j* koristi tola v* Ijudatva. Dala v-opravldonl to
kar producé ra|o.
Thla papar la davotad tha intaraata of tha working olaaa. Work-ara ara amulad lo all vrhai «Kay producá.
Stcv. (No.) 233.
moo»«-.1»m iifttiar, Dm. t, I90T, »t U« pmi offtr. »iChteMo IU. uud«» ib« 4«t «f (¡H|tiii «f Mtr«h Ird im.
Office: 2146 Blua Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
4$ V*
na itavllko v oklapaju-kl aa naKa|a pola« v«> ftaga naslova, prllaplfa-naaa apodaf ali _ . ..
n* ovitku. Ako (234) |a fttavllka
tatof vam a prlhodn|o ifsvllko natoga It «ta po-tača naročnina. Proal-mo. ponovita |o takoj.
/
Chicago» Iti., 27. februarja (Feb.) 1912.
Leto (VoL) VIL
izkrinkano ovaduštvo
ÍNA LOPOVŠČINA AMERIŠKIH KAPITALISTOV.
Živimo v dobi najljutejših raz-iih bojev, kakeršnth ne po-tgotiovina človeštva. Kakor znamenja kaSejo so daues ti i dosegli višek z ozirom na dalozno taktiko in brezpri-io lopovščino, katere se podkuje kapitalistični razred v bo-, proti svojemu nasprotniku — ilavskemu razredu. proti zave-lijočemu proletarijatu.
Slikaj, a katerim imamo opraviti, je pokazal podlo in krivično kapitalietiCno gonjo proti delavstvu v vsej njeni ostudni nagoti, Kupsal je dalje, da nenasitni kapitalizem ne pozna nobene meje, kadar se gre teptanje in odrivanj© delavskih pravic oziroma zahtev, pa naj bodo te še tako opravičene, še tako tehtne. Načelo sedaj vladajočih kapitalističnih elementov je: 44Ti delavec, hodi vesel, da živiš; ti se ne brigaj za politiko, za izboljšanje svojega položaja; kadar se ti dela krivica Koli za tiste, ki ti jo provzročuje-jo; bodi »ulovoljen z drobtimami, ki so oatale našim psom in ako umiraš od lakote za plotom kakor zastrupljena podgana, tedaj se tolaži z onim svetom!" Vrag naj vzame tako zadovoljstvo in tolažbo in ves svet, ako ni pomoči in rešitve iz tega položaja.
Slučaj je ta:
V Milwaukee. Wis., eo si uslužbenci poulične železnice ustanovili unijo, katero naj bi poulično -žele an iskfo drnlba priipoenala in u-postevala. Ta zahteva pa je voditelje omenjene družbe spravila s tira. Kakor blazni so začeli divjati »>per vsakogar, ki je bil le količkaj na sumu, da je v zvezi z unijo, tudi ako je samo mislil, da bi bilo dobro. ako bi se ustanovila unija. Skratka: Vsakogar, za katerega je družba vedela, da sim-patizira z unijo, je meninič tebi-nič odslovila iz službe, čeS, tla je bolje tako za družbo.
Ker pa družba ni mogla izslediti vseh simpatizatorjev z unijo, je zato najela tolpo profesionalnih ovaduhov, skrivaj seveda, ter jih poslala med vslužbence kot njih tovariše in sodelavce. Ti psi so se znali tako obnašati, d»» nihče ne mogel mislifl, da so v službi kompanije in da imajo namen zvedeti mnenja posameznih uslužbencev. Da so pa dobili za^ upanje pri drugih karnikih. so zabavljali zoper kompanijo, tri-tali" po salonih in se sploh kazali kot najbolj navdušene unioniste.
Kakor hitro so pa zvedeli mnenja enega ali drugega vslužbenca. ki je bil za unijo, so ga takoj ovadili, česjtr poaledica je bila. da je bil dotičnik v par dneh odslov-l jen iz službe z vzrokom : '4 Korist i "business-*" to zahtevajo."
To organizirano »pionažo je vodil neki Tom J. Thomson, kateremu je morala njegova ovaduška banda vsak dannatačno poročati o svojem delu. Na podlagi poročil te sodrge je bilo odslovljenih nad 40 uslužbencev.
Tom J. Thomson in njegovi po-magart so vslužbenfi The Seagro-ve — Christensen Seeret Service, ki ima v Ohieagi svoj sedež. Thomson je prišel v Milwaukee privi teden januarja in sicer iz Muscatine. Iowa, kjer j'* vodil tolpo Kofesionalnih pretepacev zoper forajkujoče izdelovalce gumbov; kar kaže, da je strokovnjak v svojem podlem poklicu,
Da je prišla vsa ta brezprimer-na lopovščina na dan, je glavna zasluga milwauskega socialističnega dnevnika "The Mifwaukee Leader", ki je toliko časa zasledoval ovaduhe in njih početje, da je prišel na sled organiziranemu ovaduMvu in njegovemu delu, ko-jega posledice so bridko občutili vskižbenci poulične železnice v Mil aukee.
j ti
Vfeliko zasluge pri razkrinkan-so si pridobili tudi voditelji unije omenjenih usliržbencev, ki so videli uničujoče j»oalediee ne-vidne roke. To je vzbudilo pri njih sum in privedlo do zasledovanja.
Podrobnosti o poslovanju te ovaduške družbe, pa je izdal neki Ross K. Kinnev, član ovaduške tolpe. Temu se je tako brezsrčno in podlo početje zdelo pregnusno in preumazano; zato jo je zapustil in eelo afero izročil javnosti, katera se sedaj zgraža nad ostudno gonjo kapitalistov proti delavstvu.
Roosevelt pripravljen «prejeti kandidaturo za predsednika.
Columbus, O. 21. febr. — Roo-seveltovo početje v zadnjem času je bilo prava uiranka za našo politiko. Posebno republikanci so bili na nejasnem, ker se afriški 4tjager" nikakor ni hotel izreči pozitivno, ali je pripravljen sprejeti predsedniško kandidaturo republikanske stranke ali ne. Danes pa se je Roosevelt jasno izrazil, da je pripravljen sprejeti, ako večina naroda to zahteva.
V govoru, ki ga je imel tukaj ob priliki Ohijske konatitneionel-ne konvencije, je Roosevelt zavzel tako napredno stališče, da je bil marsikdo razočaran. Med drugimi zahtevami se je izrazil za izvolitev senatorjev direktno po ljudstvu, za omejitev sedanje moči sodnikov, za odpoklic uradnikov in več drugih enako demokratičnih zahtev.
Poročali smo že tudi. da je napisal Članek za žensko volilno pravico in zvišafa.ie delavskih pač. No. on pse ve. n« katero struno je treba udariti, da bo zopet enkrat 44 riaštniral" ameri-kanski narod.
Resni nemiri v Lizboni.
Lizbona, Portugalsko. 21, febr. — Neprestano hujskanje duhovščine in privržencev pregnanega kralja Manuela zoper republiko je obrodilo svoj sad včeraj, ko je prišlo do spopada m«! nahnj-skano množico i ti vojaštvom.
Monarh isti (privrženci kraljestva) so spra\ili na noge ves nezaveden element iz Lizbone in okolice ter ga nahujskali z raznimi obljubami proti republiki in njenim voditeljem. Navdušena množica je korakala v sprevodu po glavnrh ulicah mesta ter klicala papežu in pregnanemu kralju t4živio". Ker je bilo pričakovati resnih izgredov, je policija hotela razgnati demonstrante, a po večkratnem poiskusu se je pokazalo. da policija ni kos razljute-ni množici, ki je «treljala z revolverji. Nato so oblasti poklicale na pomoč bataljon infantrije, ki je oddala več sto strelov na demonstrante ter jih ranila veliko število. Med ranjenci so tudi trije glaivno nasprotniki republiki, ki hočejo na vsak način kraljestvo zopet, obnoviti.
Brezobzirno streljanje vojaštva se splošno obsoja in bati se je resnih posledic.
Angleška vlada se boji stavke.
London. 22. febr. — Angleška vlada je izdala apel na angleške rudarje, da naj iz ljubezni do domovine ne znštrajkajo 1, marca.
No. vladi pa tudi vse prav pride. Vse lepo, da vlada anelira na patriotizem, a vlada naj ve. da se tako vračuje kakor se posojuje. Kje je bila tedaj vlada s svojim patriotizmom, ko so njeni rudarji nanjo apelirali, da naj kaj stori za izboljšanje njihovega položaja.
Ta apel in ob tem času je največji "bluff", kakeršnega si le kdo misliti more. Ta apel je ostra žalitev. Čudno zakaj vlada ne izda takega apel« na premogovne barone. ,ki vlečejo masten profit a nič ne delajo. Delavci so vendar prisiljeni nekaj vkreniti za izboljšanje plače, ako to ne gre druga če. bo šlo pa * «do.
Berger zahteva zmanj- Organizacija zoper so-
sanje armade.
25.000 vojakov in milice bi zado-atovalo za brambo držav.
Washington, D. C. — Predzadnji teden je socialistični kongres-nik Berger }>ovedal. kaj mislijo socialisti o vzdrževanju stalne velike armade in mornarice. Izrazil se je. da je stalna armada stalno pripravljanje za vojno. Stalna ogromna vojna sila naj bi se nadomestila z demokratizirano mi-lieo, kakor jo ima dunes Švica.
Danes špendajo Z. Dr. vsako leto nad $4<>0 iniljonov «za militarizem, dočim se za vse javne šole izda samo $200 iniljonov. Nekateri ljudje vedno kriče: Mir! Mir! Mir! a v kongresu glasujejo za ogromne svote v militaristične svrhe.
Herger trdi, da za obrambo ne rabimo nikake stalne armade in za slučaj, da bi na s Meksika napadla. bi država Texas odbila napad in ako bi nas napadla Canada. bi država New York zadostovala za obrambo.
1' Vsekakor pa je za stalno ,ar« mado vedno nevarnost. tki postane orodje človeka, ki je slučajno na krmilu. Narod, ki je vedno pripravljen za vojno, kakor n. pr. mi, bo prej ali slej vojno tudi imel.
Ako s»- pri nas upelje sistem, kakeršucifM ima Švica, lahko brez vsake skrbi zmanjšamo stalno armado na 25 tisoč mož. ki bi zadostovali za vse potrebe.
Ogromne »vete, ki s»- danea <io vol ju je za vojaštvo pa bi se lahko po-ral>)le na sto in sto drugih boljših načinov.
Iz teh razlogov bom volil jaz nroti vsakemu tozadevnemu predlogu. pa naj se spremeni že tako ali tako. dokler ne pride na vrsto predlog, kakor sem zgoraj označil": s temi l>eaed»mi je Ber-ger izrazil svoje nasprotje predlogu. ki zahteva iniljonov dolarjev za vojaštvo.
cializem.
rO
Terorizem v službi osebnih kori-ati.
Columbus, (1.. 2M. febr. — Ka-
kar več tJInčajev dokazuje, silijo nekateri delodajalci svoje delavke. tVa podpišejo izjavo proti ženski volilni pravici. Ako katero noče tega storiti, izgubi delo.
Zadostnih dokazov za to trditev ima tajnik Ohio Federation of Labor, ki je tudi član sedaj tu vršeče se ustavne (eonstitucionel-ne> konvencije.
S temi izsiljenimi |>odpisi hočejo nasprotniki ženske volilne pravice dokazati, da te pravice ženske same ne marajo.
Kinak terorizem se je nabil pre.l časom, ko se je šlo z« deveturno žensko delo. Delodajalci so imeli zadostnih podpisov, da ženske ne marajo takega zakona in da hočejo delati cel dan in še polovico noči. dasi je srčna želja vseh delavk. da bi se delavnik skrajšal.
