JLETEdTSIKE
FEBRUAR 1985 • ŠT. 3____GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 9 9 9^14 LETO XXVI
Leto 1985, leto jubilejev
Konec lanskega leta je predsedstvo SZDL Slovenije obravnavalo program proslav in prireditev v tem letu in sprejelo usmeritve.
Letos bo minilo 40 let od osvoboditve in zmage nad fašizmom. Osrednja proslava bo 18. maja na Poljani, kjer so potekali zadnji boji in bo imela širši slovenski, jugoslovanski in tudi evropski pomen, ker se je takrat končala II. svetovna vojna.
Ob tem bodo še: 40. obletnica osvoboditve Ljubljane, Istre in Primorja ter 40 let prve slovenske vlade v Ajdovščini.
Proslavili bomo tudi druge dogodke, pomembne za naše narode in narodnosti, kot so: 50-letnica zleta svobod, 50-le-tnica izida prve številke Mladih potov, 40-letnica prvih kongresov družbenopolitičnih organizacij, predvsem prvega kongresa OF, 40. obletnica osvoboditve iz koncentracijskih taborišč, 35-letnica začetka samoupravljanja.
Praznovanje letošnjih jubilejev bomo povezali z že tradicionalnimi proslavami in prireditvami ob kulturnem dnevu, dnevu žena, dnevu ustanovitve OF, dnevu dela, mesecu mladosti, dnevu samoupravlj alcev, dnevu borca, dnevu vstaje, dnevu republike, dnevu JLA, ob občinskih in krajevnih praznikih ter praznikih delovnih organizacij in družbenih organizacij in društev.
Letos mineva tudi 40 let ustanovitve enotnih sindikatov delavcev in uslužbencev Jugoslavije.
Proslave bodo organizirane racionalno, brez nepotrebnih stroškov in odločitev za organiziranje posameznih prireditev mora imeti oporo v razpoloženju delovnih ljudi in občanov in temu naj bo prilagojena tudi vsebina.
V našem glasilu bomo namenili prostor pomembnejšim obletnicam, skušali pa bomo objaviti tudi razgovore s posameznimi udeleženci dogodkov pred 40 oz. 35 leti, našimi delavci, ki pa so večinoma že upokojeni.
Beneficirani delovni staž za tekstilne delavce je še vedno aktualen. Veliko je težkih delovnih mest in smo pred odločitvijo ali še naprej mnoge predčasne invalidske upokojitve v tekstilni industriji ali beneficirani delovni staž določenih tekstilnih delavk. Več na str. 4. in 5.
Predica ob flyerju mora skrbeti za dostavo loncev od raztezalk, napeljavo pramen k raztezalo in preko raztezala, navijanja predpreje na cevke, snemanje navitkov predpreje in zlaganje v vozičke. Mišična obolenja rok in drugih gibal so pogosta, posebno še v zadnji tretjini delovne dobe.
Na fotografiji: predica Marija Anžur pri napeljavi raztezalnih pramen od loncev do raztezala stroja.
V tej številki še
Na 2. strani:
• obeležili bomo 40-letnico ustanovitve zveze sindikatov Jugoslavije. Enoten sindikat delavcev in uslužbencev Jugoslavije je bil ustanovljen na prvi državni konferenci v Beogradu 23. do 25. januarja 1945. Pred tem je bil tam, 31. decembra 1944, zbor delavcev in nameščencev, kjer so izbrali centralni akcijski sindikalni odbor. Te dogodke bomo podrobneje prikazali v nekaj zaporednih nadaljevanjih.
Na 2. in 3. strani:
• z letnih programskih sej ZK. V tej številki s sej osnovnih organizacij ZK skupne službe in pred-predilnice.
Na 6. strani:
• Marjan Šušteršič, ki se je udeležil sindikalne politične šole, nas seznanja o poteku te šole, pa tudi z načinom sprejemanja članov sindikata, ki smo ga kar pozabili.
Na 7. strani:
• vsebinska zasnova Litijskega Predilca.
S Program dela delavskega sveta za I. polletje.
Na zadnji strani:
• občni zbor IGD.
Preberite tudi ostalo!
Letne programske seje 00 ZK
Komunisti osnovnih organizacij so se sestali na letnih programskih sejah z namenom, da v skladu s statutom ZKJ najmanj enkrat letno obravnavamo in ocenimo organiziranost, vsebino in učinkovitost delovanja ZK ter ocenimo svoje delovanje in sprejmemo usmeritve za delo naprej.
OO ZK skupne službe
V uvodnem poročilu seje komunistov skupnih služb smo pregledali aktivnosti, ki smo jih izvajali preko leta. Začetne aktivnosti v preteklem letu so bile usmerjene v pripravo občinske programsko volilne konference ZK, na kateri smo aktivno sodelovali. Na pobudo sekretariata OO ZK smo se komunisti seznanili z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in o separatih Kraihgerjeve komisije.
