Bolnik kot partneľ Marja Stľojín Da bi bolje razumeli pomen partnerskega odnosa, v katerega vstopata (ali ne vstopata) bolnik in zdľavstveno osebje, je treba izhajati iz sodobnih smeľnic - spĺememb v svetovni zdravstveni politiki. Bistveni premik predstavła umestitev bolnika v središče zdľav|jenjal in analogno zdravłeqje bolnika in ne le bolezni. Površen pogled pÍavzapraY ne opaziv tem velike ruzlike, v resnici pa EÍę Za tektonske premike, ki temeljijo na ekonomski, pravni (zlasti področję človękovih pravic) in sociološki osnovi. Če hočemo razlmeti pomen partnerstva, moramo izhajati z vseh teh področij, Ł'l zaznamljejo odnos - partnerstvo kot vrh piramide (shema 1). Čepľav ni enopomenske definiciie, kaj je to bolnik kot sľedišče zdravljenja, je zdravstveni sistem deloval v to smer Že skoraj pol stoletja. Po Baumanu (leta 2003) so bili mnogi koncepti z boĺnikom v središču že obravnavani, zlasti komunikacija in odnos med bolniki in zdravstvenim osebjem, ki je najpogosteje obravnavana tema na tem področju velike kompleksnosti, kot smo videli na shemi 1. Pomembno se mi zdi poudariti, da s tem ko postaja bolnik središčni subjekt v zdrav|jenju, obstaja velika nevarnost, da je naše pojmovanje preozko in omejeno samo na proces zđravljenja v klasičnem smislu. Če naj bi prišlo do ľesničnih sprememb, bo moral postati bolnik tudi bolnik - poĺabnił in se kot takšęn vktjučiti v sooblikovaqje zdravstvenega sistema kot partner; in sicer tudi na nivoju postavljanja tn in ajanja tega sistema. Pomembno je, da tudi pravilno ocenimo ekonomski temelj spreminjajočih se odnosov med partnerji v zdravstvu. V razvitem svetu naľašča število kĺoničnih bolnikov zaraďi razllćnih vzrokov: staľanja prebivalstva' učinkovitejših načinov zđravljenja, nezďravega ŽivĘenja itd. Zďravsfĺeni sistemi pľeprosto ne dohajajo potreb, če zdrav{jo samo bolezen in nę posegajo širše z novimi metodami za doseganje večje učinkovitosti. Tako se delo zdravstvenih delavcev širi od ozko medicinskega v socialne in politične sfere. Kot pľimeľ naj navedem Živahno sodelovanje zdľavstvenega osebja z zdrlŽenji bolnikov kot eno Že povsem utečenih moŽnosti, saj pomeni sodelovanje bolnikov, ki so pripľavljeni spremeniti način življenja' ki ogroŽa zdravje, povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in manjšanje stroškov zdravljenja. Dosedaqje ugotovitve nakazujejo, da smemo domnevati, ďa jeizhajanje iz bolnikovih potreb inŽelja kot pomembnim dejavnikom zdtavljenja, ena od učinkovitejših stroškovno - učinkovitih metod. Še tako učinkovito zdľavilo oz. tretma je zgo|j zapravljanje dragocenih sĺedstev, če bolnik sam ne Marja Stľojin, unív. dipl. psíh.' spec.klin.psíh. Dľušno onkoloških bolnikov Slovenije 24 pristane na uporabo in ob njej ne sodeluje. ob koncu ľazmišljaqia o bolniku kot središču zdravljenja naj citiram Jo Harkness (v priĺočniku IAPO Mednaroďne zyęzę organizacij bolnikov What is Patięnt - Cęntered Healthcare?, februar 2005): )IAPO smatra, da so bolniki edinę osebę, ki odločajo o tem, kaj je to zdravljenje za bolnika v središču, saj Žffio v edinstvenih lastnih tazmerah in Živiio lastno Življeqie. Täko je zdravljenje bolnika v središču koristen način, ki zagotavlja, da so bolnikove potrebe in Že|je vsebovane v vseh pristopih zdravljenja. To ne smę zmaqiševati pomena enakovĺednosti in spoštovaqia v vseh odnosih zdľavstvenega sistema.