»Glasbena Matica« v Ljubljani.
XLIV. društveno leto. = XXV. leto rednih društvenih koncertov.
'V
V soboto 8. aprila 1916
ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »UNION«
dobrodelni koncert
na korist okrepčevalni postaji za ranjene in bolne vojake na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
(9. dobrodelni koncert tekom vojne.)
Sodelujejo in koncert izvajajo domače slovenske umetniške moči:
koncertna koloraturna pevka, sopranistinja, soproga c. kr. profesorja in c. kr. nadporočnika gospa Pavla Lovšetova iz Novega Mesta; koncertni in operni tenorist, gospod Josip Rijavec iz Gorice; koncertna pianistinja in učiteljica „Glasbene Matice“ gospodična Dana Koblerjeva in prvič v Ljubljani hrvatski umetnik na gosli, gospod Hinko Simonicb s Sušaka na Reki.
SPORED:
1. Anton Lajovic: a) O, da deklič...	|
b) Mesec v izbi.	Pesmi poje gosp. Josip Rijavec.
c) Norčeva jesenska pesem. J
2. a) Anton Lajovic: Bujni vetri v polju.
b) Josip Pavčič: Uspavanka. (Iz Župančičevega „Cicibana".)
c)	A.	Thomas: Arija Filine iz opere Mignon.
3.	a)	H.	Simonich: Elegija. ,Suza na groblju naših	junaka.-	)	Svira gospod
b) Tirindel: Ciganski spevi.	j	Hinko	Simonich.
4. a)	W. A. Mozart: Arija iz opere „Don Juan“.	)
b)	G. Verdi: Romanca iz opere „Aida“.	\ Po>e g°sPod J0S,P R,Javec-
5. a)	O. Nicolai: Arija iz opere »Vesele žene Windzorske“.	\
b)	Josip Pavčič: Mehurčki. (Iz Župančičevega	„Cicibana.')	[	°^e	S05'’1’
c) Taubert: Ptiček v gozdu.	)	Pavla	Lovšetova.
6.	a)	Wieniawski: Romanca iz II. vijolinskega koncerta.	)
b)	H.	Simonich: Pjev slavulja. (Slavčkov spev.)	$	^vira	SosPod Hinko	Simonich.
7. Puccini: Dvospev iz opere .Tosca“. Pojeta gospa Pavla Lovšetova in gospod Josip Rijavec.
Spremlja na klavirju gospodična Dana Koblerjeva.
Poje gospa Pavla Lovšetova.
Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3 in 2 K. = Stojišča po 1 K, za dijake in dijakinje po 60 b. - Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni.
EMF" Preplačila na korist okrepčevalne postaje za bolne in ranjene vojake se hvaležno sprejemajo
in izkazujejo!
1. 0, da deklič je...	
(Burns — 0. Župančič.)	
0, da deklič je dragi moj	0, da je rože rdeči cvet,
bezgovi tam grmič,	ki raste za vasjo,
jaz pa bi v njega roso, hoj,	pal bi pod noč trepetajoč
poletel, drobni ptič.	v naročje ji z roso.
Pa v hudi čas	Kako bi snival celo noč
med sneg in mraz	od nje vonjav oblit,
bi pel mu pesem nad;	kako lahno bi izpuhtel,
in jasno spet v veseli svet, ko prišla bi pomlad.	ko sine prvi svit.
2. Mesec	v izbi.
(Litaipo — 0. J. Bierbaum — 0. Župančič.)	
Svetlo pred posteljo,	Obrnem glavo navzgor...
glej, mesec sije,	Glej, mesec čist in tih.
kot kadar sneg blesteči	Spet nagnem glavo ...
vso zemljo pokrije.	in k tebi v daljavo,
	tja k tebi moj daljni dom, vas,
	mi splava tožen vzdih.
3. Norčeva jesenska pesem.	
(0. J. Bierbaum —	O.-ŽHpančič.) C *
Pisana kakor moj plašč	Pisan dobil sem plašč,
zemlja je vsa, gorje!	kučmo, kraguljčke te,
Ves se režim do srca,	oj vse rožlja,
ves se režim; kakšen je svet!	na moj skok,
Kakšen si!	jaz stari ded!
Ves navzkriž,	Hoj, kakšen norec to,
svet se mi zdiš.	hoj, kak mu plašč vihra,
Bil sem vesel in mlad,	hoj, zdaj se meša svet,
ej, tedaj sem cvetel.	jaz moder sem sam.
Bil kot drevo sem mlado,	Pojdem od todi spat,
maj je žarel,	vi me denite v grob!
ej, tedaj sem cvetel.	Malo še, malo ah,
Pa prišel, vrezal mi čas	in pomlad bo.
gube krog ust v obraz.	
Skrivil vitki moj stas.	
Trpek v dušo mi gnjev je pal,	
kisel zdaj je moj smeh,	
rosno v očeh.	.
	*
4.	Bujni vetri v polju ...
-Župančič.
Bujni vetri v polju,	Pridi na nebo,	Žvižgal kakor ptiček bode
da se bilje ziblje,	ti oblak-gromovnik	fant veselja,
pot mi zagrnili	dneva luč omotaj	brez steze in luči
s prahom so vrtinci.	z mrakom in temino,	on do cilja pride.
