin sam moral prebijati zkozi življenje, da se je lahko izšolal.
Slovenskemu skladatelju Mariju Gogoju bodi tudi med tržaškim ljudstvom ohranjen časten s.pomin ! Družini in svojcem pa naše iskreno sožalje !
—slo
Skica velikega ruskega slikarja I. E. Rjepina za delo «Za-porožči». Skico je slikar napravil 13. junija 1888 v kozaški stanici Paškovskij
Kolom.an Mikszàth je bil po rodu Madžar. Rodil se je leta 1849, umrl pa je leta 1910. Kot plodO'Vit novelist je risal anekdotično s posmehom in humorjem vaško in' malomeščansko življenje v njegovi deželi. Njegovo zbrano delo obsega oseminštirideset zvezkov.
*yidel sera, kako je prišel kinrt Cioraàk y
’ trgovino z železnino.
«Dober dan», je rekel.
«Kaj bi radi,» ga vpraša trgovec.
«Koso bi rad kupil», odvrne kmet.
Trgovec je poskočil in položil pred kmeta zavoj kos. Ta je kose sovražno pogledoval, potem se je prezirljivo obrnil od njih in rekel: «Tiste s topovskim znamenjem bi rad».
Trgovec je odnesel kose z znamenjem bika in prinesel nekatere z znamenjem topa.
«Tam jih je še več», reče kmet in pokaže » prstom preko trgovčeve rame.
Trgovec voljno prinese vse kose z znamko topa. Kmet jih boža z očmi, nobene pa se ne dotakne, marveč zmaje z glavo.
«Nu, kaj vam m prav?», vpraša začudeno trgovec.
«Prav za prav, bi rad videl liste z bikom», odvrne kmet.
In trgovcu ne preostane nič drugega, nego da spet pritovori kose z bikom. Zdaj pa se je kmetič menda že sam naveličal in potegne' kar prvo iz snopa.
Najprej pripre desno oko in si ogleda koso z vseh strani, potem pripre levo oko, pri tem pa drži koso s konico navzdol. Naposled jo visoko dvigne in jo precej časa postrani ogle-duje.
«Koliko pa stane?», vpraša kar tako.
«Dva goldinarja.»
«Tale kosa?» se porogljivo začudi kmet. «Saj ni mogoče».
Odloži jo in zavihti roko zo zraku, kakor bi kosil, potem potika s kazalcem po obeli straneh rezila in naposled upogne koso čez koleno.
«Hm... torej... je res vredna dva goldinarja?»
Trgovec prisega, da je ceneje ne more dati in zatrjuje, da njega toliko stane.
«Poslušajte, ta kosa ni dobro kaljena.»
«To je najboljše angleško jeklo,» zatrjuje trgovec.
«Nikar ne bodite smešni, to je stara prekovana kosa.»
«Najboljše jeklo. - Ta bo veljala do vaše smrti».
«Če se ne bv skrhala,» smeje odvrne kmet.
aCOLOMAN MIKSZÀTH"
Kmet kupuje koso
«Takšne kose še niste imeli. Prosim le oglejte si jo!»
«čemu bi jo ogledoval? Kosa je kosa, ena kakor druga. Tisto vzamen, ki mi ravno v roke pride. Le kar povejte : koliko hočete zanjo. - imam še nujne opravke na trgu.»
«Sem že povedal : dva goldinarja.»
«Za božjo voljo, zakaj pač zahtevate dva goldinarja za tole koso?...»
Pri teh besedah spel začne preizkušati koso in stopi z njo zavoljo boljše luči pred vrata. Na pragu se obrne in zavpije : «Klobuk sem pustil notri ! » Tam zunaj se pobliskavajo sončni žarki na rezilu in se prešerno sprehajajo po sinji ploskvi. Počasi jo približa ustom, dihne nanjo in kar pobožno čaka, kako velika bo pega ob nadihu in kako hitro bo spet ' minila. Nato preizkuša, kako poje ob cestnem tlaku.
«Nevšečno poje,» zamrmra in odkobali nazaj v trgovino rekoč : «Torej, jo daste za goldinar in osemdeset krajcarjev ali ne?»
«Nu, vam pa popustim za desetico, vzemite koso za goldinar in devetdeset krajcarjev.»
«Ne, tega denarja ni vredna. Kaj bi rekli moji otroci? Nu, ali jo daste ali ne?»
«Ceneje je ne morem dati.»
«Tedaj pa zdravi ostanite !»
Odide, toda na sredi uliee se že obrne in se enkrat zavjiije: «Ali odjenjate ali ne?»
«Ne, ne odjenjain.»
V zadregi obrača svoj zamaščeni klobuk v rokah.
«Nak, takega oderuha pa še ne, odkar pa-inetujem ! Veste kaj gospod, položile to koso na stran, bom zunaj še malo premislil.»
t.ez uro se vrne z nekim prijateljem.
«Prišel sem,» reče, sopiha in si briše pot s cela. «Tole je moj boter Ištvan Kanot iz Do-razme. Sva rekla, da bi tudi on kupil koso; taka jr vendar šega ; če kupiš dve kosi, kupiš ceneje.»
«Ne morem jih dali ceneje, sera vam vendar še stokrat povedal.»
«Premislite si, gospod, in ne razdirajte
kupčije!»
«Kar sem rekel, sem rekel.»
«Ne odjenjate?» revskne jezno.
«Ne za krajcar ! » odločno odgovori trgovec.
«Kaj pa naj še rečeni?» pristavi kmet bolj spravljivo.
«Recite kar hočete z vami se ne bom več pravdal.»
«Nu, nu, nikar ne bodite takoj v ognju, če se vam besede smilijo, mi dajte roko ! » Gospodar Gregor Csomik zadovoljno udari trgovcu v desnico.
«Tako, kupčija je sklenjena ; pasja duša, komur bo žal.»
Slovesno, počasi začne odpenjati telovnik, pri tem pa za vse na svetu ne odvrne oči od kota, kjer sloni kupljena kosa. Glej, glej, zdajci se mu zazdi, da je nekoliko bolj usločena in nekoliko manjša. Nejevoljno pogleduje trgovske pomočnike, potem pa slopi h kosi in jo potežka.
«To je druga kosa,» hudo vzroji. «Recite, kar hočete, to ni moja kosa!» In hiti zapenjati ploske gumbe na svojem telovniku.
« Kako, da to ni vaša kosa? Le pamet v glavo, sosed Csomàk, sicer me mine potrpljenje!»