Tako umazane politike se poslužujejo kapitalisti, kadar se gre za koristi delavcev.
Newyorfcki socialisti na delu.
Albanv, N. V. — V tukajšnji dravžni zakonodaji je vložil edmi socialistični <v,lan te zbornoee resolucijo. v kateri zahteva, da Nevvvorška « zakonodaja odobri Bergerjev načrt za podržavljenje železnic, telegrafov, telefonov in ekspresov.
Tri štrajkujoče delavke aretirane.
I^iwrcnce, Mass. — Tukajšnja policija je aretirala tri štrajkujoče delavke, ker so nagovarjale, tkalce — stavkokaze. da naj se pridružijo tisočem štrajkujoČih tkalcev ter tako pomagajo končati dolgotrajni štrajk sebi in drugim sodelavcem v korist.
Sodišče je dve aretiran ki oprostilo, tretji pa naložilo denarno kazen v znesku $10.00,
Vznemirjenje med kapitaliati za-radi našega hitrega napredka.
Socializem je |>ostal v Z. Dr. tako važen faktor, da se ga mora povaod vpoštevati. Pred par leti se je smatral socializem samo za sanje nekaterih 4,preiia|«wtežev ", a uspehi, ki jih je socializem dosegel v teku zadnjih dveh let, »o spremenili splošno mnenje o socializmu in na mesto (xmineha in pomilovanja je prišlo razočaranje in vznemirjenje. S tem uazi-ranjeni pa se je spreineuilo tudi mnenje o delavskem gibanju na gospodarskem |m>1jii t. j. o unijah. Danes smo že tako daleč, da kapitalisti tlačijo socializem in unio-nizem vse v en koš.
Do dene« se vrhovna politika ni dosti havila z delavskimi problemi/ ker to tudi potrebno ni bilo; kajti politiki so vedeli, da je amerikanski delavec nezaveden in se da pri vsakih volitvah iztegniti za nos eni ali drugi kapitalistični stranki, med katerima ni nolle ne hist vene razlike, Na ta način so delavci nesmiselno prepuščali svojo usodo svojim največjim sovražnikom. Oni pač niso sprevideli, da so sami krivi svojega bednega položaja. Skratka: ameriški delavec je bil razredno docela nezaveden, zaradi česar so se mu kapitalisti smejali v pest kn zaradi česar so posamezniki nastopali tako arogantno in sa-mopašno proti vsaki delavski zahtevi.
Socializem pa je začel odpirati delavstvu oči in mu pokazal jasno. da je delavec sam tisti, ki goji strupenega gada na svojih prsih, kateri ga nazadnje piči v zahvalo za njegovo dobroto. In to resnico je začelo našo delavstvo uvidevati v vedno večjem številu t. j. začelo se je razredno zavedati in začelo je spoznavati, da ie prepad med njim in njegovimi tlačitelji neprenostljiv: zato je začelo obračati starima strankoma hrbet ter se zbirati v lastnem taboru. v svoji stranki, to je v socialistični stranki.
To probujenje delavstva pa daje našim nasprotnikom vsak dan več misliti. Zato so začeli snovati načrte, kako preprečiti nadaljnje prebujevanje delavskih mas. kako preprečiti duševno revolucijo proletarjata. 1'videli so tudi, da posamezniki nikakor niso kos za bra nit i to mogočno gibanje, marveč, da jim je treba organizacije. gmotno in moralno (kobro podprte, ki bo v stanu razširiti svoj delokrog po vseh državah.
S tem namenom je bil v Chicn-ifi predzadnji teden sklican v hotel l,a Sal le ustanovni shod, katerega se je vdeležilo okrog M0 odličnih kapitalistov in njih političnih zastopnikov. nekak pripravljalni odbor se je izvolilo pet inož- ki bodo začeli boj proti socializmu z miljoni protisocialistič-nih brošur in knjig.
Zborovanje je bilo tajno, niti časnikarjem ni bil vstop dovoljen, vi zborovalci so bili naprošeni, da obdržijo stvar sami zase. Organizacija se bo imenovala "Tn-tiec nation al Peace Quorum " (Mednarodni mirovni kvorum, ki bo imel glavne podružnice v New Vorku, Chicagi, San Francisco, Portlandu in Minneapolisu.
Predsednik tega kvoruma je dr. .T. W llill, ki je splošno znan kot zagrizen nasprotnik socializma in delavskega napredka sploh. V razlaganju socializma je dejal, da so socialisti za prosto ljubezen in razne druge neresnične goro-stasne bedastoče. Kakor se je on izrazil ta mirovni kvorum nima namena propagirati svetovni mir. marveč mir v industriji oziroma trgovini, kar pa se da doseči edino le z bojem proti socializmu in unijam.	,
Na vprašanje, kdo bo denarno podpiral to organizacijo, je Hill
naznanil, da zato ni treba skrbeti in d:i mu je sama ena oseba ^obljubila $10.000 v ta namen.
Delavci, sodrugi! Nov sovrag se je zarotil zoper nam, ln>gat na denarju a reven po številu; zato mi ne trepetamo pred njim, zato se mi ne vznemirjamo zaradi njega kakor se on zaradi nas, kajti v politiki žteje število glasov, a iniljonov dolarjev se zavedni delavci prav nič ne bojijo. Vsak nasprotnik nam je dobrodošel, ker vsak boj nam prinese novih pogumnih l*>jevnikov iz taliora ne-zavednežev. Zatorej, delavci, sodrugi, vsi na piano, da se poskusimo z novim sovragom!
-Brezobziren nastop aoc. poslan cev
Berolin. — Odločen in brezol>-ziren nastop nemških socialističnih poslancev napram cesarju in njegovemu regirnu vzbuja splošno ¡»ozornost po vsem svetu. Takoj pri otvoritvi državnega zbora 7. febr. so socialisti pokazali svojo taktiko, ker se niso udeležili obi-čanje ceremonial ne otvoritve prepolnega govora v cesarski palači.
Nov udarec za cesarja je bil, ko se je podpredsednik zbornice soTtrug Schiedemann ni hotel itf poklonut cesarju skupno s predsednikom in drugim inidprediicd-nikom ter poročati o konstruiranju poslanike zbornice, kakor je bila navada.
Cesarja je menda ta odklonitev tako raztogotila, da še ostalih dveh poslancev ni hotel sprejeti, češ, da sta zastopnika one stranke. ki je socialistom pri volitvah pomagala do tako sijajne zmage.
Oster napad državnega kance-larja Bethmann — llollweg-a na «KXMaJiste v državnem zboru se smatra za prednaznanilo za razpust državnega zbora. V tem govoru je pobesneli kaneelar brezobzirno napadel tudi liberalne in radikalne |Mmlance. češ. da so ti pomagali izvoliti socialističnega podpredsenika zbornice, kar znači skupen nastop naprednih elementov proti vladi in njeni politiki.
Izjavil je tudi, da ne bo kot zastopnik vlade odobril nobenega ukrepa zbornice, ki bo zahteval kakeršnekoli reforme ali demokratizacijo države,
S svojim neopravičenim in bedastim nastopom proti tiapred nim elementom si je sedajnja vlada nakopala še večje nasprotstvo, kojega brezdvomna i>oslediea l>o razpust mladega državnega zbora.
Kapitalistični mayor pobegnil iz stnahu pred socializmom.
tirants Pass, Ore. — Vse mesto se je zanimalo za javno debato. ki se je imela vršiti v našem mestu med tukajšnjim majorjem Dodges-om in socialističnim predavateljem N. A. Richardson-om. Toda tri dni preti naj>ove<laiiirn dnem je mayor nenadoma zapustil mesto in se do sedaj še ni vrnil. Pobegli major se je dolgo časa listil, da bo socialistom že pokazal, kaj se pravi z njim debatirati Kakor pa sedaj razmere kažejo. se je premislil, ko ho je natančneje poučil o nekaterih dejstvih.
Namesto debate je imel Richardson interesantno predavanje: "Zakaj se stvavri gode kakor se." Predavanje je bilo do4>ro obiakano in vsi |K>s)ušalci so pazilo sledili izbornemu predavate-lju.
. Z upa t» Dodges je z begom pokazal, da ima strah pred socializmom ; obenem pa meščanom prihranil najboljšo zabavo, sebi pa pajvečjo blamažo.
Socialistična zmaga.
Bemidji, Minn. 21, febr. — Z večino 24 glasov je bil izvolje.n socialist Fred Malzan za Župana tukajšnjega mesta. Izvoljen je, bil tudi en socialistični alderman.
V tem distriktu upajo socialisti na izvolitev enega kohgresmana prihodnjo jesen.
Veleva2na konvencija rudarjev.
0	t
Springfield. 111. — 20. febr. —-Danes se je tu pričela konvencij« organiziranih Illinoiških rudarjev, kjer je zaatopanih o'kolai j 75.000 članov. Po splošnem inne nju navzočih dek'gwtov sodeč, op.avičeno pričakujemo, da bo ta konvencima najvažnejša, kar jih pozna zgodivina te organizacije.
Že otvoritveni govor predsednika Walkerja kaže novo mišljenje ameriškega delavstva. Njegove Iwede so bile polne ognja prepričevalne in (dkritioarčne, pa kako tudi ne, saj so jih rodile rezmere. v katerih se nahaja illinoiški rudar.
Predsednik Walker je dejal meti drugim:
44Skoro vsi industrialni boji, ki so se bojevali zadnjih dvajset let in so bili zgubljeni za delavce gredo na račini dejstva, da imajo naši delodajalci v svojih rokah vladno tnoč, s katero razpolagajo svojevoljno tudi tedaj, kedar se gre za odrekanje dHavskih pravic. Ako hočemo to odpraviti, se moramo vsi delavci združiti na političnem kakor tudi na indi-strialmetn polju.________________
Z zadovoljnostje lahko opažamo močne pojave politične delavnosti od strani ameriškega delavstva. njih zavedanje dej«tva. da ne zadostuje, da so vsi možje in žene organizirane v uniji posameznih strok, marevč, da je ravno tako potrebno eooperativno podpiranje mfd vsemi unijami. Toda pred no ae more vse to doseči, je neobhodno potrebno, da se moč vlade iztrga iz rok naših tiranov ter se izroči možem in ženam iz Laše srede in sicer onim, ki so s svojimi deli pokazali, da so vredni in sposobni za vlado in da se bo narod brez Rkrbi nanje tudi lahko zanesel, da bodo delali za blagor in napredek naroda, kateri jim je izročil vlado v oblast."
Springfield Tli	febr. —
Predsednik Illinoiških rudarjev je na konvenciji te organizacije danes kar najstrožje obsodil* in razkrinkal podlo postopanje Illinoiških sodašč napram rudarjem in napram organiziranemu delavstvu sploh.
Ko so ga svarili, da naj se ne izpostavlja nevarnosti, da bi ga oblasti aretirale, je možato odgovoril, da se toliko časa nikogar ne boji, dokler govori resnico in da svoje trditve tudi lahko dokaže.
Veliko iznenadenje med delegati je provzročila vest, da se je nekdanji predsednik Združenih ameriških rudarjev Tom L. Lewis posvetoval z raznimi chicaški-mi premogovnimi baroni brezr vsakega pooblastila kake organizacije. Lewis sicer, trdi, da so at5" premogovni operatorji izrazili, da se ni bati nikakih nesporazum-lj^nj glede plačilne lestve, ki preneha s 1. aprilom. Konvencija je sklenila Lewieovo |>ostopanje preiskati.
Springfield. 111. - - 23. febr. — Na podlagi splošnega glasovanja se je danes konstruiral odbor . Združenih Illinoiških rudniškrh delavcev za prihodnje leto;
Predsednik — John II. Walker, Danville.