Po 13. seji CK ZKJ, ki je razpravljala o perečih vprašanjih pri uresničevanju vodilne vloge ZKJ, ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti, smo se dvakrat sestali. V uvodnih izhodiščih za razpravo smo posebej izpostavili udejstvovanje članov ZK v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, informiranje vodstev družbenopolitičnih organizacij in ak-
cijsko povezovanje OO v Predilnici Litija. Nadaljne aktivnosti po tej seji pa smo usmerili v ocenjevanje lastnega dela, predvsem smo analizirali aktivnost vsakega člana OO in z anketo dobili pregled, v katere oblike samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja se komunisti vključujemo. Izdelali smo tudi novi program idejnopolitičnega usposabljanja in na pobudo komunistov določili teme iz tega področja, ki jih bomo obravnavali v tem letu.
V preteklem letu smo razpravljali tudi o inovacijski dejavnosti. Na podlagi razprave je sekretariat OO zavzel stališča, ki smo jih posredovali tudi ostalim osnovnim organizacijam v delovni organizaciji in organizaciji ZSMS z namenom, da o tej problematiki poenotimo stališča in jih skupaj s sindikatom po-
sredujemo samoupravnim organom v delovni organizaciji.
Sekretariat OO se je navadno sestajal pred sestankom osnovne organizacije ter se dogovarjal o vsebini sestanka. Razpravljal pa je tudi o drugih vprašanjih, za katere je menil, da ni nujno, da jih prenesemo na sestanek osnovne organizacije.
Kljub temu, da dokončni rezultati poslovanja v času letne programske seje niso bili znani, pa so si bili komunisti enotni v tem, da smo tudi poslovno leto 1984 uspešno končali. Ves trud poslovodnih delavcev je bil usmerjen k pravočasni nabavi surovin, zagotavljanju blagovnih kreditov in boljši organizaciji dela v neposredni proizvodnji. Boljši pogoji za oskrbo kvalitetnejše surovine ter uresničevanje sprejetih ukrepov stabilizacijskega programa je vplivalo, da smo dosegli izredne proizvodne dosežke v posameznih proizvodnih oddelkih. Že med letom so samoupravni organi analizirali obstoječi stabilizacijski program ter ga dopolnili z določenimi aktivnostmi.
V letu 1984 smo pristopili k pripravi plana delovne organizacije za obdobje 1986—1990. Planiranje za to obdobje gotovo ne bo lahka naloga saj vemo, da so bile težave že pri planiranju za
tekoče leto, ker še vedno niso znani vsi izhodiščni pogoji gospodarjenja. Dodatno breme za poslovanje delovne organizacije bo vsekakor predstavljal tudi zakon o pokrivanju tečajnih razlik. Ker smo pretežno uvozniki surovin lahko pričakujemo, da bo naše poslovanje še toliko bolj obremenjeno.
V letu 1984 smo v delovni organizaciji izvajali pomembne investicije, kot je pričetek gradnje novega oddelka predilnice, nabava in montaža novih predilnih strojev, razširitev trafo postaje in drugo.
Komunisti smo sprejeli tudi program aktivnosti za leto 1985. Njihove aktivnosti bodo še naprej usmerjene k utrjevanju idejne in akcijske enotnosti komunistov, boljši usposobljenosti za izvajanje dogovorjenih aktivnosti, spremljanju gospodarjenja delovne organizacije, še nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov, boljšemu sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v DO. V razpravi o programu aktivnosti pa je bila izpostavljena vse večja potreba delovne organizacije, da skušamo organizirati svoj oddelek za izobraževanje predic in si na ta način v prihodnjih letih zagotavljati kvalificirane delavce.
V. B.
40. obletnica obnovljenih sindikatov
Tako se je začelo ...	(I.)
»Tovariši delavci in uslužbenci! Vstopajte v svoje borbene sindikalne organizacije v okviru enotnih sindikatov delavcev in uslužbencev Jugoslavije! Združeni in organizirani si boste zgradili prihodnost, dvignili svojo blaginjo in si zagotovili sebi vredno kulturno življenje,« je bilo zapisano poleg ostalega v razglasu, ki je bilo objavljeno po tridnevnem zasedanju prve vsedržavne sindikalne konference v Beogradu od 23. do 25. januarja 1945. leta. Storjen je bil izredno pomemben korak v prizadevanjih obnoviti sindikalno gibanje, ki je imelo v naši zemlji že dolgo tradicijo.
O obnovitvi sindikalne organizacije se je začelo govoriti ob koncu leta 1944, ko smo začeli tudi z obnovo gospodarstva v osvobojenem delu dežele. V tem času je bila izredno pomembna tudi proizvodnja za potrebe vojne zato so mnoge delavce pošiljali iz borbenih vrst na delo v podjetja. Z odlokom predsedstva AVNOJA, ki govori o ekspro-priaciji podjetij nemškega Rajha, je bil oblikovan državni sektor gospodarstva v katerem bo sindikalno reorganizirano delavstvo moralo prevzeti pomembno upravljalno mesto.
V Beogradu je bil komaj mesec dni in pol po osvoboditvi ustanovljen 19-članski mestni delavski odbor jugoslovanske narodnoosvobodilne fronte. Zahvaljujoč ravno delavskim odborom na katere so se vedno bolj opirali organi ljudske oblasti, so bili rešeni mnogi problemi delavskih množic.