«Nu, nu. Da, da. Heliehe... le kaj me jc vrag speljal od tod? Saj sem sam kriv. Kaj pa naj zdaj storim?»
«Ampak, če vam povem, da je to tista kosa, ki ste jo sami odbrali!»
«Ta le tu? Saj imam vendar tudi jaz dvoje oči v glavi.»
Potrka po rezilu, upogne koso čez koleno, jo vzame na cesto, potrka z njo po pločniku, dahne nanjo in se žalosten vrne.
«To ni moja kosa, za to ne dam več kakor goldinar in osemdeset krajcarjev.»
«Nikar komedije ! Ge vam ta ni všeč, jih je tam več na izbiro, izberite si drugo!»
«Tak tepec pa nisem, da 'bi se vnovič mučil. Obdržim jo ; ampak za toliko, za kolikor je slabša od prejšnje.»
«N» besede več.»
«Tako? Jaz naj torej trpim škodo? Ali sle res tako trdosrčni, da zahtevate od mene več kakor treba?»
«Kar brž plačajte in nikar tu ne pridigajte!»
« Prav,» trpko vzklikne gospodar Csomàk, «pa. naj bo, kakor hoče gosjiod. Ampak deliva tistih deset krajcarjev, da ne bom samo jaz oškodovan !»
« Tako lio, kakor sem rekel.»
«Nu, pa vzemite denar!»
Spet začne odpenjali telovnik. Iz notranjega žejia počasi vzame goldinar in ga dà trgovcu.
«Ostanek bom takoj zbral.»
Iz enega žepa v telovniku prinese na dan dve desetici, iz drugega kovanec za štiri šefi tiče.
«Tu imate štiriindvajset krajcarjev.»
Potem seže v hlačni žep, kjer najde spet triintrideset krajcarjev.
«Štiriindvajset krajcarjev in triintrideset krajcarjev je sedeminpetdeset krajcarjev. Koliko še ostane?
«Še triintrideset krajcarjev.»
«Toliko se? To ne bo držalo,»
Med tem je v nedolžnim obr. zoni opazoval, kako je trgovec razpoložen. «Le jiočajkajte. kam sem pa to vtaknil? Ali. lej. v robec sem jo zavezal. » Res je prinesel dvajsetico na dan.
«To je vse. kar imam... gospod,» reče prijazno. « Kjer nič ni, tam še vojska ne vzame.»
«Še trinajst krajcarjev,» neusmiljeno terja trgovec.
«Nikar tako ! Kosa nikakor ni dobra. Več nimam pri sebi. Ostali denar je v mojem jda-sču na vozu, pa saj menda ne boste zahtevali, da bi zaradi tistih ušivih krajcarjev tako daleč tekel. Bom že drugič poravnal.»
«Zahtevam vse. Pojdite po denar, kosa vam ne botiišla.»
Zdaj je kmetu zavrel žolč.
«Kako? Da nimam toliko kredita? Moj oče; poslušajte gospod, in tudi moj ded sla župa-novala ! Nikakršne miloščine ne potrebujem. Boter, vrzi mu tistih trinajst krajcarjev, j i pojdiva ! »
Pri tem jc globoko užaljen vzel koso.
Na pragu pa se je še enkrat obrnil s porogljivim, škodoželjnim obrazom, in ko je kosa zasijala v soncu, je zmagoslavno vzkliknil :
«To vam pa lahko povem, gospod: da je to najboljša izmed vseh kos. Vse druge niso vredne pipe tobaka.»
«SVOBODNA POTA»
NOVA SLOVENSKA PRO SVETNA REVIJA
Lrih.idnjega marca bo v Ljubljani pričela izhajati nova mesečna prosvetna revija «Svobodna pata». Revija bo osrednje glasilo prosvetnih društev in «Svobod». Prinašala bo članke o idejnopolitičnih, rganizacijskih in drugih vprašanjih, ki zadevajo prob e motiko prosvetnih društev ter prispevke o družabnem in kulturnem življenju krajev, prosvetnih društev, kakor tudi ponatise dobrih odrskih del, ocene novih knjig, sestavke o knjižničarstvu, o filmu, o upodabljajočih umetnostih itd. FILMSKI FESTIVAL V KARLOVIH VARIH Državni film C SR bo letos organiziral IX. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Predvidevajo, da se bo [estivala udeležilo mnog dr žav. Tudi C SR se bo udeležila raznih mednarodnih festivalov med k terimi sta tudi festivala v Cannesu in v Benetkah
RUSKO-K1TAJSKI SLOVAR
V Sovjetski zvezi pripravljajo drugo izdajo rusko-kitaj-skega slovarja. Prva izdaja, ki e izšla pred tremi leti in je bila natiskana v 25 tis- č izv- -dih je že pošla. Ta izdaja je obsegala 65 tis -'č besed.
60 LET CESKE TEHNIČNE MATICE
Preteklega decembra so v CSR proslavili 60-letnioo «Cerke matice technicke», ki skrbi za izdajanje tehnične literature. Doslej je CMT izdala 34-0 zvezkov in publikacij' v nakladi ki presega en milijon izvo-dov.
RAZSTAVA ITALIJANSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV V ZAGREBU
Prejšnji teden so v Zagrebu otvorili razstavo upodabljajočih umetnikov iz Dalije. Svoja dela je razstavilo sedem slikarjev in en kipar. Na razstavi so zastopane vse sodobne smeri italijanske likovne umetnosti.
FILMSKE NAGRADE Britanska filmska akademija je razdelila nagrade za najboljše filme in vloge v 1. 1955. Za najbolj-i film so proglasili «Ri. barda III.», kot najboljši inozemski film pa je dobil prvo nagrado japonski «Otroci Hiro-simc». Za najboljši dokumentarni film so proglasili Disnej-ev «Prerija, ki izginja». Za najboljšega angleškega igralca so izbrali Laurencea Olivierja. za najboljšo igralko pa Kittv J ohnston.
DE SANTIS POJDE V ZSSR Znani italijanski neorraliati-cni režiser Giuseppe de Santis je bil povabljen v ZSSR. naj snema dva filma. Zgleda, da je De Santis vabilo sprejel, ni pa še znano, kakšne filme bo aurina 1. Na vsak način bosta filma v italijansko . sovjetski koprodukciji.