Podpredsednik — P. J. Smith, Marion.
Tajnik — blagajnik — Duncan Mc Donald, Springfield.
Han narodnega izvrševalnega odbora — Fr. Farrington,»Strea-tor.
Kakor je iz predsednikovih in tajnikovih poročil razvidno, je brezposelnost med Tllinoiškimi rudarji zelo občutna. Tajnik Me. Donald celo trdi. da je nad 3<T.OOO rudarjev v državi Illinois vedno brez dela, torft skoro polovico vse organizacije. Tako ogromno * število brezptmelnih je pripisovati novim strojem, ki so jih začeli rabiti v zadnjem času.
• a
Kaj je bolje: brez|K>selnost in beda ali socializem?
»ROLCTAREC
i
I UST ZA INTERES S DELAVSKEGA LJODSTVA.
.¿NAJA VSAKI TORRK
! «ufotlovaatka drla »tki tlakanu dru/b* v Cbkafo, I IL
«•roraia»: Za Amtriem 11.30 M calo lato. lic «a
•.$1 aa
«o« teta! Za K v ropo li sa calo lata,
pol lata, mintnfrf tàéIM TI ff/mirf rt*
PROLETARIAN %
Owned and publtahad Svbby Tubsday by
loath Slavic Workmea * PublUhiaj Compaay CWcafo. iiliaoia.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
.-<«* -aimon *atbs: United Stataa and Caaada. «.50 a yaar, fie lor ball yaar Koralga couathaa Si a yaar. Si for ball yaar. t *>»«rtsino bates oa agreement.
HASLOV 'ADDRESS):
"PROLEU REC"
TUue Island ave. Chicago. III.
DELAVSKA 21A VEST.
NihČc ne more biti izveličan proti svoji volji. Že Mark» je dejal. tla more biti osvoboditev čisla vskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te resnice je prvi poigoj. da more delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno d»o osvoboditve.
Knostavna jc ta resnica, ker je jasno kakor )>eli dan, da ne bo kapitalistični razred proetovolj no odpustil svojega privilegirano ga položaja v družbi. Najde se t udi lahko posameznik nuni kapi talisti, ki spo/.na krivirnont sedanjih uredeb in čigar siee je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tuje trpljenje. Mogo-. če je, da se tak rH>samezni k/Mireče «koristim, loi in u jih daje njegov položaj ; mogoče je rt^lo. da se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnini razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega pomena.
Kljub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje \sak razred svoje interese. Kakor pač more in zna. Ali večinoma se mora pri znati, da znajo to kapitalisti bo Ije od delavcev. Posebno pri nas Kdor jim to zameri, je slep. Oe poženeš volka med ovce. pa pri čakujes, tla jih bo pasel in branil si sam kriv, ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk m» mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako. ustvarjen. In kapitalizem mora živeti od iskoriSčanja, ker bi moral drugače |>oginiti. Kdor pri «'-akuje od kapitalizma, da lx> sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov ali iz čuvat vene j>ot ruln-spravil izkoriščanje iz sveta, je popoknoma enak gospodarju, ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo po moč; njegova osvoboditev mora biti le njegovo lastno delo.
Ali da se m dre izvršiti taiko delo, je treba predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna, aH koristna je na vsak način bolj kakor slepi .jen je. Zato je treba povedati, da je delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi tega so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
Kaj jc glavna vsebina delavske zavesti! da sein delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomeni nič. Treba je že tudi poznali, svoj položaj in vedeti, kaj vse tiéi .v besed« "delavec".
Vem, da *em delavec. To se pravi v sedanji družbi: Tlovek sem, s katerim delajo drugi, kar se jim ljubi. (%» hočejo drngi. dobim kruha, pa ga moram drago plačati s svojim delom. Koliko mi dajo kruhà.ito je njihova volja. Ce hočejo, nii sploh ne dajo kruha ne pristrešja. ne Obleke. Npode me lahko od Avojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga n«> ma rajo »prejeti. Dvoje zdravih rok imam, dobro voljo imam. liahko. •K«j pocwi s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj <Haj *a n»as!T Dane* si v tovarni ali delavnici. Ali ve*, če boš jutri s* tam T Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo kulije iz Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono plačo, za katero dela* ti
en tU n. Pok alejo vrata Uibi in
tvojim tovarišem. Pa vaeini po-pstno psli<;o v roko in hajd po svetu? Kjer potrka4. skomizgujejo
in odgovore: Ni deUH . i m prej po svetu!
Delavec «cm. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež. neprenehoma moram ¿tisti klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar orpal, je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tuli če plačam, nimam prostora pii oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam reci, da si ttlabši od drugimi in da je prav tako — če si hlapčevska na-♦ura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš, pa ti tlado morda včasi dobro besedo in ¡mreko: MNo da — hm, hm" . . . zakaj včasi potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavce, se mu bo duša uprla zoper to za posta vi jenje in ponižanje, Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Skrbimo za svoj list.
Is oslolstAtg» računa Proletar oa, ki je priobčen v današnji številki js rasvidno, kako stoji danes Proletarec — na koncu svojega šestletnega obstanka — gospodarsko. Bilanca kaše, da je $820.19 deficita. Ako vsamemo v račun imetka tudi vrtdnost lista,/katerega se ni vitelo, katera ivota bi znašala 1000 dolarjev) sledi, da bi bilo potem mesto $820.19 deficita, $180.81 prebitka. Tak račun bi bil seveda na mestu, de bi se z vršila prodaja lista, s čimer bi s« pokrilo dolgove. Danes pa, ko poslujemo, moramo računati s deficitom in ta deficit — posebno ako se vzamejo v poštev naše želje za povečanje lista — ni majhen. In sedaj nastane v&fno vpra-■ »nje: Ali je Proletarec v teku šestletnega obstanka napredoval tako, kakor bi bilo treba? Ali je vsak zaveden delavec (ftejemo sa
f
StranKp, il
'♦»«•MSOSSMM	i
ZA DETROIT, MICH
gaU sanj; ga negovati in ustvariti is njega nepremagljivo oroijs,
ki js in bo potrebno v naših političnih in gospodarskih bojih, ki čakajo vsacega delavca posobej,	I Socialistična šola ne ¿»lede kakšno delo kdo oprav	Jugoslov. aoe. klub, št. 61 v Ja. Kapitalistična Sodoma in Oo-	Detroit-u je sklenil, da priredi mora je tukaj in kapitalisem ne	socialistični tečaj, kojega namen izbira svetopisemskih Lotov, ki bi	je, navzočim natančno razjasniti lini v sanjah razodel, kako more-	glavne principe znanstvenega sojo uteči katastrofi. To iniciativo	eializma in poleg tega tudi raY — kako uteci — daje le socisli-	voj delavskega prevrata na svežem, socialistično časopisjs, socia-	tu
listične knjige in brošure. Nihče	Vsak teden bosta dve predana) ne sama, da bo prišel sociali-	vannji, ki ju bo vodil sodr Teo-sem, ah da bo nastala družabna	dor Cvetkov pravičnost kar čez noč. da bo pri-	Vse tozadevne informacije je Sla kakor n. «nv dež ali sneg, po	dobiti vsak večer od 7-9 ure na letje ali jesen itd. 7. t vsako naj-	1090 Russel St. manjšo ped pravičnoiti se je tre-	Vaš za socializem - Milan Ki-ba šele boriti, in če ljudstvo ne bo | rin, tajnik, •nosobno boriti se (in gotovo je da ne bo. ako ne bo razredno za-
vni^it
ZA FRANKLIN-BORO, PA.
Na redni seji *oc. kluba štev. ."». dne 11. febtuarja. t. 1. se je izvolil sledeči odbor za tekoče leto: Jak. Kocjan, tajnik, Box 508;
Delavec sen»; delam. Vi jeste vilke pravijo, da ne! In številke in pijete. ali jaz vam pridelavam, I govore vedno in povsod resnico! iaz |»ogrinjam Vr3» mizo, ki sem _ Pa bo kdo dejal: izdatkov je ** \ Hin j«> stesal v vaši hiši. ki sem bilo preveč; prevelike plače so bi- te j Vam jo sezidal. Vi «e oblačite le to Tripcmnil drugi. Pa poglej- feT
eno in toplo, ps prezirate mene, mo izdatke plač. ki hodim v cunjah: ali jaz sem
-	v^dno —in razredno zavedno ne
mo tiste, ki se sami proglašajo za- ob. ako ne bo čitalo socialistične vednim, ali ki se vsaj kažejo ta- liste in knii«e> tudi ne bo vstanu kim) storil svojo »veto dolžnost zmagati »id krivico s prispevki, agitacijo itd.? — Šte- „ . , ,	,
Sodrugi, delavci! Svoj račun {frank Pavlovčič. blagajnik. Box
sedaj poznate in ne morete reči, I ♦ Ant. Stražišar, organizator ^a niste vedeli kako stvar stoji. in Ant- Semič, nadzornik.
vam ni všeč, ga lahko popravi- Obenem poživljam vse so<kruge Vsak od vas lahko v najkraj- nañega kluba, tla se redno udele-^asu ta deficit nonravi s pre-1 ž»'jcjo klubovih st-j. da bodemo nvdemo so dobili upniki T* bitkom' Kar 1e bil° do «d»J. ni t<k'» Pozneje delovali v korist de-izMal fino sukno za vas. jaz ?em I urraviteli $4J9 00 na\oke 'dolVo" tr*ba da W bll° tudi v bodoče. ,J»v»k, '"u napredku in socialistic-vam ureza 1 in sešil elegantno ob- ! Valo se jim le ra $790U- kar zne" V"ak °d Va8, 80dru^ na* «tori|»' «tianki! - Jak. Kocjan, taj. leko. Vi se vozite po svetu, sedite | fe $508.00, ra celo leto' Iz tega trden M'V' da prid°bi ligtu V8aJ na mehkih blazinah in spite v sledi, d- so uredniki in upravitelj	°
spalnem vagonu kakor doma; ali dobili "mastno" plačo — manj jaz. stojim na stroju, pri ogibalu, nego $10.00 na teden vsi skupaj.
Lanjsko leto so dobili $478.00 vsi fkupaj, ali manj ne?o $9.30 na teden. In sedaj nastsne uprašanje: koliko primanjkljaja bi bilo, če bi se Proletarec tiskal v kraju, kjer bi moral urednik in upravitelj dobivati vfa i no $12.03 na teden. To se na podlagi številk prav lahko t. ..	izra*una. Odetejmc od $24.00 na
J oni žen sem in potlačen, ali po ! (eden, ki bi jih dobivala urednik krnic. Sawnznjen sem. ali ne «„ vp-avitelj teh $10,00, ki so jih man je vreden o«', drugih. Moja dobili le-ti drsedaj, ts nam ostene roka je potrebna vsemu človek- ,vota $14X0( kar zna{i toHko pri.
mi, lenuhovati, niti njemu same- manjkljsia za vsak teden. Skozi
mt! , , ,	I :elo leto bi b;lo torej Priminjklja-
^ In delavska zavest vprašuje: ja ya r€lih $728.00. Na ta način
onizan sem — mar naj »e poni- M ic "prihranilo" v treh letih njem se sam? Moja vrelnost mi t? 154.00. V koliko ie tu opravi-daje pravico, da zahtevam enako | ?C710 govoriti 0 "prihranku" ne življenje, pravo življenje, ki ni | ^^ rarpravliali cb tej priliki.