V takih pogojih so se na pobudo KPJ organizirali enotni sindikati delavcev Jugoslavije. Pobudo je takoj prevzel mestni delavski odbor JNOF Beograda, ki je na željo celotnega delavskega razreda Jugoslavije imenoval ustanovni odbor za pripravo znanega srečanja delavcev in uslužbencev.
Zborovanje je bilo 31. decembra 1944 leta na beograjskem trgu Slavij a. Tu so imenovali 26-članski akcijski odbor, ki je imel nalogo, da pripravi sklic vsedržavne sindikalne konference.
Že naslednjega dne, 1. januarja 1949. leta, je akcijski odbor sklenil predlagati delegate za posamezne stroke in začel z vpisom v sindikate. Že po dvajsetih dneh je bilo v sindikate včlanjenih četrt milijona delavcev širom Jugoslavije.
Ta podatek brez dvoma govori o splošnem razpoloženju delavskega razreda naše domovine, da se po letih neenotnega sindikalnega gibanja v stari Jugoslaviji, zgradi enotna organizacija, kot pridobitev revolucionarne borbe delavstva in štiriletnega boja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Konferenca je bila v dvorani delavske zbornice. Udeležencev je bilo 128 iz vseh krajev Jugoslavije, tako iz osvobojenih kot tudi neosvobojenih predelov, kjer je še tlačil okupatorski čevelj. Frontna črta je zadržala le 21 povabljenih delegatov.
Ob pričetku dela konference je novinar Politike poročal: »Prva vsedržavna konferenca enotnih sindikatov delavcev in uslužbencev, ki je pričela z delom včeraj, z namenom uresničiti organizacijsko enotnost, je hkrati prvi sestanek v svobodi in manifestacija bratstva in enotnosti predstavnikov najširših družbenih slojev, nosilcev celotnega gospodarskega in družbenega življenja delavcev in uslužbencev vseh federalnih enot demokratične federativne Jugoslavije.
Dvorana je bila svečano okrašena. Na čelu jo je krasil velik portret maršala Tita. Stene so bile obložene z državnimi zastavami in parolami o enotnosti delavskega razreda mednarodne solidarnosti delavcev in zaobljuba delavstva, da se bo z vso moč-
jo potrudilo povečati proizvodnjo za potrebe še vojskujočih enot (fronte) in obnovo zemlje.
O razpoloženju v dvorani je ostalo zabeleženo še tole:
»Vzporedno so sedeli delegati Srbi s Hrvati, Bosanci in Hercegovci z Makedonci, Črnogorci s Slovenci in tako dalje. Poleg delegatov v delavskih in uslužbencev v ponošenih mestnih oblačilih so sedeli delegati v vojaških uniformah visokih vojaških činov. Zopet je bilo moč ugotoviti, da so delavci med prvimi zapustili svoje delavnice, kladiva in orodje ter jih zamenjali s puškami, da bi se pridružili borbi za svobodo. Toda, ko so izvojevali svobodo, so se zopet vrnili v tovarne, delavnice in pisarne, da bi skupaj s tovariši, s pomočjo organizacije enotnega sindikalnega gibanja delali za potrebe fronte in za obnovo domovine.«
Za svečani trenutek ob začetku konference je delavsko pevsko društvo »Abraševič« odpelo himno »Hej Slovani«, pesem Titu in »Partizanko«. Po tem je konferenco odprl Djuro Salaj, član akcijskega odbora. Na predlog Josipa Gazi j a je bilo imenovano delovno predsedstvo s predsednikom Lazarjem Stefanovičem, znanim sindikalnim funkcionarjem in enim od ini-ciatorjev za imenovanje akcijskega odbora.
J. Petrov (Tanjug)
Prevedel. V. K.
OO ZK predpredilnica
Na programski letni seji smo komunisti predpredilnice ocenjevali lastno delovanje in sedanje gospodarske razmere v OZD.
Ker smo ocenjevali delo sekretariata in delo osnovne organizacije ZK ne smemo mimo dejstev, da je celotni sekretariat izpolnjeval naloge in pri delu sekretariata ni -bilo zaslediti nobenega oportunizma. Sekretariat je aktivno deloval, bil vedno sklepčen na zasedanjih in kolektivno delo je nemoteno potekalo.
Sekretariat je redno in pravočasno pripravljal gradiva za sestanke OO ZK, ideološko in politično usposabljal članstvo ter izdelal program dela in program idej nopolitičnega usposablj anj a. Tako je naša OO ZK v tem mandatu sprejela kratkoročni in dolgoročni program tega usposabljanja.
Pri oceni osnovne organizacije ZK pa so ugotovitve nekoliko drugačne, in sicer: več kot polovica članov aktivno sodeluje v ZK in izven, torej se zavedajo svoje partijske vloge. Precej članov pa je še tudi pasivnih, nekateri tudi do take mere, da neopravičeno izostajajo od sestankov. Na tej programski konferenci smo odločili, da bomo to organizacijsko vprašanje v celoti rešili v tem letu, kar je tudi neizogibno za aktivno delovanje vsega članstva.