DAH SRBSKI AKADEMIJI ZNANOSTI
Biblioteka akademije znanosti ZSSR jc poslala na naslov Srbske akademije znanosti 11 tisoč izvodov akademskih izdaj iz let 1948-55. V tem številu so vključena znanstvena dela Lomono-ova. Mendelejeva. Pavlova. periodične izdaje, monografije. dela klasikov ruske literature.
NOV CESKI FILM
\ Češkoslovaški so izdelali nov umetniški film «Drevi bo \«e končano». Film prikazuje življenje preprostega češkoslovaškega ljudstva in njegovo borlio proti sovražnikom ljudske demokracije. Film sta režirala \ . J asili in K. Kahinja po scenariju L. Možnega.
Nepopisno navdušence Je zavi adalo v dvorani gledališča «Na zionaie», ko je v nedeljo posl. Marchierò svečano proglasil u stanoviicv Nove zvezne delav ske zbornice
ANTOLOGIJA BOLGARSKE POEZIJE
Pred nedavnim je izdalo švicarsko založništvo «Nova lite -ruturo» malo antologijo bol-.garske poezije, prevedeno v francoščino, ki jo je sestavil mlad švicarski basnik Jacques Urbain, kateri je tudi napisal komentar.
V antologiji je zastopanih 13 mladih basnikov. med temi Valerin Petrov. Božidar Bo-žilov, Nikolaj Zidarov, David Avadja. Nevena Stefanova in Pavel Matev.
PREJELI SMO: GALEB, list za mladino, januar 1956, leto 2. številka 4. Trst.
SLOVANSKY PREHLED, štev. 2. leto XLII. 1956. Vydà-và Slovansky vybor C e-sk n slovenska, Praha,
8. marec
Prihodnji teden se začenja proslavljanje 8. marca, mednarodnega praznika žena. Do sedaj smo na Zvezi demokratičnih žena zvedeli, da je prijavljenih 31 krajevnih praznikov po vaseh in mestnih okrajih.
Žene so se poleg prirejanja praznikov obvezale za druge iniciative. V raznih mestnih o-krajih bodo žene obiskale ma tere padlih, katerim bodo nesle mimozo in voščila za 8. marec. Prav tako bodo obiskale bolnike, bodo nesle mi mozn učiteljicam itd. Po drugi strani pa se skupno s svojimi otroci pripravljajo na priložnostne kulturne nastope, ki bodo opestriii praznike.
Večina praznikov se bo vršila na dan 8. marca, meatem ko se bodo ostali vrši.i v ne deljo 11. marca.
V tednu od 5. do 11. marca so najavljene naslednje večje prireditve:
Osrednji praznik deklet v Kraljiču, vršil se bo tudi kulturni večer za slovenske žene (v Kraljiču) in nato na Opčinah v nedeljo 11. marca predstava Slovenskega narodnega gledališča, ki se je za to vljudno odzvalo. vabilu ZDZ.
Komisija nove Delavske zbornice bo priredila praznik za delavke.
Osrednja manifestacija bo v nedeljo 11. marca zjutraj v kinu Alabarda. Glavna govor niča bo profesorica Ada Gobetti, ki je Trstu že znana. Prav tako se bo- v teku prihodnjega tedna vršila razprodaja -časopisov «Naš List» in «Noi Donne».
DELO
SEJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA
Tovariš Rogassi o nedemokratičnosti finančne politike občinske večine
Zaključena razprava o proračunu Acegat - Opozicija še vedno nima vpogleda v delovanje komisije, ki nadzoruje Acegat - Intervencije naših svetovalcev o raznih vprašanjih
Prispevki za naš tisk
Ob tretji obletnici smrti tovariša Giordana Pratolongo, v počastitev njegovega spomina, prispeva njegova družina 7.000 lir v sklad demokratičnega tiska.
V počastitev spomina pok. Matije Hrovatina iz Briščkov darujeta družini Sosič in Kalin 1000 lir za tiskovni sklad «Dela» in 1000 za «11 Lavoratore».
Namesto cvetja na grob malega Sama Siškoviča, sinčka tovariša Mitka, daruje tovarišica Helena Mljač 1000 lir za tiskovni sklad «Dela».
Tudi Cuk Josipi n a iz Trebč daruje 200 lir za naš list. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Prejšnji četrtek se je v občinskem svetu zaključila razprava o obračunu Acegat za leto 1904 in o letošnjem proračunu iste ustanove. Po govoru odbornika -Carré, ki je skušal nespretno pobijati kritike opozicijskih svetovalcev in opravičevati delovanje u-prave Acegat, so sledile glasovalne izjave, v katerih so vsi svetovalci opozicije poudarili, da jim je nemogoče izraziti točno sodbo o predloženih obračunih, ker nimajo nobenega vpogleda v delovanje, saj se večinske stranke trdovratno upirajo, da bi dovolile prisotnost opozicije v upravni komisiji. Proračun in obračun sta. bila odobrena z glasovi večine, d o čim so vsi svetovalci opozicije ter odbornika Bonetti (PSDI) in Furlani (PRI) glasovali proti. Svetovalec Collotti (PRI) pa se ie vzdržal. Tokrat je tudi odv. Agneletto iz očividnih predvolilnih razlogov gla-soval proti, kar ni več njegova navada.
Odbornik Car.ra je tudi predložil občinskemu svetu sklep odbora za 25-odstotno povišanje tramvajskih, trolej-busnih in avtobusnih tarif Acegat. Tu je tudi prišla do jasnega izraza, demokristjan-ska zaskrbljenost za bodoče volitve; kajti dočim so sve to-valci KD v občinskem odboru pristali na povišanje, ki bi težko prizadelo vse tržaške delovne družine, ki že itak žive v težkih gospodarskih razmerah, je na četrtovi seji spregovoril v-odja demokristjan,ske skupine prof. Grego-retti in po ugotovitvi težkega stanja predlagal, naj se predlog o povišanju tarif Acegat preloži na poznejši datum. Zu pan Bartoli je takoj sprejel ta predlog in s tem preprečil razpravo-, da ne bi dal možnosti opoziciji razkrinkati proti-ljudsko delovanje večine.