kom katere^« l»o,U soeit^ dno igiMČica dokazati, d* " ** edino le >oeializem ozdrai našnjo bolno čl«,\, (jruil)0"
žje je izhajati s prikritimi
nrotniki aooializais. Ue ti se
bije jo socialistov, jih 0)>rJ? in socialistične nauke postavi na glavo, kedar m noben soa navzoč, dta bi ovrgal niih
Vsled obrekovanja so^alistov med nezavetinim ljudstvom ■ stale razne govorice. Nekateri nijo, da hočejo s<H«i«listi n vero, odpni^ti božja pota 1) pa trdijo, da hočejo deliti ton "«•. trgovine hiie itd	ta.'
kajšni "možak", ki ima' dve tr govini, meni, dH mu bodo socitM sti eno vzeli in jo razdelili med seboj. Najbolj se boji za ono tr govino, ki je tik socialistične po stojankc. Ta je po njegovem mnenju najbolj v nevarnosti, ker socialistom ne bo treba daleč ho. ¿iti, kedar bodo pričeli s sploi,io delitvijo. In tako bedarijo phpo. veduje človek, ki res vsaki <ltn deli z delavci, tako temeljito deli ž njimi, da njemu od te. delitve ostane vsaki mesec lep dnbiiek delavcem pa prazen žep in žulja ve roke.
v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, aH jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v vaša skladišča in ga voziti um trg, da |>ostane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in iife vnovič iz k (»ril
» v .
scate.
Tako govori delavska zavest. (
enegti novega naročnika - m na-| Sodrugi! Naš list je naše naj.
" 80drU8ri' j močnejše orožje! Njegujmo ga!
Podpiraj mo in širimo ga! Agiti-Zdramimo se, sodrugi, pojdimo I raj mo, da bo "PROLETAREC" takoj na delo in skrbimo, da se to še večji in močnejši! Delavstva
zgodi čimpreje.
F. P
brez svojega časopisja je kakor življenje bres solnca.
Račun "Proletarca"
od 1. Januarja 1911 do 31. decembra 'It
umiranje od lojsKa do groba. Hranijo mi tako življenje. Mar naj se zato vdani v voljo zatiral-čevo in sklonem tilnik prostovoljno pod njegovo peto?
Trpim, ker nem slab. Ali trpljenje ni inoia volja. Kje j»» moč, «Vi s«- ha rešim *
In delavska zavest odgovarja; Na milione na» je. onih taiu pa je peščica. Na milione nas je in silna je naša moč. če jo zberemo Stotišoče potočiecv naj se zlije v eno reko. pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila la*dje ampak sama si bo odpirala pot Veličastna l>o, silna m krasna, in noben pritlikavec .je ne zajezdi
Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden in sam je kriv, da je ponižan in zaničevan. Kdor jo pa i ma» bo delal in pomagal. (Va se združi veletok. ki preobrazi svet.
V Z. Dr. je 4,752,150 |>osamez-nih farm, ki prinašajo od — 1 ÍMX> na leto čistega dobička vsa ka. Ista statistika izkazuje, da je od teh f«H»iin 1,774.300. ki nosijo manj kot $250 letnega dobička;
ilje je 1.602.850 farm, ki (Ponašajo manj kot $150 letnega pro-ita in le 1,375.000 farm prinaša od $500—1000 letnega dobička.
Vse investicije v farme zaneša-jo $20.500,000.00 in vsakoletni produkt je vredeti $5,000,000.000.
Wisconsinski senator Stephen-sonje špendal "samo" $107.(KM), d« je bil izvoljen. Njegovi prijatelji trdijo, da to sploh ni korupcija. Ako upoštevamo njegove kisle" zmožii(\sti mor* no reci, da je še prepoceni prišel v senat, kajti sliržba jc vredna gotovo par miljonov grafta. No, upajmo, da >o imel usmiljenje z nami t! kakor volk z. ovco!!! ' a a
Kapitalisti baje ne razumejo forger ja, toda čudmo, da Berger kapitaliste razume, pa še salamen-sko dobro!
• a
Beda in policijski kol naučita msTsikaffrega delavca prav misliti.	«
«	r
y	• •
iofwpp f*n minora ISSA IJV*
IKIHOMKÍ.
I'rn'^ iz lot» 1910....:.....
\ m ro«: n ¡ n ri..........'........
' i«lan i......................
Ti«Vovnt fon«| ..............
K'n i'ffo ; . ................- #,
MninSAku ixiln j;« . .. .........•
IVIolee . , ..................
1 -f*» v |x»(t|i(»ro.............
' "W o * ■ i il .................
"Pro** p; Vfiiek * *—doloí z:t \»r. (IHa'».............
XovotetiMi ¡/«lajn............
Povračilo l'ook Cottaty organ.
«kJ oiknifkft..............
Naročnina na Ka<lničko Strniu vtro**»»na j^i A|»p«>al.to Reason
s 177.7 4
Collinwood, O.—Cenj. so;lrug! — Socializem se prav dobro širi med tukajšnjimi delavci. Razredna zavednost med delavci narašča z vsakim dnem. Kakor ima vsaka 453.4« I stvar svoje nasprotnike, tako jih jiJJ ima tudi socializem. Z odprtimi in !«7.43 odkritimi nasprotniki je la-hko iz-hajati. Odprt nasprotnik se bo s .'lo .Vf I socialistom podal v razgovor, te-
Vilic tej nečedni protiaociali. stični agitaciji se pa širi socializem. V Co 11 in wood u se je vsta-00vil še en socialističen klub s štirinajstimi dobrimi sodrugi. Vsako obrekovanje s strani nas-protnikov socializma je nam le v spodbujo za gitaeijo. Tembolj ne bo s takimi nečednimi nauki skušalo oblatiti» socialistične nauke in jih postaviti v napačno luč, te-likor bolj bodemo skrbeli, da bo. do naši tovariši d?lavci zvedeli resnico o socializmu.
K takin*i lažmi se ne more agi-tirati trajno proti socializmu, ker so bile o vržene že pred 30. ali 40. leti. ko je bila socialistična agitacij« še v povojih. , Vsadka sMa rodi p roti t lak, In to naj vzamejo na znanje oni, ki hočejo sociafa-mu škodovati z lažmi, ker mjslijo, da bodemo držali križem roke, ko bodo oni bi a tii I i socialistični nauk. Večletni socialist.
Ali iz teh številk se da posneti vrednost dela, ki je bil storjen po Zavertnik ml. enih sodrugih, in da se tudi pre-
Naročilno karte .
gleda, koliko bi bili morali storiti, da bi bilo vse v redu, ostali slo venski delavci — čestokmt tudi naši sodrugi. — Vsa pohvala ti-itim, ki so imeli dobro voljo ¡zavihali rokave, kadar rt jih je poklicalo na delo kot stare do-brovoljce. Vse te poznamo to mišljenju, stiku, prispevkih, agitaciji, pogumnosti in bratski roki, ki se ni nikdar skri1!. kadar se je šlo za povzdigo Proletarca. Oni so svojo dolžnost vršili in jo še vrše; zato te vrste niso namenjene njim v toliki meri, kakor tistim. radi kterih govore današnje številke v računu — v podobi deficita.
Predvsem je treba povedati, da je bilo na kcncu leta čez 600 neplačanih naročnikov, to je takih, ki sc dolgovali že dlje časa na na ročnini. Če bi vsi ti naročniki plačali svoj dolg, bi ne bilo deficita, ampak bi bil lep prebitek, ker bi prišlo noter čez $800. S to svoto se da že nekaj začeti. Poleg se pa nabira tudi tiskovni fond, ki bi vso akcijo le še bolj podprl in osi-gural. Mislili bi torej lahko brez bojazni na povečanje lista. Toda ali naj mislimo na povečanje lista z deficitom? Ali naj gremo v še večji dolg? — Vsak praktičen človek bi moral obsojati tako nepremišljeno špekulacijo, ki ima voditi le v gospodarski prepad in uničenje.
Sodrugi, delavci! — Račun je tukaj; in ta račun govori jasno, da se od zunaj ni delalo tako, kakor bi se moralo. Račtin pravi določno, da še nismo vredni večjega Proletarca"; pravi, da ne moremo sklepati o načrtih bres njega in da nam je on merilo tako ko dolgo, dokler ne pokažemo, da smo mi mojstri Čez njega.
Sodrugi! Sedaj smo na čistem! Kdor želi imeti večjega Proletarca, ta naj gleda, da mu pridobi nove naročnike, zbira tiskovni fond in stori sploh vse, kar bi vte-gnilo ^pospešiti to namero.
Vi tisočeri zavedni slovenski delavci, kje ste? Na piano! Proletarec Je vaš list. Vi se imate bri-/
.TI. Of •J <■•>
1S.27
H.t:I| 3.2«» 1JS0 1.50 1.00 .30 72.60
Celoletni račun slov. sekcije Jugosl. Socialist Zvezi
od 1. Jantarja do 31. Decembra 1911.
DOHODKI.
Skopaj
.♦3.0s2.
IZDATKI. Ti«k litta in tUkovine...
Tiakaviii fonit ..........
Tr^lniAki' in upruvniAke p Utre
PopUMt zastopnikom..........
Knjiff»- m prtxlajo...........
Zastopnikom 7h votajo.,.....
Rer.it 'knjige t.h Muto^nike (ti-
flkovine) .................
PoAtnimt xa lift.............
Pofttninn (znamke) /.» koreni..
Slike list (eut*).........
TVIel N h roil. GIhmh.........
Posojilo....................
WaWntfki Ntraii .........
Tr.menjave «Vkov............
Krpres«....................
Me Ñamara maki............
Ra/.no...........
.$1,7(h.0p 235.42 ¡ 4t9.0c i 15s.0r 7A.9K 28.051
30.001 «i». 1 ' ».Hfl IS.»' 35.061 10.(M 3 21' 2.501 .ST
.nt 4.7?
	•B (S C C	II 0.	% S 1? 5 . cS «Ž z	II 11	S5 II	J| h	f & r i-
Jam ar.......... Kebruar ......... Marc........... April........... Maj............ Julij............ September....... Oktober......... December.......	SM.4S	♦2.94	♦ .44 .96 . .89	.15	16.40 5.00	...... ...... 2 i.00	36.83 4 i .95 42.74 S4.8S
Skupaj . .........	36.46 j 2.94		2.291 .15		21.40	21.00 j	
t a
i
er.
$39.64 96 .89 53.23 5.00 41.93 21.00 42.74 35.01 240.42
IZDATKI.
«kopaj..............*2,922v53
V blagajni dne 31. .le«-. 1911. $ 160.21
1MRTRK. Inventar: Knjiffe DiunjîH itd.I
K(»)»>ktn o«l oifla.-ov..........
Novoletna Izdaja l^rolptarca. . Mainiika ixdaja Proletarca...
Posojilo . . ..................«
Avatf. Bol. podpor, društvo. , Ra«"nni Jugoat. socialist, r.vere
Rar.no . . ..................
IVnar.ja na banki............
lo5.921
117.84
3.121 6.9t
60.00 I
132.77 10.30 12.11 160.21
Januar . . Februar . Man* . . April . . August . . September Oktober . November December Skupaj . .
'¡i
11
31
m
Z
5 B Í5S
M-"
♦ 1.00
.05
.68
$5.00 1.50
,1 ||
h
3.50
1.73j 10.00
♦ 1.94
1.94
57.25
57.25
♦4.80
4.80
S M
•S?
I* 51
.35
.25
5^)0 1.99
10.00
22.90 1.06
6.(8»
5.20 12.74 .25
?nt«
12.53 14.73 16.25 .05 23.15 1.0« .68 60.75
.60¡41.43| 6.00|18.19| 141.i»6
«kopaj.............t «07.67
1>()L(».
.......♦ 100.00 I
......................................aoioa«
Ir.datki	-	..........................♦-40.4J
n8lK1............................................ 141.96
V blagajni dne 31. dec. 1911...................s
98.46
Tiskovni fond . .........