Na tej seji smo tudi ponovno spregovorili o 13. seji CK ZKJ. Ko bi se vsi komunisti dosledno držali, kar smo se dogovorili po tej seji, bi bila danes vsaka kritika odveč. Toda vsi bomo morali
še marsikaj storiti, da bomo akcijsko povezani in tako enotni kot od nas zahteva 13. seja CK ZKJ.
Na tej programski seji ZK smo tudi razpravljali in ocenjevali poslovne uspehe naše DO.
Leto 1984 je bilo pomembno za vse nas, komniste in vse zaposlene v naši OZD, saj smo v minulem letu dosegli rekordno proizvodnjo. S tem smo obogatili proizvodno bazo, naš materialni položaj in socialno varnost vseh zaposlenih v naši predilnici.
Po oceni OO ZK je v tem gibanju proizvodnje, ki smo jo povečali v tako kritični gospodarski situaciji, precejšnja zasluga vsega našega vodstva DO. Poskrbeli so za zadostno in pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala, saj je znano, da so morale nekatere OZD v tem času ustaviti stroje, zaradi pomanjkanja surovin, mi pa smo, poleg rednega obratovanja, delali še nadure.
Zaradi večjega truda vseh, smo, po oceni poslovanja v lanskem letu, ustvarili 98 milijard S din čistega dohodka. Spričo takega rezultata je postala socialna varnost vseh zaposlenih v naši OZD še bolj trdna in nihče ni bil socialno ogrožen. O vseh teh proizvodnih in drugih gibanjih je naša OO ZK razpravljala tekoče, po vseh kvartalih.
Po mnenju komunistov predpredilnice bi bilo pošteno jasno poudariti, da so ti proizvodni uspehi plod prizadevanja vseh delovnih ljudi v naši OZD ne samo posameznikov, kot se to včasih sliši. Prav tako pa nas ti uspehi ne smejo uspavati ampak moramo vsi še bolj stremeti
Listek z označbo vrste preje, ki je zataknjen v kops je drobna, na videz komaj pomembna stvar, ki pa nas lahko velja na milijone dinarjev škode. Ce preja ni označena, posebno pri različnih prejah enake barve, pride do pomešanja, posledice so pa nepopravljive. Brigadirke in transportni delavci so dolžni poskrbeti, da je kops z listkom za označbo vrste preje vedno na vrhu vsakega naloženega kontejnerja, ne glede koliko kopsov s prejo je v njem.
in vplivati s skrbnim delom, da bomo čez eno leto lahko razpravljali o še boljših rezultatih, kot smo jih dosegli lani. Osnovna organizacija ZK je v lanskem letu tudi razpravljala o ažuriranju obrambnega načrta in o izdelavi varnostnega načrta, ki smo ga tudi sprejeli. Po tem vprašanju smo dali komunisti večji poudarek, zaščiti in čuvanju naše imovine.
Komunisti ugotavljamo, da se vsi zaposleni v naši tovarni premalo angažiramo pri čuvanju našega družbenega premoženja in sploh premalo mislimo na to kaj se nam lahko v danem trenutku zgodi. Lahko vsi odkrito priznamo, da smo za marsikatere pomembne stvari še vsi preveč malomarni, čeprav nam je jasno, da bi morali nenehno bedeti nad našimi družbenimi pridobitvami.
Vsakodnevne in številne okvare, od garderob, umivalnic, vrat in drugih prostorov pri nas so zelo pogoste, pa nikoli nič ne vidimo in nič ne vemo, kdo je tisti, ki nam kar naprej povzroča škodo. To moramo pomagati izslediti mi komunisti in vsi drugi zaposleni in nato vplivati, da na področju družbene zaščite ustvarimo vsi skupaj boljši red.
Članstvo ZK je razpravljalo tudi o inovacijski dejavnosti in sicer na osnovi sklepov problemske konference ZKS, ki je bila lani v Ljubljani in na podlagi dosedanjih naših izkušenj.
Razpravljali smo tudi o drugih sejah CK ZKS in ZKJ, kjer smo dali največji poudarek in organizirali najširše razprave o sklepih 13. seje. Žal pa kljub nekaterim premikom v delovanju OO ZK še tudi po tej, 13. seji nismo uspeli aktivirati vsega članstva, še vedno je nekaj članov,
ki so pasivni in se včasih obnašajo tudi oportunistično. Prav zaradi tega smo sklenili na sedanji programski letni seji, da bomo v obliki razgovorov s posameznimi člani ZK uspostavili več reda in pravo partijsko disciplino. V tem letu bomo namenili tudi večji poudarek sprejemanju novih članov v organizacijo ZK, tako da bomo ZK ne samo kvalitetno marveč tudi številčno krepili.
Na tej letno programski seji smo tudi sprejeli program dela OO ZK za letošnje leto. Program je prirejen našim zmogljivostim dela in so v njem vnesene tudi smernice OK ZKS Litija.