V petek se je pa začela razprava o letošnjem občinskem
proračunu, o katerem je govoril demokristja-nski svetovalec odv. Harabaglia, ki je izkoristil svoj govor za predvolilno propagando in pokazal nenavadno skrb za revne sloje, čeprav je pohvalil občinsko upravo in izjavil, da bo njegova skupina glasovala za proračun. Na seji je med drugim tov. Gombač zahteval popravilo pločnikov nekaterih ulic na Pončani, tov. Radich je zahteval posredovanje župana pri zadevi gradnje novega bazena v Tržaškem arzenalu, ki je bila te'dni urejena. Govoril je tudi o vprašanju mesnega trga v našem mestu, ki zahteva nujne ukrepe s strani občinske uprave, ker je meso najslabše vrste in dražje kot v katerem koli mestu bližnje republike. Urgiral je pri županu razpravo o ustanovitvi občinske po tr osne ustanove, ki bi nadzorovala trg za predmet e široke potrošnje.
V torek pa se je na občinski seji vnela razprava o- gradnji tržaškega letališča v Bri-ščkih ah na Proseku, za kar pa rnso mnenja soglasna, ker se nekateri potegujejo za razvoj letališča .pri Ronkah, ki naj bi služilo potrebam Trsta, Vidma in Gorice. Nato je v nadaljevanju diskusije o občinskem proračunu spregovoril tov. Rogassi, ki je ostro kritiziral dejstvo, da se občinski odbor po štirih letih u-pravljanja še vedno ne misli oddaljiti od svojih protidemokratičnih kriterijev in nikakor ne upošteva pripomb naše skupine in ostale opozicije. Primanjkljaj, čeprav nekoliko nižji od prejšnjega, znaša še vedno 2 milijardi 128 milijonov. Lahko bi ga bilo občutno znižati, če bi vodili razumnejšo davčno in zdravo finančno politiko, če bi pravično porazdelili davčna bremena namesto da bi vztrajali predvsem na neposrednem davku, ki najbolj jjrizadeva delovne ljudi in siromašnejše sloje. Tudi pri družinskem davku vztraja občinski odbor na svojem stališču in noče spremeniti- določil o višini najnižje potrebne življenjske vsote ter trdi, da bi bilo to v korist imovitejših slojev, dočim bi to koristilo le delovnim ljudem, ki danes tako težko žive.
Mi še vedno zahtevamo, da se minimum poviša na 360.000 lir in da se olajša stanje malih gospodarskih obratovalcev s 25 odst. odbitjem od njihovih dohodkov. Zahtevamo široko avtonomijo za občino, toda tudi kontrolo izvoljenih organov, torej tudi opozicije, nad vsem občinskim poslovanjem in tudi nad upravo municipa-lizirane ustanove Acegat, da bo občina res ljudska in uresničevala ljudske zahteve.
zahtevala ureditev številnih ulic in pločnikov v okraju Bariera in zgraditev tramvajskih čakalnic na trgu Garibaldi in ob vodu v predor San-drinelli; tov. VVeissova pa je zahtevala zgraditev pralnice na Barieri ter odprtje neka te rih novih vhodov v glavno bolnišnico.
Tudi na tej seji so bila postavljena razna vprašanja; med njimi je tov. Bernetičeva
SOŽALJE — Celica KP Ftc-canoni izreka svojemu vrlemu tovarišu Furlan Francu iskreno sočutvovanje ob bridki izgubi drage matere. Pridružuje se uredništvo našega lista.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
V soboto 3. marca 1956 ob 20.30 v Borštu
J. B. PRIESTLEY
Sreča, kje si?
V nedeljo 4. marca 1956 ob 16. uri na Kontovelu
J. B. PRIESTLEY
Sreča, kje si?
V torek 6. marca 1956 ob 20.30 v Skednju
EDUARDO Dl FILIPPO
Glasovi vesti
Partijski aktiv
komunističnih žena
___________________„ List
strar
7 l i	polh
Z a teden “p™
Dopi
------ dni — roko
V sredo zvečer se je vršil partijski aktiv za komunistke. Poročilo je imela tov. Jole Deferri, ki je predvsem obravnavala važnost konkretnih borb v sedanjem težkem trenutku naraščajoče draginje in vedno večje krize. Žene, članice partije, morajo biti v teh borbah najbolj aktivne in dajati poguma in zaupanje drugim ženam, ki se jih loteva obup, ker ne vidijo izhoda iz tega žalostnega stanja. Pozivati morajo žene, da se združijo v borbi proti lakoti in bedi, ki jo je delovno ljudstvo še bolj občutilo ob nedavnem slabem vremenu, ko so vsi družinski stroški nepredvideno narasli. Govorila je nadalje o važnosti kampanje pridobivanja žena za Zvezo demokratičnih žena ter o važnosti proslav osmega marca, ki morajo še bolj združiti vse žene.
VELIKO PRIČAKOVANJE ZA KONGRES NAŠE PARTIJE
Celice so začele voliti delegate za V. redni kongres Kompartije TO
Zadnji prazniki za razdelitev izkaznic - Plenumi na Kolonkovcu, na Barieri in v Trebčah - Trebenski tovariši so se obvezali, da bodo pridobili 10 novih članov
Bliža se kongres Komunisti- mo prijateljev marveč tudi
čne partije Tržaškega ozemlja, ki bo 17., 18. in 19. marca. Po sekcijah in celicah se še vršijo poslednje priprave. Diskusija se je v glavnem že zaključila. Vse sekcije pripravljajo svoje plenurne, na katerih se bodo potegnili zaključki diskusije,, se bodo nakazale glavne naloge za bodoče, delovanje v krajevnem merilu in se bodo izvolili novi sekcijski komiteji.
Med člani partije vlada veliko zanimanje za ta kongres, ker se vrši v času po XX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, in tik pred pokrajinskimi in občinskimi volitvami. Prve celice so že začele voliti svoje delegate. V znamenju kongresa so se sekcije obvezale za rekrutacijo novih članov v partijo in za povečanje naporov za širjenje demokratičnega tiska. Članstvo partije se dobro zaveda da je bližnji kongres velike važnosti m da se bo okrog njega osredotočila pozornost ne sa-
nasprotnikov
V	zadnjem času so se vršili nekateri prazniki za razdelitev izkaznic, v sekcijah, ki niso tega prej storile. V nedeljo so se v glavni dvorani Ljudske ga doma v ul. Madonnina zbrali komunisti središča mesta, t. j. sekcije Curiel. Tovariši in povabljenim so napolnili do zadnje,gi kotička dvorano. Navzočim je spregovoril tov. Calabria.
V	torek so se v dvorani Kulturnega krožka Risoni zbrali komunisti Skoljeta in dobili svoje izkaznice. Tudi tu je praznik prav lepo uspel. Navzočim je spregovoril tov. Sa-jo-vitz.