Jugosl. noc. klubu št. 1 za knji
.....................
Slov. sekciji Jugoitl. soc. cveze
r.a knjige ./...............
Jugosl. -oi'. klubu št. 1 r.a
App«»al to Reason karte____
Pra nk Petri i1 u (ured. plara i. J<4in Moleku (ure«l. pla«1*).. Joe. Zavertnik st. (ured. plača Jo#. Zavertnik ml. (uprav.
plaia) . . .................
National Printing Co. (tink). 97 prodanih delnic [»o ♦lO ena
16.83
IS.75 j
1.50 I 18.01 18.00 I
„	.	IMETEK.
Denarja na banki ......................
1980 knjižic "Zadružna prodajalna ali koooam
31 dclnie J. t). T. I)...........
Rar.no.....
Skupaj
............♦ 98.46
----...... 198.00
____• A...... 310.00
4.00
...................$610.46
Frank Potrič, tajnik.
37.50 241.2" 970.00
«kupaj............ ♦1,427.80
I metek . .................... 607.67
Primanjkljaj...............$ 820.19
Za nadzorni odbor:
Frank Podllpac, s. r, Frank Potrlch. s. r.
6.001 Zn nadzorni odbor: Ivan Molek, a. r. Joa. Snoj. a. r.
Vabilo na
Slavnost Pariške Komune
ki jo prirmtijn	_
JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI KLUBI
V CHICAGI
v Pilsen Auditorium,
lint Island A vi., m%4 17. ír II. casts
Delavec, ki v spričo tako podlega početja kapitalistov, kakor jo
odkrita zarota 7.0|H'r unije, ostane | DNE 17. MARCA 1912. brezbrižen in voli za kapitalistično stranko in njene kandidate, si
trosi uši na svojo glavo	I	Začetek točno ob 2. url popoldne
Zadnje rase smo imeli v A me-
riMvremo, ,„«ko kapit»! i»t iinim I Vstopnina 25c za osebo.	V«a jemni
""an1,	1	. «< 1 ho r.

:ila iz naselbin.
eland, O. 22. febr. — Cenj. j urednik ' Že v zadnjem
u nem omenjal, da namera-ilov. delavci v Collinwoodu. ustanoviti soc klub. Sicer v wood u že obstoji en soe. a vendar je ta naša našel-razdeljena na dva preeej od-ns dela, tako, da je obisko-aej jtako ote-žkočeno. Raz-tega pa pomislimo, «ta biva par tisoč Slovencev, zato je , da dve soe. <fr ganizaeiji ni-r niste preveč, ampak celo potrebni
Dne 15. febr. zvečer se je vršila ustsnovna seja v stanovanju sodr. Dobnikarja. (M alov. *oe. kluba v Collinwoodu ata bila navzoča Modrug« Božič in Kunčič, od klubi v Clevelandu pa sodr. Jauch, Jurman. Paulin, Petrovčič, Ura-«lišar in Žnidaršič.
O socializmu in potrebi delavske organizacije sta govorila sodr. Petrovčič in Jurman. Ko so dobili še potrebna pojasnila o poslovanju soe. organizacij in dolžnostih posameznih uradnikov, se je prijelo z upisovanjem članov. Pristopilo jih je 14. Nato se je izbral odbor.
Tako imamo sedaj .'1 soc. organizacije z 2 Cleveland ; Collinwood je namreč aamo en del .tega mesta. V vseh treh klubih je nekaj čez 100 članov. Pomislite! Sto razredno zavednih delavcev izmed 15000 Slovencev v našej naselbini! Rojaki v naši naselbini kaj radi povdarjajo velikanski napredek clevelandske naselbine na društvenem poliu. Vea ta ''ogromen napredek" obstoji v velikem
jùmjq çodpornih dniiîev. Toda.	značaj: brez posebnih du-
kaj se stori za našo gospodarsko in politično organizacijo. Absolutno nič! Posebno ne od strani onih. kateri imajo vedno polna usta hvale o našem napredku. Oa, oni mu stavljajo celo zapreke..
Le poglejmo naokrog! Danes živimo v času epohalncga pomena, in nikdo ne dvomi, da se brzo bližamo velikemu preobratu. Vsak dan nam prinaša novih odkritij, novih iznajdb, katere, mesto da bi bile v korist človeštva, -postajajo njegovo prokletstvo. Vsak nov 8%troj pomenja povečanje armade brezposelnih. Naši dobro delni zavodi se množijo, naše ječe se polnijo, fttrajki, to nekdanje orožje delavstva, postajajo vedno redkejši in se končajo navadno s porazom delavstva zaradi armade brezposelnih. Cena hrani, obleki itd. raste, plače pa ostajajo pri starem ali se celo nižajo. Delavcev pogled v bodočnost je vedno strašnejši. Delo njegovo je nestalno. Strah, da izgubi delo. ga spremlja pri vsakem koraku. In kje je izhod iz tega položaja? Kapitalisti in njih' služabniki nam priporočajo razne stvari. kakor n. pr. premembo tarifa, regulacijo trustov itd. Namen teh reform je obdržati na površju kapitalistični sistem. Kapitalisti so podobni utapljajočemu, kateri se oprijem-Ije vsake bilke. Vsa ta zdravila so se pokazala nezadostna za rane. katere je vsekal kapitalizem človeški družbi.
Ako hoč^mo^od pravit i posledice, moramo poiskati vzrok istih. Virok današnje j revščini in brezposelnosti je. na eni strani kupi-čenje bogatstva. na drugi strani pa j* zasebna lastnina sredstev produkcije in distribucije. Vzrok temu je torej sistem, kateri omogoča delodajalcu oropati delavca za štiri petinke njegovega produkta — (zaslužka).
Mi socialisti hočemo uničiti ta vzrok s tem. da hočemo izpreme-niti privatno lastnino tovarn, železnic, rudnikov itd. v socialno, t. j. v društveno last. Ako hočemo te storiti, moramo najprej dobiti vlado v svoje roke. Zato pa nam je potrebna močne politične organizacije.
To so torej vzroki, zakaj bi moral biti vsak delavec organiziran in .organiziran v socialistični «tranki, kajti to je edina stranka, katera zastopa delavske koristi, s tem. da hoče, kakor sem preje pokazal, uničiti izkoriščanje delaveev.
Premišljajte malo o tem slov •drtsvci! «Socialisti vas ne učimo, da nas poslušatiei, ampak, da začnete misliti in soditi sami zase. Kadar začnete misliti in preisko-vati vzroke današnjemu izkoriš-Činju, potem vam bode.jasno, aa je edini izhod iz tega položaja — socializem.
Žalostno je videti tudi nekatere nase rojake, kateri trdijo, da so socialisti in pravijo, da poznajo socializem skozinskoz, pa ga ven-dar ne razumejo toliko, da bi spoznali, da je delavskemu razredu nemogoče pridobiti si pravic brez močne organizacije.
Na noge delavci!
Naše geslo je: Izobrazba, agitacija iu organizacija. .
M. Petrovčič.
Milwaukee, Wis. — (Nadaljevanje in konec).
Tako sem na kratko omenil glavne tri zuake dobrega |*tja oziroma 3 glavne grebejjlovenakih pevskih zborov v Ameriki, ki ae dajo v veliki meri pripisovati na rov* ž (wvovodij in ki ae dajo^tu-di z lahkoto odpraviti, kar je pravzapiav namen moje podrobne razprave. Toliko o petju v splošnem. Sedaj še nekoliko besed o nekaterih ročkah programa.
Milwanški soc. zbor 44Naprej" je imel na programu dve točki: 44Pesem svobode" in "Oblaček". Tu bodi omenjeno, da fe je ta zbor že zdavnaj otresel plenic začetnikov in a«' | m> v spel iz splošne, ga nivo-a ameriških slov. pevskih zborov. Ako bi ga hotel oceniti iz tega stališča, bi moral enostavno povedati, da je bilo Naprej-evo .petje nad vaako kritiko, a on za v-zeina po svojih vrlinah mesto med najboljšimi pevskimi zbori, kar jih imamo Slovenci aploh; zato ga je treba iz tega stališča tudi ocenjevati, kar naj se tudi upošteva: "Poem svobode" je pač taka skladba, da bi se dalo iz nje težko soditi bodisi vrline zbora, bodisi pevovodjeve zmožnosti. V navdušenju in navduŠevanju olwtoji
šev.nih niotiivov kakor gles fanfar se pesem začne, nadaljuje in konča. Želeli bi še nekoliko več nau-dušenja v takih skladbah, posebno nekatera mesta to zahtevajo, sicer je bila ta pesem kar najbolje proizvajana.
Vse kaj drugega pa je "Oblaček". Inavčeva skladba, polna prekipevajočih čustev,- |>olna strasti in milobe, polna ljubezni. V tej skladbi pa je bil naš 44Naprej" neprekosljiv. Prva njegova vrlina je, da obaeza tako popolno harmonično celoto, da mu je težko dobiti para. Vsak glas sam zase je popolen, noben glas premočan, noben preslab. V njem je vse čisto, naravrlo, neprisiljeno, popolno. To je abor aam na aebi: a zbor brez dobrega voditelja je nič, je vojska brez poveljnika. Obratno pa ima dober pevovodja pri takem zboru najboljšo priliko ¡»okazati lasten talent in zborove vrline, in "Naprejev" pevo vod ja sodrug Valentin Razbornik je oboje tudi v resnici pokazal tako sijajno, da zasluži priznanje v f>olni meri in da mu moramo čestitati na tako izbornetn uspehu. Dasi samouk, se lahko meri z marsikaterem izšolanem pevo vod jo. Njegova največja vrlina je čut za slovenske pesmi. Njemu ne zadostuje, da znajo njegovi pevci samo me-lodijo. on jih navadi, da to, kar pojo t udi čutijo, rta ae strastna mesta tako zelo ločijo od milobe izražujočih itd. Najboljši dokaz trditve je dejstvo, da se je ta zbor v kratki dobi svojega obstanka popolnoma udomačil med tukajšnjimi Slovenci. Edino, kar bi bilo pripomniti pri tej točki je, da si želimo nekoliko več javnosti v (Reklamaciji in to le na nekaterih mestih. Ta nedostatek je sicer tako malenkosten, da skoro v po-štev ne pride, a bolje je, ako se odpravi.
Vse hlave je vredno tudi to, da je 'društvo pustilo tint*», stafre in "znucane" skladbe kakor: Jadransko morje, l'boj, Triglav i. t. d. i. t. (V ter se poslužuje samo modernih skladeb. Želeti bi bilo, da tudi druga slovenska društva to stoTe.
Kot do sedaj še nežna rta točka na naših programih je bila dekla-macija. Sodrug J. Kalan je Reklamiral Zupančičevo: 44Pesem mladine" z lepim uspehom. Priporočljivo je. da se deklamacija stalno obdrži na vseh zabavnih prireditvah.
Na programu so biiile dalje točke: Dalmacijo, Dalmacijo, sviral hrv. soc. tUm. zbor Nov« Slobodi ; Arbeiter Lied, pel soc. Damenchor 44Aurora"; 44Na dan", pel slov. pevski klub "Zvon"; Dalmatinski "ftajkaš", sviral jugoslov. tam. zbor "Danica" iz Kenoshe, Wis.; "Kadnička Knračnrca", pel soc. zbor Naprej iz Kenoshe, Wi§.;
"Marseljcza", sviral slov. tam, zbor Adrija ter Koračnica, avira-li vsi trije tsmburaški zbori.