Ob letošnjih volitvah v samoupravne organe in za tem v samoupravne in družbene institucije, osnovna organizacija ZK opozarja, da se naj odpravi podvajanje funkcij, npr. da jih ima eden veliko, drugi pa nič. S tem bi tudi aktivirali čimvečje število članov ZK in drugih delovnih ljudi.
Na koncu programske letne seje je OO ZK spregovorila o jubileju naše predilnice, ko bomo praznovali 100-letnico obstoja, da se da poudarek tudi ZK, sindikatu itd. To je priložnost, kjer naj se pokaže razvoj in vzpon ter delovanje tudi političnih organizacij, ki so doprinesle svoj delež k našim skupnim ciljem, pri ustvarjanju našega sistema in naše DO.
Franc Borišek
O poteku letnih programskih sej osnovnih organizacij ZK predilnice, sukalnice in vzdrževanja, bomo poročali v prihodnji številki Pre-dilca.
Nov utežni sistem številčenj a preje
S 3.1. 1985 smo v predpredilnici izvedli prehod iz angleškega sistema na utežni sistem številčenja preje (Ktex). Ta prehod bi morali izvesti že prej, vendar nismo imeli na razpolago ustreznih merilnih instrumentov, ki so iz uvoza in je za njih čakalna doba precej dolga. Tako sedaj vse polizdelke »likalnikov, raztezalk in flyerjev merimo po ktex sistemu, ki nam pove koliko gramov tehta 1 meter pramena ali predpreje, in je dosti enostavnejši od angleškega.
Poleg tega smo z novimi tehtnicami in merilnimi motovili delno tudi odpravili napake, ki so jih stari instrumenti zaradi prevelike iztrošenosti povzročali, zaradi česar je na prstančnih predilnih strojih prihajalo do prekomernega odstopanja številčenja preje. Seveda pa na to odstopanje delno vpliva tudi človeški faktor, kar bomo odpravili z nakupom avtomatskega merilca dolžine pramena in predpreje. To bo zopet korak naprej v prizadevanju za izdelavo kar kvalitetnejših prej in sukancev. V bližnji prihodnosti načrtujemo uvedbo tega sistema številčenja tudi v predilnici in sukalnici, s čimer bomo ugodili tako željam kupcev kot zakonskim obveznostim.
A. Š.
Beneficirani staž še vedno aktualen
Inštitut za sociologijo in psihologijo dela »Ergonomija« iz Niša je končal elaborat o bonificirani delovni dobi tekstilnih delavcev, vendar je iz elaborata razvidno, da slovenska tekstilna podjetja, ki so sodelovala pri tej nalogi, niso upoštevana v samem elaboratu. Npr.: nikjer niso razvidni pogoji dela, tehnično varstvo, obremenitve delavk, ki često povzročajo zdravstvene okvare, invalidnost na delovnem mestu in tudi predčasne upokojitve tekstilnih delavk.
Delo na izmenah, zlasti na nočni izmeni v predilnicah, zaradi ozkih grl, ne moremo odpraviti, saj tudi v Predilnici Litija s triizmenskim delom zagotavljamo dvoizmensko delo v tkalnicah in pletil-nicah. Z nočnim delom zagotavljamo eksistenčni obstoj mnogih delavk, družin v naši republiki. Na predlog strokovne komisije za benificirano dobo pri SPIZ Ljubljana in posebne strokovne komisije pri republiškem odboru sindikata tekstilne in usnjarske industrije Slovenija, pripravljajo posebne strokovne skupine aneks k elaboratu, kjer naj bodo prikazane razmere o varstvu tekstilnih delavcev v slovenskih tekstilnih podjetjih. Podatke zbiramo tudi v naši delovni organizaciji za zadnja 3 leta. Mnoga delovna mesta v tekstilni industriji so zdravju škodljiva. V letu 1984 je ZD
Ko predice ne morejo več opravljati svoje delo na flyerjih, se razporedijo na lažje delo.
Tudi pri posluževanju naprave za odvijanje stenja iz flyerskih cevk je delavka izpostavljena nezaželenim prepihom. Dragica Koprivnikar pri posluževanju odvijalca predpre-je.
Klimatski pogoji, kvaliteta bombažnih vlaken pogojujejo število pretrgov pri posluževanju fleyer-jev. Predica mora časovno dobro razporediti posamezna opravila, da ne zaide v časovno stisko. »Novi stroji« so modernejši, z večjimi obrati vreten, težjimi navitki pred-preje, težjimi lonci s predprejo itn.
Pri posluževanju je potrebna vzdržljivost, telesno zdravje in druge psihofizične sposobnosti.
Na fotografiji:	predica
Nada Praštalo pri posluževanju flyerja Platt v bombažni predpredilnici.
Litija pod vodstvom specialista za pljučna obolenja dr. Sliškoviča opravil analizo zdravstvenega stanja delavcev, ki delajo v prahu v oddelkih predpredilnica in predilnica bombaža. Izsledki raziskave bodo objavljeni v prihodnji številki Litijskega predilca. Podatke o zdravstvenih škodljivostih bomo zbrali v dveh skupinah in sicer v prvi skupini:
1)	delovne razmere z rezultati meritev,
2)	zdravstveno varstvo s prikazom posameznih škodljivosti in obolenj.