V	ponedeljek sta bila tudi dva sckcijska partijska plenuma na Barieri in na Kolon-kovcu. Na Barieri je bil prisoten tov. Rogassi, na Kolonkovcu tov. Kolenc. Na obeh plenumih so tovariši izvolili nov sekcijski komite.
Tudi trebenski tovariši so imeli svoj plenum, na katerem so izvolili nov sekcijski
Občni zbor Kmetijske
nabavno prodajne zadruge
komite. Ne tem plenumu so se obvezali, da bodo na čast partijskega kongresa, pridobili 10 novih tovarišev v partijo.
Prihodnji teden se bodo vršili naslednji plenumi: v sredo 7. marca Sv. Vid in Podlonjer, v petek 9. marca Sv. Ana in Barkovlje.
Organizacijski odsek partije sporoča, da so naslednje sekcije rekrutirale nove člane: Bariera in Acegat 12, Sv. Ana 2, Greta 4, Sv. Marko 2, Dormo 3, Tovarna strojev 1, Sem-polaj 2, Tomažič 2, Sv. Križ 14. V tem mesecu sta se najbolje odrezali sekciji Bariera z Acegatom in Sv. Križ. Kljub temu do sedaj še nihče ni pre kosil tovarišev iz Sempolaja. ki so se dosedaj v vsej kom-panji za rekrutacijo ' najboljše izkazali.
Poročilo predsednika Markoviča in Bukovca v imenu nadzornega odbora - Uspehi zadruge v lanskem poslovnem letu - Pozdrav predstavnikov malih posestnikov
Nova zvezna delavska zbornica iz Trsta je poslala na kongres CGIL številno zastopstvo, v kaierem sta tudi dva Slovenca. Zastopstvo je bilo z navdušenjem sprejeto od kongresa, ki ga je v imenu tržaških delegatov pozdravil tovariš Tominez. Na sliki: tov. Tominez govori na tribuni kongresa
Razstava mladih slov, slikarjev
štirje slovenski slikarji, že nekaj let študirali na
Franjo Germek in Emil Primožič iz Trsta, Josip Derganc iz Loga pri Ricmanjih in Stanko Žerjal z Boljunca, so se odločili razstaviti svoje slike tržaškemu občinstvu. V ta namen so se obrnili na SHLP, ki jim je radevolje posredovala za pridobitev razstavnih prostorov na sedežu prosv. društva «Simon Jenko» v dvorani Kraljič v Domu prist, delavcev, kjer bo jutri v nedeljo 4. t. m. otvorjena razstava, ki bo ostala odprta vse do prihodnje sobote lil t. m.
Razstavljenih bo okrog 65 slik, olja, akvarelov, grafik in nekaj kipcov, ki bodo tudi naprodaj.
Razstava zasluži, da si jo vsakdo ogleda, posebno ker so razstavljale! sami mlajši, nadobudni, resno stremeči slikarji po umetniški izpopolnitvi ter se nekateri med njimi
karski akademiji.
Opozarjamo na jutrišnjo otvoritev ob 11. uri, nakar bo razstava odprta vsjik dan od 9. do 18. ure do ' zaključka. Vstop prost.
* * *
LJUDSKA PROSVETA
Prosv. dr. M. Matjašič v Barkovljah
bo imelo danes v soboto 3. t. m. svoj redni občni zbor na sedežu pri Rumeni hiši. Dnevni red je razviden z vabil, ki so bila razposlana, članstvu. Opominjamo članstvo k čim večji udeležbi in na točnost.
Obenem opozarjamo, da je produkcijski nastop društvene harmonikarske skupine, ki je bil najavljen za jutri v nedeljo 4. t. m., zaradi smrtnega slučaja v sorodstvu nastopajočega, preložen na drugo nedelje ’
V nedeljo dopoldne se je vršil 2, redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu po že napovedanem dnevnem redu.
Predsedinlik dosedanjega u-pravnega odbora tov. Alojz Markovič je podal izčrpno poročilo o delovanju in stanju zadruge v zadnje letu. Ugotovil je, da se je stanje zadruge v zadnjem letu precej izboljšalo po zaslugi požrtvovalnega dela vseh članov upravnega in nadzornega odbora ter nameščencev in zadružnikov. V zadnjem letu so iz tehničnih razlogov zaprli poslovalnici v ul. Foscolo in ul. Merendante, dočim so odprli novo poslovalnico zadruge v Zavljah, v ul. Flavia 23, kar bo posebno u godno za kmetovalce tamkajšnje okolice Magdalene, Kolon-kovca, Domja, Zavelj in vasi dolinske občine, ki si bodo pri .svojih nabavah prištetih! pot v mesto.
Zadruga je imela v 1. 1955 skupno 3,955.097 lir dohodkov in 3,851.582 lir stroškov. Cisti dobiček 103.515 lir bi bil lahko še večji, če ne bi morala zadruga plačevati starega dolga, ki bo v tekočem letu popolnoma odplačan. Iz leta v leto je razvidno, da je stanje zadruge zadovoljivo in da je znal upravni odbor dobro poslovati. Predsednik je prikazal o-benem cilj zadruge, ki je predvsem pomagati kmetovalcem, nuditi jim najboljša semena in druge potrebščine po najugodnejših cenah in prispevati k napredku našega kmetijstva. Zato je potrebno, da vsi kmetje pristopijo v zadrugo, jo vsestransko podpirajo in pri njej kupujejo." da bi se vedno bolj tudi finančno krepila in imela možnost nuditi prvovrstno blago po ugodnih cenah. Zadruga bo pa s svoje strani skrbela ne samo, da zadovolji zahteve svojih ddjemalcev in članov, marveč da jim tudi nudi potrebne strokovne nasvete in navodila", da jim pomaga izboljšati svoje gospodarstva. Zadruga ima
tud; namen prirediti izlet v Furlanijo in Jugoslavijo, da si člani ogledajo razne napredne kmetijske ustanove.
Predsednik nadzornega odbora Ivan Bukovec je portal poročilo o delovanju nadz ornega odbora in potrdil dejansko statnje zadruge, za katerega gre vsa pohvala upravnemu odboru.
Po odobritvi obračuna sta spregovorila predstavnik Kme čke zveze Kosmina in Zveze malih posestnikov tov. Gerbec Marij. Oba govornika sta poudarila važnost enotnosti in sodelovanja med vsemi kmetovalci. Tov. Gerbec je še posebej izrazil prepričanje, da bosta sodelovanje in enotni na-stop v bodočnosti še tesnejša kar bo v veliko korist našemu kmetovalcu in kmetijskemu gospodarstvu.