Drugi def programa je tvorila igra 44Njegov jubilej". V*i igralci ao avoje vloge rešili nepričakovano dobro. Želeli bi le nekoliko več patoaa pri nekaterih osebah, kar gre na račun režiserja, a to se pri splošni popolnosti uprizoritve ne more šteti v zlo. Pričakujemo, da naši vrli diletautje kaj kmalu zopet nastopijo a kako igro.
Pri sklepu naj pohvalno omenjam sodr u ga in sodniginjo Lovrenc in Mary Oorjlip, ki ata a avojo neumo ni ostjo in res pravo požrtovalnoatjo razpečala med navzoče občinstvo za nad $10.00 socialističnih bmšur, ki bodo brez dvojbe rodile najlepši sad med našimi rojaki. Vaa čast jima!
Ob priliki zopet kaj, a za (Vanes moram končati, ker ae je dopis itak že preveč potegnil.
Na svidenje! — Nande.
Eveleth, Minnesota. — Cenjeno uredništvo! —«• Že skoro se ne si>ominjam dopisa iz naše naselbine, zatoraj hočem jaz nekoliko sporočiti o tukajšnjih, razmerah, da ne ho kdo mislil, da smo že vsi zmrznili na tem " severnem tečaju", kjer smo imeli po l>o-žičnlh praznikih od 45—48 stopinj pod ničlo. Takega mraza ne pomnijo najstarejši ljudje in v resnici je čudno, da nismo res vsi pozebli.
Z (Keltom gre preeej počasi, enaka poročila priha.ja.jo iz vseh hl/ižnjih naselbin. V tukajšnjih železnih rudnikih dela še malo število delavcev. Število brezpo-selnega delavstva4>a je ogromno. Velik« armada brezj»oselnih rudarjev hodi od rudnika do rudnika in prosi dela. Vsi bi radi delali, tuli najtežja dela. ako bi le imeli kaj, da bi preživeli sebe in svojce: a brezsrčni rudniški baroni >o gluhi za vse njih prošnje.
Tako je. dragi sotrpini delavci ! Kako dolgo bomo še prenašali to bedno stanje, ki nam prinaša toliko bede in dnvgeg« gorja*
Sotrpni sodelavec! Ali si že kdaj mislil zakaj je toliko gorja na svetu, zakaj je toliko brezposelnih delaveev itd. t Postoj malo in začni misliti! Prišel boš do zaključka, da so delavci sami krivi vsega tega zla. da bi lahko v?e spremenili in i/.lmljšaLi ta bedni položaj, ako bi' bili dovolj zavedni. Ako hi vsi delavci oddali svoje glasove za socialistične kandidate, ki so res pravi delavski prijatelji, ki vedo. kaj je gorje, ki vedo kaj je brezpro-selnost, ker so oni ravno tako delavci kot mi. Seveda, ako delavci berejo delavskim koristim nasprotne knjigi* in časopisje, ako mislijo samo na nebesa, potem je jasno, da bodo oatali še naprej, sužnji in trpini kakeršni so iknc«, ko so popolnoma od višini od milosti ošabnih kapitalistov, katerim je delaivee desetkrat manj kot njih pes. Ako njih pes zboli ga pošljejo k zdravniku in skrbijo zanj, a če Ti zboliš. ko si vendar |>omagal kopičiti njih premoženje, se ne zmenijo zate; ti lahko umiraš na <*esti od lakote iu mraza. Kdo se briga zate? Nihče. Kje so Tvoji prijatelji. kje ao tisti, ki se pri vsakih volitvah ustijo, da Ti l»odo pomagati, ako boš volil njih kan-
didati
Pojdite k njim in jih
prosite pomoči. Vrgli Vas bodo na cesto kot postopača, kot barabo. ki noče delati, a Ti sam veš. da Is Ti lad delal, ako bi h» imel kaj. Samo to dobro premiali in oči se Ti bodo odprl e-
Kaj ti {Kimaga sedaj jadikova-ti in preklinjati, ko tii to nič ne jKimaga. Strezni se. premisli dobro svoj položaj in aprevidel boš. kje tiči vzrok tvoje nesreče. Kdor vlada narod, fisti odločuje tudi usodo dotičnega naroda. Kakor veste vladajo a«*d«j v Z. Dr. republikanci in demokrat je ^¿ore j so tudi ti odgovorni za vašo nesrečo. Tu bi utegnil kdo reči, da nima vlada nič opraviti pri vaših "bosih" v rudnikih ali pa po tovarnah. Toda temu bodi povedano, da se moti; kajtu vedeti je treba, da noben človek v državi nima pravice, katere bi ne imel od vlade tiste države, v kateri se nahaja. Torej imajo tudi naši kapitalisti oriiroma "boai" pravico z nami postopati kakor jim poljubi, od države, od vlade t. j.
od republikancev in demokratov. Mi dvlavci vemo, da se nam vseeno slabo godi, naj bodo ua krmilu vlade republikami ali de-luokiatje. Iz Lega sledi, da se nobena teh strank ne potrudi, da bi se naredile za delavce dobre postave iu zakoni. In zakajf Zato ker vodijo obe imenovani stranki liogatiiii, kapitalisti, /"bosi", torej tisti ljudje, ki vedno g kidajo na to, da bodo delavca kolikor mogoče ogoljufali in izkoristili. Ako bi ti ljudje napravili zakone v korist delavcev, bi bili teti zakoni na škodo njih samih; kaj takega pa veste, da ne bodo naredili ker bi s tem pljuvali na lastni krožnik.
Ako pa hoče delavstvo, da se bodo storile zanj dobre in koristne postave. iuora izvoliti take ljudi za zakonodajalce, ki bodo gledalfi vedno in povsod na koristi delaveev. Toda pravih delavskih prijateljev ne smete iskati v demokratični ali republikanski stranki, pač pa v socialistični. Ako hi imeli demokratje a Iti republikanci le pieico area za delavce. za trp<HV maae, bi že zdav-naj kaj storili zanje, saj majo že dolgo moč v svojih rokah.
Obratno pa ao socialisti pokazali. kjerkoli ao mogli, da so res pravi delavski prijatelji in neustrašeni zagovorniki n» veže v in so zato vredni vsega zaupanja od strani delavcev.
Na vas. sotrpini in delavci, je sedaj ležeče, kako si boste f»ost-lali za bodočnost. Ako hočete še naprej, da bodo vas še teptali v blato in izkoriščevali vaši "bosi", potem volite še vnaprej hla|H*e kapitalistov, to so republikanci iji demokratje: ako pa hočete, da se vam vaš bedni položaj izboljša, ako hočete, da se enkrat konča vaše trpljenje, potem pa stopite v vrste zave<kie-ga delavstva v vrsto politično organiziranih vaših sodelavcev, v vrste socialistične stranke in njim oddajte svoje glasove pri prihodnjih volitvah!
na ta način vam je mogoče priti do l>oljše-ga življenja, do osvoboditve kapitalistične siiž-n os t i. do lepše bodočnosti.
Zatorej proč z nezavednostjo, proč s kapitalističnimi strankami! Na dan z zavednostjo, v vrste socialdemokracije!
Pozdrav zavednim delavcem — Ch. J.
Chisholm, Minn. — I redništvu "Proletarca
Navesti hočem nekoliko besed
0	vzroku, zakaj naš klub tako počasi napreduje. (Havni vzrok je nepoznanje socializma. Se dobijo rojaki, ki *ej>onosno trkajo po prsih, češ, jaz sem socialist, a to samo teiVnj, - kadar je glava polna 44duhov". Ako te ljudi vprašaš, kaj je socializem. [>otem ti holo povedali, da hoče sociali-zem duhovnike pobiti in kapitalistom denar pobrati. Sainoobsebi je umevno, da taki govori škodujejo napredku socializma, kajti
1	judje, ki socializma še ne poznajo, <k>bijo napačne pojme o sooia-1 i »t i ¿nih iiavkih in se zato «ocia-izmu odtujujejo morda ga celo sovražijo kot nekaj zanje škodljivega in njim nasprotnega ; dasi je socializem neobhodno potreben za pravo in trajno blagostanje delavstva. Tu bodi omenjeno, da socialisti ne nameravajo nobenega jsibijati, ne kapitalistov, ne duhovnikov, ne cesarjev in nobenega druzega. Socialisti hočejo vs<i to odpraviti brez vsega klanja, brez vsakega nasilja: marveč popolnoma postavnim potom. Oni hočejo vse ljudi izobraziti, da bodo znali soditi kaj je zanje dobro, kaj sliabo, kaj jim koristi, kaj škoduje.
Kadar bodo ljudje dovolj izobraženi, se ne bodo več brigali z« cerkve in jih tudi nič več ue podpirali. Naravna posledica tega l>o, da bo moral fajmošter cerkev zaprMii in se lotiti kakega drugega dela. ako bo hotel živeti. Za odpravo cerkve ni treba <lru-gega kot zadostne izobrazbe pri-prostemu ljudstvu, zadosti pouka. Samo izobrazba širših maa bo od pravila cerkev, pa nobena d ni ga reč.
In tudi kapitalistom ne marajo socialisti denarja jebiati.. f>-mu jim pa tudi bo. Mi socialist* imamo pridne roke, kti so v stanu pridobiti si zadosti bogatst-
va, ki ga rabi človek za dostojno in ugodno življenje. Mi h<>č«tfuo samo, da, mii, ki delamo, dobimo za svoje delo toliko pličila, kolikor je vredno in to bo zadostovalo za naše življenske zahteve. A mi hiiio .proti kapitalistom, ki nič ne delajo, a kljub-temu dobijo še enkrat toliko kot mi za iato delo, ki amo ga mi opravili. Mi torej hočemo aamo pravičnost in nič druzega. Zato hočemo, da država prevzame v svojo oakrlio vse rudnike, vse fahrike iu vsa druga industrijska sredstva. Ona naj potem skrbi, da bodo imeli delavci potrebno orodje in druga aredstva, ki ao potrebna za vsakovrstna dela; in pri tem ne rabimo nobenih kapitalistov. Saj amo vendar mi delavci tisti, ki olslehijemo polje, ki •stavimo hiše, ki rediimo živino, ki delamo razne stroje, ki delamo obleko, čevlje, itd. Ako hi delavci ne ho-teli «Vdati, morajo milijonarji od lakote umreti poleg vsega njih bogatstva. Torej so delavni tisti faktor, ki ves svet vzdržujejo in živijo in ne kapitalisti.
Ker bi se dopis preveč raztegnil, ako bi hotel vse razložiti, poživljam take napačne socialiste, da natančnejše bero 44 Proletarca". ki prinaša vedno in vedno vse potrebne razprave n socializmu. Kdor 44Proletarca" *ili pa druge socialistične liste pazno cita, ta ni nikdar v zadregi gled*» socializma !
S pozdravom Anton Mahne.
Adamsburg, Pa. — Ceni? ured-nik! — Potrebno je, da čitatelji "Proletami" zvedo, kako podlo postopajo premogovni liaroui v Weatmoreland Co. z nami delavci. Kakor znano, smo bili 16 mesecev na štrajku. Nato smo delali, kakih pet mesecev, sedaj so na v«e tiste odslovili, ki smo plačevali mesečni asesment za unijo. Kako velike lopovščine je ta kapitalistična handa zmožna, kaže to, da ao nas izgnali iz kom-panijskih hiš 6. februarja, torej v tako hudi zimi. človeku krvavi srce in obenem se krčijo pesti, ko vidi tako brezmejno krivico, ko vidi, kako brez usmiljenja je kapitalistična pest, da brez vsakega ozira podi iz svojih hiš na cesto v najhujšem mrazu reveže, ki niso drugega zakrivili kakor to. da so zahtevali samo drobtinico svojih pravic, katere jim gredo po vseh božjih in človeških postavah. Ali si morete misliti večjega zločinstva kakor vreči v najhujši zimi brezposelnega delavca £ njegovo družino, z njegovimi nedolžnimi ofiinčiči na cent o.