Moderni brezvretenski stroji Zinser 342 obratujeo v utesnjenih prostorih. Od vztrajnosti in spretnosti pre-dic je v odvisnosti produktivnost v oddelku. Na fotografiji: predica Marija Majcen med napeljavo niti iz rotorja, ki ima 10.000 vrtljajev na minuto.
Dela in opravila za katera se zbirajo opravila v naši delovni organizaciji so:
—	predpredenje na flyer-jih,
—	predenje in sukanje.
Po predložitvi podatkov
določenih delovnih organizacij tekstilne industrije bo opravljena strokovna ocena in analiza podatkov.
Kakšno je zdravstveno stanje zaposlenih v naši delovni organizaciji?
Predilni stroji Krušik — TB — 3 so razporejeni med kovinskimi opornimi nosilci. Višina strojev je primerna za predice višje rasti. Ropot, prepih in prisiljeni položaj telesa pogojujejo obolenja čutil, gibal, zlasti hrbtenice, krčnih žil in tudi živčna obolenja, ki so bila po številu primerov v letu 1983 na 3. mestu med obolenji. Na fotografiji:	predica
Marija Medved med vezanjem pretrgane niti.
Bolniški stalež je zaradi stimulativnih ukrepov v sami delovni organizaciji, prizadevanj samoupravnih organov in strokovne službe varstva pri delu, tehničnih služb in tudi preventivnega zdravstvenega varstva, v upadanju. Na drugi strani pa raste število invalidov in oseb z zdravstvenimi okvarami. Vse predice tudi ne zdržijo 35 let delovne dobe pri posluževanju strojev. Zaposlujejo se na lažjih delovnih mestih. Ti podatki dokazujejo, da je v sedanjih razmerah za posluževalke strojev delovna doba predolga. Predčasna upokojitev, ki je možna z novim zakonom o pokojninskem in invalid-
Sukalni stroji z dvojnim zasukom — »HAMEL« so že precej zastarali. Prisiljene drže telesa se med vezavo in napeljavo niti sukalka ne more izogniti. Sukalka Marija Jesenšek med napeljavo niti.
Poškodbe v decembru
skem zavarovanju ne nudi upokojenim posiuževalkam strojev socialne varnosti, saj so mnoge predice ob redni upokojitvi, po višini pokojnine, na meji varstvenega dodatka.
V zadnjem četrtletju so se osebni dohodki približali dovoljeni meji, kar zopet marsikaterim občanom iz drugih delovnih organizacij ni bilo po volji, katerim se je osebni dohodek dvigal enakomerno po mesecih preko celega leta.
Na posameznih fotografijah na flyerjih, predilnih in sukalnih strojih je nekoliko razvidna tudi težina dela, delovni pogoji in zdravstvena ogroženost. V naši delovni organizaciji vlagamo veliko finančnih sredstev v izboljšanje delovnih razmer: rekonstrukcija klime v predilnici II, izgradnja klime za sukalnico, adaptacija oddelka v PB II, predvidena prerazporeditev prstančnih strojev v novem prizidku. Še
22 novih prstančnih strojev v predilnici II, vzhodno nemškega proizvajalca Textime, ki bodo v celoti pričeli obratovati že letos, so velik korak k večji produktivnosti in urejenosti varstva pri delu. V želji za višjo proizvodnjo izdelovalec ni mogel nove stroje prilagoditi predicam. Same se bodo morale prilagoditi novim strojem, kar je razvidno iz fotografije. Predica Olga Kres med odvzemanjem flyerskih navitkov iz police prstančnega stroja.
Pri teku novih strojev je med poizkusnim obratovanjem manj hrupa. Kolikšen hrup bo pri višjih obratih strojev bodo pokazale ekološke meritve hrupnosti strojev in okolja.
Na klasičnem sukalnem stroju »Allma« se predica med vezanjem pretrgov ne more izogniti prisiljeni drži telesa. Marija Drolc med vezavo pretrgov.
in še bi lahko naštevali posamezne projekte, ki so zajeti v razvojnem načrtu delovne organizacije. Prav dobro pa se moramo zavedati, da popolnejše varstvo pri delu v stabilizacijskih pogojih gospodarjenja ne bo v celoti odpravilo mnogih zdravstvenih okvar, ki so pogojene z delovnimi pogoji in tudi zdravstvene ogroženosti širšega okolja v katerem živimo. Zato menimo, da so prizadevanja za dosego beneficiranega staža na posamezna dela in opravila nujno potrebna in strokovno utemeljena. Pred časom je bilo veliko zapisanega o šesturni zaposlitvi in večji produktiv-
Delavec pri remontu elektromotorjev je s kladivom nabijal sklopko na elektromotor. Naenkrat se je ročaj zlomil, kladivo pa je odletelo strugarju Ivanu Hostniku v glavo in mu ranilo čelo.
K poškodbi
Tudi ročno orodje je lahko vzrok poškodb. Predvsem nevarno je orodje (kladivo, dleta, pile), ki so nepravilno nasajeni ali imajo poškodovan ročaj. Orodje je treba obdobno pregledovati ter neustrezno in poškodovano izločati.