Sledila je izvolitev novega vodstva, ki je bilo predlagano po skupnem dogovoru Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. V upravni odbor so bili
izvoljeni: Alojz Markovič, Dušan Kodrič, Andrej Križman-čič, Marij Gerbec, Alojz Grilanc, Miroslav Škerlj, Nezario Giacomin, Andrej Grgič in Ivan Marsič. V nadzorni odbor pa: Ivan Bukovec, Ivan Cač in Karel Cok. ■
V zaključku je spregovoril v italijanščini tudi zadružnik iz Milj, ki je predvsem podčrtal nujno potrebo enotnosti vseh kmetov, ki bi morali podpirati svojo zadrugo in se izogniti izkoriščanju monopola: nekaterih ustanov, ki so proti napredku našega kmetijstva.
Obvestilo
kmetovalcem
Z namenom, da se čimbolj širi vzreja čistih odbranih kokošjih pasem (jajčaric in za meso), bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo tudi letos prispevek za nakup en dan starih piščet in valilnih jajc naslednjih pasčm: Bela livorneška, New Hampshire, Rodhe Is land.
Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec plačati 110 _ r. za vsako pišče in 50 lir za vsako jajce. Naročila se sprejemajo do Vključno 17. marca.
Naročiti je treba najmanj 12 piščet in ravno toliko jajc.
Imenovana naročila sprejema Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo — ulica Ghega, 6 med dopoldanskimi uradnimi urami.
Kmetijska zadruga je na svojem občnem zboru prikazala svoje nedvomne uspehe v preteklem letu in ti uspehi bod-o nedvomno vedno večji čim tesnejše bo sodelovanje in enonost vseh kmetovalcev, ki. kot smo prepričani, iskreno želijo svoj lastni napredek in napredek vsega našega kmetijstva.
LONJER
Pravijo da. se do vprašanje Hudega leta na kak način rešilo. Toda vlečejo ga res nekam preveč na dolgo. Za davke so res čvrsti, ko pa gre za ubogega kmeta, ki mu vzamejo zemljo, jih vsak polž dohiti. Lonjerci in Padričarji zahtevamo, da se to vprašanje vendarle končno reši, ker nima smisla, da se zavlačuje, ko je že toliko časa preteklo v obljubah, pregledih in zagotovilih. Naj se izplača, kar gre kmetom in bo potem vse v redu.
V	nedeljo smo zopet imeli pogreb v vasi. To pot nas je zapustil Jakob Grahonja. Bil je to miren človek, učakal je 84. leto starosti. Zadnje čase je bolehal in dva meseca prebil v posteji. Naj mu bo lahka domača gruda.
Vaščan
BRI9CKI
V	torek smo pokopali dobrega gospodarja Hrovatina Matijo, ki je vzg ledno vzgojil svojo družino v demokratičnem in naprednem duhu. Sekcija Komunistične partije Zgonik izraža zvestemu članu, sinu pokojnika Albinu in ostalim svojcem iskreno sožalje.
Slovenske žene!
Ob priliki 8. marca bo izšlo v povečanem formatu glasilo ZDZ «Naš list».
Ta številka bo prinašala veliko zanimivih člankov o važnih vprašanjih žena, o kulturi, o olimpijadah itd. Posebna stran je posvečena hišnim gospodinjam in problemu njihove pokojnine. Otroci pa bodo dobili nekaj za zabavo in kratek čas. Tudi o porodu brez bolečin, ki tako živo zani-m vse žene sveta, bo objavljen poseben članek.
Po poročilu je sledila diskusija, v katero so posegle številne tovarišice, ki so prikazale kako žene v celicah proučujejo stanje in najboljše načine borbe, podčrtale važnost vpisovanja novih žena v partijo ter pomoči; ki jo morajo komunistke nuditi, dekletom in mladini na splošno.
V zaključku je bilo sklenjeno, da ženska komisija pripravi posebno listino z navodili, ki bo služila ženam pri njihovem važnem delu1 v. pripravah na kongres ter pri nadvse važni volilni kampanji.
Iz Nabrežine
V torek je bil v Nabrežini pogreb starega borca za delavske pravice Antona Cima-dorja, ki je preminul v visoki starosti. Antona Cimadorja -Toneta so poznali starejši in mlajši rodovi, poznali so ga pfedvsem zaradi njegove predanosti delavski stvari. Starejši ljudje se ga spominjajo kot organizatorja delavskega gibanja v nabrežinskem okolišu in to prav v začetku našega stoletja.
Anton Cimador je bil eden izmed voditeljev velike in zma-
Zato naj se vse slovenske žene obvežejo, da ga bodo kupile in razširjale.
za v
Sobota, 3. - Marino	POS'
Nedelja, 4. - Kazimir (za. krajec)
Ponedeljek, 5. - Janez od h---
Torek, 6. - Perpetua	.
Sreda, 7. - Tomaž	Nnvi
Četrtek, 8. Janez od Bog-—-_r Petek. 9. - Frančiška Rims: ZGODOVINSKI DNE'
3. 1919. je bila ustanovljen, Internacionala.
3. 1953. jie umrl v Rovereti slanec Giordano Pi atol
član CK KP1. Rojen je Trstu, kjer je več let partijsko organizacijo.
4. 1344. se je rodil pisatelj Jurčiči. Umrl je 3. 5. 1
4.	1879. se je rodil pesnik
Murn. Umrl je 19. 6. 19
5.	1953. je umiri Josip Vis:
vič Stalin, voditelj deli ljudstva vsega sve.a,
8. 1910. je bil osmi marec šer. v Kapenhagenu za narodni praznik žena
slum]
TRST A
SOBOTA:	12.55 JugoSloV , i
motivi - 14.45 Ritmični or» KO'
Swingi,ng Birothe. s - 15 30e®a sv< var n iški koncert orkestra Kuna Pacchiorija - 16. Sobotna bač G:
la - 18. Koncert sopranistk- ...
19. Sestanek s po» Pri
IO OA I/------- - : a[)Ol
Eliiot
k ami - 19.30 Koncert piai>°Vora prof. M. Sancinove. h pole NEDELJA: 9. Kmetijska helij sk ja - 11.30 Vera ini naš čas‘vi p0 j Oddaja za najmlajše - 13.30 i trgov ba po željah - 17. Moški zb. Sempolaj'a - 20.30 Verdi: «Ot pourc opera v 4. dej.