Brezprimenia krvoločno* naših zatiralcev ne pozna meje. Sedaj so poslali agente na vse strani po delavce, a naa je tukaj na tisoče brez dela, brez vsakih ared-stev za nadalnje življenje. Vsak« (io ai mora misliti, da pri največji varčnosti ni bilo mogoče nič prihraniti v petih mesecih dela, ko smo pa prej toliko časa bili lirez dela.
Dalje naj omenim, da so tudi tiate odslovili, ki nosijo znake socialistične stranke.
Zadnji čas je pač, da bi si vsi delavci |x<dali roke brez izjeme in skupno nastopili proti tem pijavkam delavske krvi! — Tu pri nas imamo Jugoslov. soc. kub, ki štetje 53 članov, a bi jih lahko štel 500, a rojaki ae boje, da bi zaradi tega izgubili delo.
Pozdrav vsem zavednim slov. delavcem — John Košer.
Reliance, Wyoming, — Cenjeno uredništvo 44Proletarca"! — Tukaj je nova slovenska naselbina, še ne eno leto stara in šteje že nad pol ducata slov. družin in veliko več samcev. Tu odpirajo več novih premogo-
vih jam — grob za marsikaterega proletarca.
Zavedni rojaki so ii ustanovi^ podporno društvo, kateroga nameravajo priklopiti k S. N. P. J. Želeti je tudi. da bi se organiziral slov. socialistični klub, ker je tukaj več rojakov, ki so bili in ao še člani aocialistične akltupiue, št. 44. in J. Soc. Zveze.
Zatorej sodrugi in drugi zavedni Slovenci v tej novi naselbini, na dan! Stopite skujmj in si podajte roke in ustanovite (»olitično organizacijo, brez katere je delavec kakor riba brez vode. Politično nezaveden delavec je kriv, da se i njemu samemu in milijonom njegovih tovarišev slabo godi, da ga kapitalisti brezobzirno in neusmiljeno izkoriščajo dan na dan. Nezavednost in .icorgani-zirauioat je kriva, da se delavca — proletarca vse njegovo življenje izsesava: dokler je njegova moč v stanu producirati zadosti bogatstva kapitalistom vsak dasi mu dajejo ti krvosesi človeške krvi toliko zaslužka, da ne more ne živeti ne umreti, ko pa njegove moči opešajo, da ne more več delati in bi rabil zaalužen počitek od dolgoletnega napornega dela, tedaj ga pošljejo v sirotišnico, včasih pa še tega ne. marveč ga puste na cesti umirati od gladu in tnraza. Tako se godi danes na tisoče vaših tovarišev! Ako hočete, da vas na stara leta ne doleti enaka usoda, se morate pomagati, da se organizirate v politično organizacijo, s ko je pomočjo bomo zdrobili sedanji krivični sistem, ki danes dopušča toliko gorja med ubožnim proleta-rijatom, ter s tem odpravili vse krivice, ki ae nam gode.
S soc. pozdravom — Slovenski Premogar.
x	«*
<, Ako hočat« rea dobro ln po meri * *
narejeno OBLEKO obrnite ae
na rojaka:
| Kirchgessler & Ermenc j!
; ki tudi popravljata, čistita, ; peglata in barvata obleke.
,	Vsako delo jamčeno.
»
; Slovenci in Hrvatje, podpirajte
domače podjetje.
► »
: 291 Grove St., Milwaukee, Wit. |
FOTOGRAF
L HAGENDORFF
ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike.
173 Reed St.
MILWAUKEE, - ^ - WIS.
Sodrug
Milwaukee, Wie.
LOUIS BEROANT 257 —- 1st Avenue
priporoča Slovencem In Hrvatom uvoj « dobro založeni SALOON.
ZA MILWAUKEE, WIS.
WM. BLOEDORN
priporoi-a Slovencem
HARMONIE HALL O Vogal 1st Ave. in Mineral Street.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojadnica, zaloga oblek in druge moske oprave.
347—348 GROVK STREET.
Plodonosna zemlja v Floridi!
25 dolarjev jeden aker; 5 dolarjev za 10 akrov na mesec. Nič zime, nič mraza; trije do štirje pridelki na leto. Velikanske doneske prinašajo sočnate oranče in krasna zelena (celery). Več pove poverjenik
LOUIS BEWITZ, 198 1st ave., Milwaukee, Wis.
Pii»m»nfm vprašanjem troba priložiti r.namko.
| POZOR BRATJE SLOVENCI! j|
Ali ie veste kje je dobiti najboljfte mea po najnlljl ceni? — Gotovo < ► v novi prvi Slovenski moderno urejeni metnici	«►
Fcrko Bros., 271—Ist Ave. la Park SI. ;;
Tu «e dobijo najokutnejfte sveže in prekajene KRANJSKE KLO~
2£XAi£lU,t£ŽLŽIfcnit ** knrav*	izdelka ter najoku»nej*e
PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenab.
Pridite i« prepričajte ae sami o naAih cenah kekor tudi o kakovosti naAega blaga.
NIZKE CENE IN DORRA POSTREŽBA |e naAe geslo. - Ke posablte nas torej obiskati v naAi nori mesnici v Joe Tratniko-
vem poslopju.'
MILWAUKEE. WIS.	Telef&n: ftouth 351S.
.............................. >♦«♦♦»♦♦»♦»»<
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kan». Podpreda.: FRANK AUOU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kam. Tajnik: JOHi' ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONORAC JURŠE, Box 357, W, Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKÔB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
Is unuU gl. tajnika A. 8. B. P. D.
Pri poslovanju sem opazil, da je mnogo Članov naše organizacije, ki zelo neredno pLaču-jejo mesečne doneske.
Opozarjam vse člane našega društva, da prečitajo pazno pravila ravno v tej točki, ter spol-uujejo naložene dolžnosti v s\x>jo korist.
Nedavno prejeli smo od dveh čhmov pisma, ki sta prav žaloat-ne vsebine. Eden teh čŠanov je bil v rovu od smodnika obžgan, drugemu je pa v rovu nogo zdrobilo. Pri tej nesreči imata zopet še to nesrečo, da sta oba radi neplačanih mesečnih doneskov pri društvu suspendirana.
Seveda omenjena člana opisuje-ta razne vzroke zakasnenje plačil. Ker pa vzroki niso temljiti, se njima v smislu naših pravil ne more plačevali bolniška podpora. To nam je zopet iasen dokaz, da nesreča preži na človeka temraj-*i takrat, ako ni proti nji zavarovan. Torej bratje, bodite vedno redni z uplačili. na to vam je tudi v bolezni, nesreči ali smrtnem slučaju podpora zagotovljena,
TVim potom po min jam vsa. krajevna društva v Crawford in Cherokee Co. države Kansas, naj store njih dolžnost, ter posljeti prispevek zastavnega fonda na pristojno mesto.
Poslali do sedaj ste še le dve »Iruštvi zgoraj omenjeni prispevek, v tej zadevi moramo biti bolj složni! Držimo se gesla: vsi za jednega in eden za vse, le potem nam bode zagotovljen napredek.
Bratski pozdrav
John Černe.
gluseče žvižgal m mrmral 8vojim konjem:
—	Nu, hi, hi! . . .
Vselej, kadar so se zbrali pri Andreju tovariši na skupno čitanje nove Števi-Mce inozemskega časopisa in brošure, je prišel tudi Nikolaj, sedel je v kot in molče poaluSal eno, dve uri. Končavši čitanje, se je mladina razgovarja-la. a Vjesovščikov se ni udeleže-vaJ razgovorov. Najdalje je ostajal od vseh, in če sta bila sama z Andrejem, ga je mrko vprašal:
—	A kdo je glavni krivec?
—	Glej, kriv je tisti, ki je prvi izrekel — to je moje! Ta človek je umrl že pred nekaj tisoč leti in zaman ae srdiš nad njim! — je šaljivo odgovoril Malorus, a oči njegove so gledale nemirno.
(Dalje prih.) ^
Poročila iz naselbia.
vorijo, kadar je on navzoč, ker on je kakor hijena v človeški obleki. Taki so torej ti 4 4 svetliM možje, ki se ob vsaki priliki križajo in boga na pomoč kličejo, zraven so pa največji hinavoi1 in škodo-želneži, ki se prav nič ne ravnajo po navkih tistega, katerega častijo kot svojega boga. Ako to ni hiuavščina, potem ne vem kaj je.
Omenjena pijavka se je tudi mene lotila. Tudi jaz sem delal v KI bo rudniku in slučaj je nane-sel da sva skupaj delala. Ob tej priliki ine je začel s prav peklensko hinav&čino izknšati kaj mislim jaz o socializmu on o socialistični stranki in o tem in onem, ki bi mu • moglo dati potrebnega, materijala. da bi me obtožil pri kompanij). Jaz nič slabega sluteč tem mu povedal, da se strinjam z nauki, ki jih uči socializem in da ho bili delavci rešeni, kakor hitro bi zavladal socializem. Toda to človeče je šlo in moje mnenje povedalo 44<boa8om', kaj sem jaz govoril čez kompanijo, čez duhovne in »e marsikaj druzega, kakor aem zvedel od osebe, ki mi je povedala v angleškem jeziku, a nisem vaega razumel.
Delavci, ali ne zasluži tak podlež zaničevanje in preziranje od strani poštenih in zavednih delavcev.
Ravno v tistem času. ko se je mislilo mene odsloviti m sem tudi sam slutil, da se bliža blagoslov, ali ne božji, ampak kapitalistični, so^prisle v rudniški urad knjige (poduk rudarjem), za katere se je moral vsak podpiaati, Če zna brati ali pa ne. Pet delavcev je bilo samo zato odslovljenih, ker niso vzeli teh knjižic. Tako kaznujejo kapitalisti delavce, ki jnočejo sami sebi zadrgniti vratu.
Pozdrav vsem sodrngom in so-druginjam — Anton «terle.
zdravilno grenko vino. Ona lahko priporočajo za slučaje zabasano-sti, glavobola, bolečin v križcih, bluvanju, slabi krvi, nervoznoati, zgagi, slabosti pri jedi, zgubi teže. omotice, krčev v želodcu. — V lekarnah — Joh. Trinor, 1333 —1330 S. Ashland A ve. Chieago. 111.
ZA CLEVELAND IN OKOLICO ja zastopnik Prolstarca A. Gradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobfcičsn ja pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vsa posle tičoče sa Prolstarca.
Vis konzularne in notaraks zadeve (civilna in vojaiks) prevzema v hitro in uspel no ixvrütev Ivan Kaksr, 220% Orovt St..
MILWAUKEE, WIS.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee,
kjer socialisti kontrolirajo mesto.	__
in county in vršijo veliko delo. CARL STROVER
To pa najlažje storite, ako se na-ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropol i tak i časopis, ki prinaša vse novice, največ po-||JJ £ aornosti pa posveča delavskim interesom. '
Naročnina za celo Isto snaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wi».
Attorney at Law
Zistapi II vssh sodiicik
St. sobe 1009
WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, n.
Zdravnik s* notrsajt in ranocelma. Izdravniika preiskava brespfc čati ja la zdravila, 1984 Ava., Chieago. U redu je od lLT pol.; od 7 do 9 zvečer. Izv«« iivači bolniki naj pi*«J0 «lov««^
ALOIS VANA
— izdelovat«!) —
sodovicc, mineralne vodtiirax. nib neopojolh p^
1837 So. Flsk Si. Tel. Uuul i«*
C >
Prehlajenja ae lahko ianobite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se Jahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
SALOON
a mode ra I ai kerljlttea
8va*s pivo v aodêkik la bwtaljk* te da«a muthtrne pijada u» aai>à<
■adka. Potaiki doba liééa aa aial» mm
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chican, ni
Um vaéjo aalogo ar, Tant)«, pC ■•v ta dragih drago t 1a. larri«)« ▼■aWvrataa popravila v tej «trato M aiaki earn.