Posluževalec Hergeth mi-kalnikov Anton Retar je hotel odstraniti navito vlakno z zlagalnih kalandrov mikalni-ka. Pri tem mu je kazalec desne roke prišel v območje pogonskega zobnika, ki se je zaradi vztrajnosti še počasi vrtel.
K poškodbi
Poškodba je očiten primer kršenja osnovnih varnostnih
nosti, enakem zaslužku kot v osemurnem delovniku. Besede in razprave so zaenkrat izzvenele v prazno.
Pred nas se postavlja alternativa:
—	predčasna invalidska upokojitev mnogih delavk v tekstilni industriji ali
—	beneficiran staž določenih tekstilnih delavk.
predpisov — da se ne sme čistiti oz. popravljati stroja, ko le-ta še ni povsem v mirovanju. Delavec bi moral počakati, da se vsi vrteči deli ustavijo in šele potem pričeti s čiščenjem.
Pri nabiranju cevk je Marini Jezerkič, snemalki na flajerju, padel kovinski zabojček s cevkami, katerega je imela zapetega na stranici lesenega zaboja, na nart leve noge.
Pri aktiviranju šobe aparata za avtogeno varjenje, je Staneta Tomšeta, pomočnika vodje remonta predilnice bombaža, opeklo po prstih desne roke.
O poškodbi na stroju All-mat in potrebnih varstvenih ukrepih na tem stroju pa bomo pisali v naslednji številki, kjer bomo objavili tudi krajše poročilo oz. analizo o poškodbah v lanskem letu.
Andrej Krhlikar
Za kaj se bomo odločili, bo pokazala bodočnost.
Franc Lesjak, varn. inž.
Posluževanje brezbalon-skega sukalnega stroja »Allmat«. Značilnost sukalnega stroja je večja velikost vreten. Večja nevarnost za nastanek poškodb je velika trdnost iztekajoče niti na vreteno, ki lahko ob navitju na prst zareže prst do kosti. Poškodba ima lahko za posledico izgubo prsta. Predica ob vezavi niti uporablja škarje oziroma vozlač niti. Na fotografiji: Fina Jožic med vezanjem pretrgane niti.
Sukalni stroji z dvojnim zasukom Allma so tehnično izpopolnjeni. Na strojih je večja produktivnost, večja hitrost vreten in tudi hrupnost presega devetdeset decibelov. (90 dB/a). Čedalje več sukalk uporablja zaščitno vato. Pri posluževanju sta samo dve možnosti. Ohranitev normalnega sluha ob uporabi varstvene vate ali naglušnost. Na fotografiji sukalka Silva Povšnar med napeljavo niti.
Vtisi iz sindikalne politične šole
Na predlog sindikalne konference naše tovarne me je občinski svet ZSS Litija izbral za slušatelja XII. skupne enomesečne politične šole Zveze sindikatov Slovenije, od 10. septembra do 13. oktobra 1984.
Lepega sončnega popoldneva se nas je zbralo 23 slušateljev —- delavcev različnih poklicev in starosti iz vseh delov Slovenije — v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Vsak iz druge občine in z željo, da si pridobi potrebno znanje za nadaljnje družbenopolitično delo.
Predavanja so se vsak dan pričela ob 8. uri, ob 10. uri je sledilo delo v skupinah (pogovori na temo iz predavanja) in ob 12. uri razprava do 13. ure. Popoldne smo pričeli s predavanji ob 15. uri, ob 16. uri je sledilo delo v skupinah in ob 17. uri razprava do 18. ure. Predavali so nam in vodih razprave znani družbenopolitični delavci z bogatimi izkušnjami iz dela v sindikatih. Program dela je obsegal pet različnih tem.
V	program so bili vključeni tudi ogledi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Gorenjske: Prešernova rojstna hiša v Vrbi, muzej begunjskih zaporov, Dražgoše in Bičkova skala, kovaški muzej v Kropi, čebelarski muzej in Sivčeva hiša v Radovljici ter kulturni dom »Ivan Cankar« v Ljubljani. Obiskali smo tudi dve delovni organizaciji:
—	tovarno športnega orodja »Elan« v Begunjah in
—	rudnik črnega premoga z rudarskim muzejem v Trbovljah. Po ogledu jame (in proizvodnih obratov v Elanu) smo se pogovarjali s sindikalnim in političnim aktivom o njihovem delu in težavah s katerimi se srečujejo.
V	šoli sta delala tudi aktiva ZK in ZSMS. Sestajala sta se po potrebi.
Svobodne aktivnosti:
Drugi dan bivanja v Sindikalnem izobraževalnem centru smo organizirali tovariško srečanje, kjer se je moral vsak mentor in slušatelj na kratko predstaviti (sebe in delovno organizacijo kjer dela). Od tega dne dalje nismo poznali vikanja, živeli smo kot ena »družina«. Skupina slušateljev zadolžena za kulturo je pripravila kulturni večer s piknikom v naravi, na katerega smo povabili tudi pisatelja in kiparja Toneta Svetino. Pripovedoval je o svojem življenju in kako je začel pisati »Ukano«.