( S konceptom, podobnim bolniku v središču zdrav|jenja, se v novem tisočletju loteva SZo obseŽnega problema kĺoničnih bolęzni (shema 2)2. Shema l PARTNERJI ZDRAVLJENJE_ PREVENTIVA l Patient centered healthcare - prevajam kot bolnik v središču zdravljenja 2 The chalĺenge of chronic conditions: Prepaĺing a health caĺe workforce for the 2lst centuĺy, WHo, 2005 BOLNIK, Člowr, rr ŻBĺĺ OZDRAVETI ZDRAVLJENru, PARTNER SUBJEKT BOLNIK PoLITIČNo SOCIALNI SUBJEKT DRŽAVLJAN, očE, MATI, srN... PRIPADNIK SKUPIN... EKONOMSK] TEMELJI STARANJE PREBIVALSTVA, KRoNIČNE BoLEZNI, VISoKI STRoŠKI ZDRAVLJENJA, OBLIKOVALCI ZDRAVSTVA, (ZDRAVSTVENE USTANOVE, MINISTRSTVO, ZDRAVSTVENI SISTEMI, ZAVAROVALNICE, ZDRAVSTVENA INDUSTRIJA) 25 SKUPNOST POVEZAVE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE - ozaveščati, destigmatizirati - skĺbeti za kontinuiteto in koordiniľanje Shema 2 kĺepiti paľtnerstvo ustľezna zakonodaja - z vodenjem in s podporo do boljših - mobilizirati in usklajevati vire - ustvarjati komplementame službe GRAJENJE POZITI\trNEGA OKOLJA sodelovanje dostopov vodstvo in zagovomištvo stabilno financiranje razvojni izkoľistek človeških virov - z vodenjem in spodbudami do boljše kakovosti - organizirati in opľemiti zdľavstvene time - uporaba sodobnih informacijskih sistemov - podpora samopomoči in preventivi Z obsęźnim' a Źal kljub vsemu zelo shematičnim in s pomanjkljivim prikazom načľtovanih makĺo sprememb v zdravstvu sem Žęlela ozavęstiti zdravstvęno osebje o povezavah in partnerstvu, ki bodo nujno potrebnę za ohranitęv oz. izboljšaqie učinkovitosti zdravstva. Evropska skupnost kakor tudi ostali svet poudarja, da bodo sredstva za zdravstvo omejena in bo tľeba iskati rešitęv v okviru danih moŽnosti. Partnerstvo, ki med drugim veča preglednost porabe in izključuję podvajanje, ję ena od moŽnosti, kako uporablati ta sredstva učinkoviteje' Zdravstveni timi P R I P R A L J E N I INFORMIRANI MOTIVIRANI Paľtnerji skupnosti Bolniki in družine 26 Iz svojih izkušenj dvajsetletnega sodelovaq|a z razllćnimi skupinami samopomoči v zdravstvu na eni in s strokovnim sodelovaq|em z zdravstvenim osebjem onkološkega inštituta na dľugi strani si lpam izraziti mnenje, ki gotovo potrebuje za trdno veljavnost dodatnih potrditev. Skozi zadnji desetletji se je spontano gradila pripľavfenost bolnikov za aktivnejše sodelovanje pri zdravljeqju, kar potrjuje tudi razcvet na podľočju samopomoči v onkologĺii. Naj omenim samo družbeno ZaznaYno aktivnost vsaj treh pomembnih društev na področju onkologije: Društva za boj proti raku, Društva onkoloških bolnikov in Evrope Donne in gotovo še drugih. Če k temu prištejemo spontane spremembe v odnosu do bolnikov posameznih zdravstvenih delavk in delavcev v smislu grajeqja partnerskega odnosa, bi morda lahko zaključila, da praksa prehiteva legalne spremembe v sistemu. Mislim, da je čas za sistęmske rešitve, ki bi uokviľile in izkoristile šę vedno preveč izoliĺane in nepovezane resurse v večjo učinkovitost in finančno obvladljivost zdravstvenega sistema, ki nam je tako potrebna. odpreti je treba sistęmske moŽnosti, ki vkłučujejo boĺĺike _ porabniłe za sooblikovanje zdravstvenega sistema. Raziskava v sodelovanju CT\n/oS (Centra nevladnih organizacilj Slovenlje) in nizozemske ambasađę leta 200312004 >Ali je civiłna drlŽba v Sloveniji dovo|i prisotna pri načrtovanju in upĺavljanjuzdravstva?sesutjem< obsevalnih naprav in nę nazadqie gradnja in obnova onkološkega inštituta med dobesednim ľazpadom. Naše potľebe so ľazlične, cilji pa skupni - gradimo partnerstvo za njihovo doseganje! 27 Yíľí: - Materiali s svetovnega kongľesa Mednarodne z;ĺeze organizac|j bolnikov (IAPO)' London, 25.-27. febĺuaľ 2005. - Ule, dr. M., Spregledana tazmerja, zaloźba ARISTEJ' Maribor 2003 - wHo, 2005: The challenge of chľonic conditions: Preparing a health care woĺkfoľce foľ the 2lst century, Shema 3 BOLNIK čLoVEK, KIŻELI OZDRAVETI ST]BJEKTVZDRAVLJENru PARTNER BOLNIK PoLITIČNo _ SoCIALNI SUBJEKT DRŽAVLJAN oČE, MATI, sIN .. PRIPADNIK SKUPIN EKONOMSKI TEMELJ STARANJE PREBIVALSTVA, KRoMČNEBoLEZNI VIsoKI sTRoŠKI ZDRAWJENJA OBLIKOVALCI ZDRAVSTVA (ZDRAV. INSTITUCIJE, MTNTSTRSTVO) ZDRAVSTVENI SISTEMI ZAVAROVALNICE, FARMACIJSKA INDUSTRIJA 28