PONEDELJEK: 18.30 Z 1 razkr rane, police - 19.15 Rad-ijsk»llnacij verza - 21. Znanost in tete ma, 21.30 Pevski duet in har(,]ju „r
T 7 ilt a I i i 3 n skp Uni 'j.i ,	1 I
fm£Sanike knjiŽSdonski
sti i,n umetnosti.
TOREK: 13.30 Glasba p«-,. 1 Ijah - 19.15 Zdravniški v<i\lsllm 20.30 Slovenski oktet - 21 r('no po Ski oder — Ugo Betti: «Nbmejili čitnicah» igra v 3 dejanjih, rih pra
SREDA:	12.55 JugosloV' ojgov
motivi - 18.30 Radijska mali.
18.40 Koncert sopranistke ?.. Jagodič - 20.30 Vokalni 1, lskl Metuljček - 21.15 Smetana: “g°von ki iz opere «Prodana nevestne.
ČETRTEK: 12.55 Vaški kocina i iz Doline - 19.15 Sola in dimagrai
i
g° vite stavke nabrežinskih kamnarjev leta 1905 in je bil eden izmed ustanoviteljev bolniške blagajne in drugih delavskih ustanov v Nabrežini.
Zaradi teh njegovih zaslug se je pogreba udeležilo veliko število ljudi, ki so ga poznali in cenili. Za, žalnim sprevodom so bili tudi predstavniki političnih strank in naše partije. Prisoten je bil tudi na-brez,inski župan g. Terčon. Naj bo Antonu Cimadorju, hercu za delavske pravice, lahka kra-ška zemlja!
V ponedeljek 5. marca ob 17,30 se bo sestal nabrežinski občinski svet, ki bo razpravljal o letošnjem proračunu.
RICMANJE
Danes, v soboto 3. marca ob 20. uri bo v dvorani prosvetnega doma v Ricmanjih kulturni večer posvečen LR Romuniji, o kateri bo govoril dolinski župan tov. Lovriha. Prirejena bo bogata razstava romunskih narodnih noš, revij in knjig. Na sporedu je tudi predvajanje plošč romunske ljudske glasbe. Vabljeni vsi vaščani!
Prejšnji z ;	" je 53-Ietneea
Guantiera Wiesisa iz ulice Tor S. Piero 14 pri prečkanju ceste na Miramarskem drevoredu podrl avtomobil,, ki ga je vozil neki agent javne varnosti. Nesrečni mož sii: j,e pri padcu prebil lobanjj in je na prevozu v bolnico izdihnil:.
*** v petek je 68-1 et n a Aurelia Patega iz ul. Ponzi,animo nerodno padla v svojem stanovanju in si verjetno zlomila stegnenico leve noge. Pozneje so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišničo, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 ali 60 dneh.
*** 21-letna delavka Marija Zacchigna iz ul.. Campo Marzio 2 si je pri delu v Tržaški. industriji za tekstilna vlakna pri k;r-tačnem stroju v petek poškodovala prst leve roke. Na II. kirurškem oddelku se bo morala zdraviti kakih 15 dani.
*»* v petek je 11-lehni Karel Paljaga iz V rdel,c,e n,a poti v šolo padel in se neznantno ranil v koleno. Toda rana m,u je bila usodna, ker je nastopila zastrupitev s tetanusom in je nesrečni učenec par dni pozneje umrl.
*** V soboto je izdihnil mladi Claudio Opara, zadnja žrtev nesreče z gorilnim plinom, ki se je pripetila v ponedeljek v ul. P. Diacono 8. Kot je znano sta pri nesreči izgubila življenje
f Sfftiul dòma in i/ svetu
ITALIJANSKO
NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati nedeljskih tekem: Fiorentina - Juventus 2-0: Genoa - Napoli 3-1; Lanerossi -Sampdoria 0-0: Lazio - Triestina 1-1; Milan - Padova 4-1; Novara - Bologna 2-0; Pro Patria Inter 0-4; Spai - Roma 1-0; Torino - /Malattia 1-1.
Po nedeljsk:h tekmah je bila lestvica naslednja: Fiorentina 31 točk, Milan 26, Spal 22, Inter, Torino, Sampdoria, Lane-rossi in Juventus po 2! točk, Roma 20, Atalanta in Napoli po 19, Lazio, Padova, Novara in Genova po 18. Triestina 17, Bologna 12 in Pro Patria 7 točk.
V sredo so se odigrale štiri zaostale tekme, ki so dale naslednje rezultate: Inter - La-
nerossi 1-0; Atalanta - Lazio 1-1; Sampdoria - Milan 2-2; Padova - Fiorentina 0-1. Lestvica se je v toliko spremenila, da ima sedaj Fiorentina 33 točk, Milan 27, Inter 23; Samp-rloria 22 in Lazio 19 točk.
MEDNADORNI SPORT
HELSINKI — Na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju je na 500 m zmagal sov jetski prvak Grišin, na 5000 m pa Norvežan Johannesen V skupni klasifikaciji je Grišin na prvem mestu.
SIDNEY — Na avstralskem plavalnem prvenstvu sta bila zrušena dva svetovna rekorda: 18-1 etn a plavalka Fraser je 220 y preplavala v času 2;21,2 dočim je bil prejšnji rekord, ki ga je imela neka danska pla-
valka 2;26,6. 200 m prosto pa je preplavala v času 2;20.6 (prejšnji čas 2;21,7).
PARIZ — Od 30. avgusta dn 12. septembra bo v Parizu svetovno prvenstvo' v odbojki. Doslej se je za to prvenstvo prijavilo IS držav.
Claudijev oče in sostanovalka. Za mladeničevo življenje so se zdravniki krčevito borili ves teden. Toda njihov . trud je bil zaman. Iz nezavesti je bolnik prešel v tirdno spanje iz katerega se ni več zbudil.
*** V nedeljo ponoči sta se na motorju vračala z Opčin proti Trstu 28-letni Arnaldo Germani iz ul. Conti in 26-letni Umberto Lonzar iz ul. Crocefisso. Germani, ki je vozil, je nenadoma izgubil oblast nad vozilom, in se zaletel v obcestni k a rifa n Dočim si je Lonzar pri padcu zlomil stegnenico desne noge zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni, si je nesrečni Germani poleg drugih poškodb prebil tudi lobanjo in je pozneje v bolnici podlegel poškodbam.