Paetraaba totea la Isl
V«am Sovaaaaai te drugim Alava»«» ao tofiio pri parada
MARTIN POTOK AR«
1620 8o. Osntrs Ave. Chictft
SALON NA PRODAJ. Dobro ure-je sak»on «e proda na Cracket-ville. bljizu Oglesb.v. Kdor ga želi kupiti, naj »e oglasi pri — Joe Miklaveič, R. F. D. — 24, La Salle, I1U
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
1
»	(Dalja.)
Redno je noaila letake v tovarno, v tem opravilu je videla svojo dolžnost in izmislila, si je že vse polno zvijač, s katerimi je slepila stražarje. Nekolikokrat so jo preiskava! i. ampak vselej dan pozneje,, ko so se pojavili letaki v tovarni. Kadar ni imela ničesar pri sebi, je znala vzbujati sum paznikov in čuvajev; zgrabili so jo m natarfko preiskali; užaljeno se je delala, prerekala se je ž njimi in osramotivkí jih je odšla ponosna na svojo spretnost. Ta igra ji je bila močno všeč.
Vjeaovščika niso sprejeli v tovarno, za deiavca je vstopil k lesnemu trgovcu in je cele dneve prevažal bruna, deske in drva po predmestju.
Mati ga je videla skoro vsak dan. Od napora so se tresle vranjem* noige in trdo Sta se upirala v zemljo; oba sta bila stara, koščena, glavi sta jima trudno in žalostno omahovaJi, kalne oč* izmučeno migale. Za njima se je vleklo in šibilo dolgo, mdkro bruno ali pa skladanica desek, a ob strani je s napuščenimi vajeti korakal Nikolaj, ves ra7.eapan, za-maoan, v težkih irkornjih, s čepico na zatiilnik pomaknjeno, neokreten kakor ]>ravkar h zemlje izkopan štor. Tudi njemu je glava omahovala, gledal je sebi podi noge in ni ničeaar druzega hotel videti. Njegova konja sta slepo vozila proti nasprotnim vozem in proti ljudem; okoio njega ao kakor čmrlji brenčale srdite psovke in glssen krik je rezal zrak. Ne da bi okrenil glavo, je reriko in
Chisholm, Minn. — Cenj. urednik ! — V tukajšnjih železnih rudnikih nam je kompanija razdelila v slovenskem jeziku tiskane: 14Varnostne odredbe pri razstrel-nih snoveh", po katerih naj se delavci ravnamo v svojo varnost. Navodila obsezajo 26 točk. A po mojem mnenju je kompanija iz^ pustila dosti nasvetov in odredb, ki bi bile nam še bolj koristne. Tako n. pr. manjka točke za osem-urno delo, točke, po kateri bi kompanija odstranjevala slab zrak iz rovov, o boljših plačah in še dosti druzih točk, ki so za blagostanje delavcev neobhodno potrebne. Vseh teh točk ni v razdeljenih navodilih.
Te odredbe bodo po mojem mnenju varovale le kompaniste, a ne delavcev. Sedaj se bode kompanija lahko izgovarjala na te listke, ako se bo kdo ponesrečil, ter ji tako ne bo treba plačevati odškodnine, češ, da si je vsakdo sam kriv nesreče. Sedaj naj še eden reče, da kapitalisti ne skrbijo za delavcet Bedarija! Samo pesek v oči! S pozdr, J. Brinšek..
Listnica uredništva.
•	Pittsburg, Pa. — M. K. Do pis je tako brezpomemben in je tako zarjavele vsebine, da bi ga še cucek ne povohal, ako ga pri občimo. Pa. brez zamere! Poročajte o delavskih razmerah in bomo radi priobčili. Vedite, da naš list nima namena poboljševati duhovnikov! Na svidenje.
•	Maryville, 111'. — O. P. . Vam kakor ostalim čitateljem bodi naznanjeno, da "Proletarec" ne daje slovenskih knjig za tako-zvane "Subscription cards", kup-ljmei od National Socialist Lyceum Bnreau-a, ampak jih jemlje samo kot naročnino za list. — Pozdravljeni!
•	Milwaukee, Wia. — Vsi tisti, ki so "kikali" zaradi "Tnion la-bel-a na Proletarcu, naj vzemo na znanje, da se "label" nahaja pod naslov in sicer ^>od črko "C" in da Proletarec ni nikoli izšel brez tega znaka. Toliko v pomirjen je "duhov"!
•	Dopisi, ki niso bili priobčeni ta teden pridejo na vrsto prihodnjič.
Franklin, — Conemaugh, Pa. —
Skupna seja soc. klubov v Cambria County se vrši vsak mesec. Kje in kedaj poročam pozneje.
Asessment na County soc. stranke se plača po 4 c od sodruga.
Na sknpni seji se je na znanje vzelo glede ustanovitve soc. lista v Johnstownu (angleškega T)
Veselica dkupndh društev v Franklin, je dobro vspela. Nabralo se je za tiskovni fond lista "Proletarec" $7.34.
S. Zabric/
Gilbert, Minn. — Sodrug urednik! — Ker se redkokdaj kdo o-glasi iz naše naselbine, priobeite sedaj par vrstic.
Z delom se ne moremo posebno pohvaliti, kajti eni rudniki se odpirajo, drugi se zapirajo. Zato nikakor ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom, ker ima^ mo že tu preveč brezposelnih delavcev.
Na tem mestu hočem spregovoriti nekoliko besed o sosedni naselbini Elbo, kjer žrivi precejšnje število Slovencev, od katerih so nekateri pravi "Judeži Iškarjoti", posebno zasluži to ime po pravici neki Anton Mesojedec, ki toži delavce delovodji in "bos-som", če ti ne trobijo v fsrski rog kakor on. ali pa če kdo čez kompanijo kaj govori ali pa čez "svete" može. Kogar on dobo na piko, je revež, kajti toliko čana dela zgago, da tak delavec zgubi delo. Zatorej svsrim rojake, da se ga varujejo in da pazijo, kaj go
Neodločenost.
Mnogo ljudi je, kri niso sposobni odločiti se takoj, ampak odlašajo svoje sklepe od dn* do dne, ako jih kdo ne prisili k temu. Oni so vedno odvisni od drugih. Odlašali bodo delo in tudi ne bodo v slučaju bolezni vzeli zdravila, dasi znajo, da je treba nekaj uči-niti. Ako imajo ti ljudje dobre prijatelje, naj jim častitajo, da se počutijo dobro. — V slučaju, da bolehajo na želodcu, ali v drobovju, ali da se čutijo nakratno bolne, ako imajo bolečine v prebavnih organih, zgubo zasti tek, naj nakrat rabijo Trinerjevo
Kadar prideta na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon
I G. KUSL.aJA.N-A.
229- 1st Av©.
MILWAUKEE, WIS.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. U Salle. Ill
To« «w, (MtlUl podrtjm tea« priparada
ROJAKI " W.«keo«nu!
— Ce kocete piti dobre T^pfK* pijače in sc zabaviti po domače pojdite k
Ba Matmich-Up
714 Market Street, Waike«ai.
Pri njemu je vse najbolje. Kdo» ne vijamc, naj ae prepiča,
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kj«r m to« dobra vin« in inportirano piltenake p«vo. Prodaja vina na «alona in na drobno.
Ant* Schnabl,
wr. Trumbull m. ii 21. Str., Ckicifi, III
AVSTRO -AMERIKANSU
ČRTA.
Najpripravaajla In oajeaa«jla aa bradma érta aa Slovaaea la Hrvato
Regularna vožnji mei Ne«. «' Yorkom, Trstom In Reki.
Bru po*ta i in novi parobradi aa dva vijaka;
Osaar mne Joisf I. odpluj« prri»
i* New Yorka 15. June 1812.
Martha Washington, Laira. Alice, Argentina ii Oceania
Parniki odplujajo is New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in iz Trata «t •cbotih ob 2 popoldan proti Now York«. — V«i parniki imajo brezžični brtajav električno razsvetjavo in «o modema urejeni. —Hrana j« domača. — Mor«* riji in zdravnik govorijo «loveiuko i« hrvatsko.
Za nadalne informacije obrnit« «c «a nase zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
610*1 Agt's, 2 Washington St., Ni« Yift.
Zastopnik za Zapad: K. W. Ksmpf, 120 N. La Salle St., Old. cago. m.
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
IA 480 6RA00 ATE., KEOOSNI, IIS
Telefon 1199.
Dobra domača kuhinja.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
Odprto po dnevi in po noči.
M. Poldrugač

1816 So. Centre Ave.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu« Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Culrsvs
Uči vino. piro in l«anj« prra mtm. S mod k« pnra kvalitaW so na prodaj Za mnogobrojm po«»t m pri porota rojakom r Clavolandu, pa potnika«	Lasugk.
ZDRAVLJENJE V 5
imporfiran starokrajski tobak vsake vrste
ta cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in ei&arete. Ver pristno in po zmernih cenah.
VAC KROUPA,
1245 W. 18th St., Chieago, 111,
Varieseele lydrseelej
BREZ NOŽA I
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoeeli, 8trueturi; dalja ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičačih a« moAkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ia v«lik« svote zdravn. kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspeino, da iKMeduiem le ias edino sredstvo, s katerim zdravim vspeftno.
J Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezika. Dabili boste najboljše nasvoto in prednosti, ki sem si jih iztekel v meii 14 letal praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim pozitivno ialodac, pljuča, ladica in naprillka v Jetrih (Za n«u«pe*no zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moSke bolezni
zfiiba najrsea taieim v
M, A. Weisskopf, M. D.
Iaknšsn zdravnik.
Uradoje od 8—11 predpoldnr in od 6—9 zveéer
, 1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111
ledicsh in ). trih zdravim hitro za stalno in tajno. Sivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
DR. ZINS, 183
Zastrupljenje
in vseh drugih kotalki bolezni, kakor prišč«,] lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni!
beli tok, bolečine v osa-ture, garje, oteklin«, pe-dju in druge organsk« bolezni zdravim za «tal-| na.
(Prsisksvaajs brezplačno) (Nasveti zastonj.)
Clark Str.
med Randolph i« Clark
Chicago!
Odprto: 8 zjutraj do 8 avadar. Ob nedeljah od 8 ajutr. do 4 pop.
■ -------,
It doesnt pay to neglect your Health--^^
če	pridete domov bolni, če imate
glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov t
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas refii bolečin, ako ga tskoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nafte ime.
f. AD. RICHTER ö CO.. t IS Paarl St., New York. If. Y. »
Dr Rtehtarjar* Oon«o PIUU alaj*aj» (Ifta, all 80a)
Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno.
Ii pustita noj dinar»brizdtlja limteč c, upotlili, di nn b« priniil 3% obntli
7m iafptek Miioituj^lamo $1.00
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
U8TANOVIJENA 1M0
2007 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Aktiva znaiftjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v aoboto zvečer od 6-8uro
II i' I ■■■	_______

JUGOSLa ZADRUŽNA TISKARNA
•SOtm SLAVIC i 00PFMATIVE PRINTERV
INCORPORATKI)
Delnice «e prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k te-mu ladružnemu podjetju, ki bo nosilo dvoj-no koriat in ki bo trdnjava delavake pro«vet«.
Vaa pisma je nasloviti na '
FRAN* PETRICA. 1831 Ss. Centre Ave.,
GHICAGO. ILL.
tiomoo