Kaj steza in pot mu,	Kaj mu vsa nesreča
kaj vihar, oblaki,	na širokem sveti,
če očes mu dvoje	če srčno in zvesto
srce razvedruje.	ljubi ga mladenka.
Kaj bo sinku sen prineslo? Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
5.	Uspavanka.
Župančič: „Ciciban“.
Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina -aja tuta, nana nina!
Kaj bo sinku sen prineslo? Niti krilo, niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina!
6.	Arija „Filine“.
Da, za nocoj jaz sem vil kraljica.
Tu žezlo iz zlata, tu poglej, moje so trofeje! Titanja jaz sem vila bela, nebeškega sem zraka jasna hči, čez ves svet v smehu bom hitela hitreje nego ptič lehak in blisk leti. Ah!
Voziček reže moj lehak — zrak, in spremlja me duhov korak v — mrak in okrog mene čuj odmev — spev, ljubezni slaj prihaja zdaj.
Voziček reže moj lehak — zrak in spremlja me duhov korak v — mrak, a solnca svit jih prebudi.
Med cvetjem grem v jutro rano
čez poljano,
kakor megla iz nebes
grem čez les, čez valove grem zelene, srebrnopene, vse povsdi moj korak gre lehak
Ah, Titanja!
Čez ves svet v smehu bom hitela hitreje nago ptič lehak in blisk leti. Ah! Da Titanja, zraka hči!
7.	Vesele žene Windzorske.
Le semkaj zdaj! Vtip, dobra volja, objestna šala, lest, prešernost Nič ni preveč, da le pripravno. Brez milosti je moške kaznovati. To je svojat izprijena, ki ni ji nikdar prevelikih muk!
Pa zlasti oni tolsti glapla, ki nas rad zapeljal bi! Ha, ha!
To ga izplačam. A če dospe, kako besede naj obračam?
Kako se vedem? — Stoj! Tako mu dem!
Prešestnik! Kaj pač lazite za zvesto žensko sem skrivaj?
Zakaj? Zakaj? Prešestnik 1 Prevelik je sicer vaš greh, prav res, in srd zaslužite in smeh.
Resnično, srd in smeh!
Toda, srce mi je slabo, vi tožite tako bridko, — ta vzdih in prošnja ta zveni mi kar na dno srca.
In zdajci nagnem stidno obraz: „Moj vitez, oh, saj ljubim vas!“
Verjel mi bode! Ta laž! Kar sama
sem si všeč. Sicer bo to predrzna reč, a v šali laž mi nič ne škodi, ne, laž ne prinese škode!
Radost in šala dušo nam greje, šale ne šteje v greh nam nihče.
Kaj če za šalo, lažemo malo,
da le zvestoba nam v srcu je še! Nič naj ne dela, več mi skrbi, ženska vesela vse sama stori!
Cicibanus,
on je danes Coprianus. Coper, coper, hudi čar, vsakemu iz lonca dar!
8.	Mehurčki.
Župančič: »Ciciban“.
Potlej luno! Komu luno? Luno mami!
Vsako noč bedi za nas, z luno bo ji krajši čas.
Najprej solnce! Komu solnce? Solnce Bogu, iz njegovih zlatih rok sije slava vseokrog.
Tretje — zemlja! — Komu zemljo? Zemljo očki!
Preoral jo bo, sejal, bo pogače nam dajal.
Vesel korakam skozi gozd, zelen gozd. V gozdu čarobno je, meni dozdeva se, da ptiček sem v gaju.
Čiv, čiv, čiv, čivči dri, tak spev se moj glasi!
9.	Ptiček v gozdu.
Vesel korakam skozi gozd, zelen gozd.
Srna boječa ti, mir se ti ne kali, saj ptiček sem v gaju.
Čiv, čiv, čiv, čivči dri tak spev se moj glasi!
Vesel korakam skozi gozd, zelen gozd. Lovec po gozdu gre, začudeno me zre; saj ptiček sem gaju!
Čiv, čiv, čiv, čivči dri tak spev se moj glasi!
10.	Arija Octavia iz opere „Don Juan“.
Pojdite tolažite,	S krvjo maščevati	hočem
le pojdite da žalost vtolažite;	tvoje vse bolesti,
žalost preženite,	s tem mečem ga usmrtim
ustavite ji solze.	umrje zlobnež naj.
11.	Romanca
O, da sam ja vodja,
da bi moj san pošto činom.
Cielu četu hrabrih ljudi
u boj da vodim,
pa da čest i slavu uberim svu;
i k tebi tad Aida,
da slavan tad se vratim,
kažem, da Tva je čast,
za te se borah.
Radamesa iz opere
Krasna Aido čedo nebesa, dražestni cviete divotom koj sjaš.
Ti jesi kraljica mojih svih misli, ti uzor koji zaujet me znaš.
„Aida“.
O, da te i kad domu tom vratim, gdje blag je zrak divno nebo sja! Ah! Bih te ovenčo tad vjencem zlatim i priestol tebi zagradio bih.
Dragotin Hribar, Ljubljana.