*** 91-letna Lina S autori iz ul-Commerciane 5 je v svojem stanovanju v nedeljo nesrečno padla in si zlomila nogo. Zaradi visoke starosti je malo upanja, da bi sploh okrevala.
*** Tudi 78-letna Marija San cin iz Boljunca 149 je nerodno padla po stopnicah svojega stanovanja in si hudo zlomila stegnenico leve noge. Zaradi visoke starosti je tudi njeno stanje resno in so zdravniki pridržali prognozo.
*** 73-letn.i Josip Pahor iz ul. Revoiltella 138 se je v torek zatekel v tržaško bolnišnico zaradi rane na nogi, ki mu jo je povzroči,! čevelj. Pridržali so ga na II. zdravniškem oddelku. Njegovo- stanje je resno, ker vse kaže, da se je zastrupil s tetanusom.
*+* y gre.čto je 39-letni Guido Burigana iz ul. Scussa v bližini Gr,l jan a izgubi ravnotežje, ko se je hotel y svojo vespo izogniti nekemu kolesarju. Pri padcu se je mož pobil po obrazu in si zlomil zapestje. Domnevajo, da bo okreval v 20 do 25 dneh.
- 20.30 Svetovno priljubljen(orje“ Z ■artistka Oti, ’.
1 očije poje sopranistka	.
Otta - 21. Dramatizirana zf°^aJ°
- N. .Kuret: «Marljivi blatili) *kaj ji
PETEK: 18.30 Z začarane!Va’ (la ce - 19.15 Radijska unive(P.0st. |> 20.30 Zbor slovenske Filhita v o] ni je - 21. Umetnost in pivr^ar jon.
v Trstu - 21.30 Vokalni kV,j , .
- 22. Poštna razmišljanja. , ora.
'ko etni to velj
A 1Vne ur W fedvčer NABREŽINA /Torazi
1
Sobota, 3. marca ob 20: «A*111 š ta kanec» (L’Americano), ^Vs*‘ni j Nedelja, 4. marca ob 20: stkih od novi.	!*ned ri
Sreda, 7. marca ob 20: «f*k
velikanov» (La querci*P°r«)zur giganti), Uni-versai. rv je NABREŽINA - POSTAJ1 Toda
Sobota, 3. marca ob 20: «OF6’! Jr, do večnosti» (Da qui x!l'.v°lje nità), Columbia film. j°-Nedelja, 4. marca ob 16. srepimo novi	ni in
PROSEK umiki, P' za z-
Sobota, 3. marca ob 19,30: ’’
g elit os neg ros», mehiik»nlu v
film.	panimi
Nedelja, 4. marca ob 16: sfmina<ij novi.	‘akšne i
Sreda, 7. marca ob 19.30: «Fila na racija Walkiria» (Zgod! .inske atentatu na Hitlerja), n»er*h: film.	• zapos]
_______	s)°vens
Ja, ki
•lev nar
Resolucija Komparfije Tl
<Nadaljevanje z 2. stranka. *'
ctvori zabav a) osti Jakobu v Roj
da dosežejo z bratskim r»|)0(]reje|
Kot poročajo jugoslovanski časopisi bo v dneh od 24. do 26. avgusta letos na Bledu evropsko prvenstvo v veslanju za ženske, od 30. avgusta do 2. septembra pa evropsko prvenstvo v veslanju za moške. Računajo da bo na tej športni manifestaciji sodelovalo okrog 600 tekmovalcev in delegatov ter bo ena največjih športnih manifestacij v Jugoslaviji po osvoboditvi.
V dneh od 23. do 29. februarja se je v tržaški občini rodilo 53 otrok, umrlo je 140 oseb, porok pa je bilo 11.
Nastop glasbene skupine iz Boljunca
Glasbena skupina iz Boljunca priredi jutri, v nedeljo, 4. marca ob 17. uri svoj pevsko-glasbeni nastop v dvorani na stadionu «I. maj» v Trstu.
Ta spored, s katerim se je boljunška glasbena skupina predstavila razen, v domači vasi, še v Skednju in na Opčinah, je občinstvo navdušeno pozdravilo.
vorom katoliške, sociali nemud kratske, republikanske intv sj0v lovne ljudi drugih politiìeljje struj in brez stranke -aviščih vzpodbuja tovariše, da t b) ()1, na čelu borb delavcev, ISkib vr tov, malih trgovskih proii, „a jalcev in obrtnikov, žen^cmkovi-mladincev, ki se v tovti, c) ra okrajih in vaseh borijop v ul svojo emancipacijo.	lui0 fa2;
Zupani, občinski odboJVensku in občinski svetovalci M ker se nisti bodo poročali na jaj vsel, v zborovanjih volivcev, kaklkedenj izpolnili svoje naloge in Dornik so delovali za koristi ljudS'Tednju Istočasno naj partijske o)Kar se nizacije in delovni seklšolsko razgalijo pred meščani s|ja šolsl upravljanje predstavnikdVhoschni žaške oligarhije in privihalo pi ranih slojev v občinski incava že krajinski upravi.	F'ntev
Volilna bitka se začenjal učen, daj. V to bitko naj komu)1 °Pja. ; in demokrati pristopijo z 1,11,1 bo
dušenjem, pokazavši sleh1.____
družini, slehernemu delo'i===5’ mu človeku in .slehernem’1! žavljanu pot. ki mora pl sti ljudstvo na občino in* cino v roke ljudstva, za
til _
;iOS|
porod Trsta, za preneh^ demokristjanskega monofu. etekli Fiučila
da. se bodo, stvari men j alti
bo, prišel iz volilnih skr^J8 riie-i
nov okret na levo.
'dpisy j
sirite pr.
Odgovorni urednik .Prazurr, RUDOLF BLAŽIČ (Biatibrs,, ‘ Založništvo «DELA» lV. urn Tiska Ud. RIVA. TorreblD'”'^anJU
J >n sp ‘ Jadrar FSdra
Danes, v soboto 3. m*%T ca in jutri, v nedeljo *sticijSki
B ?
marca bo
KINO NABREŽINA - POSIATE
-^ka
OtlOV
predvajal ameriški film ]*vaiJev
Od tu do večnostnd r
Columbia Film
n°vi te

Zaradi dolžine filma F vsa današnja prva predstav',,,; 'zv
pričela ob 20, jutrišnja PTri

ob 16.
pom
Pod