Večje število slušateljev je bila navdušenih športnikov. Prirejena so bila tekmovanja v nogometu, košarki, namiznem tenisu in šahu. Ker nisem športnik, sem se odločil za fotografijo. Filme sem razvijal in delal slike v laboratoriju doma. Zadnji dan šole je bila prirejena razstava mojih fotografij (kronika XII. skupine), ki jo je odprla Marija Pukl, članica republiškega sveta ZSS.
Zadnji dan bivanja v šoli sta nas obiskala člana pred-
Preko glasila in Informacij smo dobro obveščeni tudi o proizvodnih rezultatih, problemih kvalitete, oskrbe s surovinami, nujnosti nadurnega dela itd. To so v večini primerov informacije, ki pridejo izpod rok posameznih vodilnih ah vodstvenih delavcev. Premalo pa je neposrednih, živih informacij iz proizvodnih oddelkov, več bi moralo biti napisanega
sedstva RS ZSS Jože Sintič in Vinko Kovačič namesto predsednika RS ZSS Marjana Orožna, ki je bil službeno zadržan.
Pogovor je stekel o aktivnostih zveze sindikatov, organizaciji letnih članskih sestankov in pripravah na 11. kongres ZSS v letu 1986.
Dogovorih smo se, da bomo vsak v svoji osnovni organizaciji spodbudili k svečanemu sprejemanju novih članov (v mislih imam no-vosprejete delavce s prvo zaposlitvijo), saj sprejem ne predstavlja le pristanek za plačevanje članarine delavca, od osebnega dohodka 0,60 %. To ni problem samo naše predilnice, je problem cele Slovenije in Jugoslavije.
(predvsem v glasilu) o mnenjih, pogledih, četudi kritičnih delavcev, neposredno izza strojev.
Dejstvo je, da se ti delavci težko odločijo, da bi kaj napisali, zato bo potrebno njihova mnenja dobiti v obliki intervjujev, anket itd. Na odboru za obveščanje smo se že lansko leto dogovorih, da bi bilo v Predilcu več anket, intervjujev in pogovorov.
Novosprejeti delavec, s prvo zaposlitvijo, naj bi se v začetku svojega poskusnega dela med drugim seznanil tudi z delom družbenopolitičnih organizacij s poudarkom na sindikatu.
Po preteku poskusnega dela se ga vpraša (19. člen statuta), če je pripravljen vstopiti v članstvo ZSS in ko podpiše izjavo, se mu začne obračunavati članarina.
Sprejem naj bi se priredil skupaj za več članov s svečano podelitvijo članskih izkaznic, ob obletnici datuma v zvezi s sindikalnim gibanjem ali na sestanku sindikalne konference.
Po končani šoli je moral vsak slušatelj v teku enega meseca pripraviti seminarsko delo. Teme so se nanašale na okolja, v katerih živimo in delamo.
Konec novembra lani smo vsi alušatelji XII. skupine svoje naloge zagovarjali in po opravljenem zagovoru prejeli diplome o uspešno končani politični šoli RS ZSS.
Znanje, pridobljeno v sindikalni politični šoli, bom koristno uporabil pri nadaljnjem družbenopolitičnem delu.
Zahvaljujem se sindikalni konferenci za predlog občin-slemu svetu ZSS Litija in kolektivu predilnice, ki mi je omogočila obisk šole.
Marjan Šušteršič
Oblikovali smo tudi odgovore na vprašanja SDS laboratorija in komerciale o vsebinski zasnovi Litijskega predilca.
Vprašanja so bila: SDS laboratorij sprašuje zakaj časopis izhaja 2 x mesečno in predlaga, da bi delavec ob odhodu v pokoj dobil tudi svojo sliko z delovnega mesta.
Člani odbora so menili, da je potrebno, da časopis izhaja dvakrat mesečno, kajti določene članke delavci uporabljajo kot gradivo za odločanje, bodisi na DS ali delegacijah. Novice in članki so tako tudi bolj sveži, novejši in s tem bolj aktualni.
Razstava fotografij, ki jo je odprla članica predsedstva RS ZSS, Marija Pukl
S sestanka odbora za obveščanje
Se premalo živih informacij iz proizvodnje
Odbor za obveščanje je med drugim tudi ocenjeval obveščanje in informiranje v lanskem letu. Člani so ocenili, da je v splošnem informiranje in obveščanje delavcev kvalitetno, tako preko glasila in rednih Informacij, kot tudi na različnih sejah in sestankih.
Vsekakor se je obveščanje v zadnjem času izboljšalo, tako vsebinsko kot tudi oblikovno, metodično.
Vsebinska zasnova Litijskega Predilca za leto 1985
Letos ostaneta obseg in oblika našega glasila nespremenjena. Izšlo bo 24 številk, od tega pet dvojnih, tako kot Jani — januarja, aprila, julija in avgusta ter novembra — takrat, ko je zaradi praznikov ali dopustov več prostih dni.
Minilo je že četrt stoletja odkar smo pričeli izdajati naše glasilo, in izšlo je 300 številk — v poprečju točno 12 na leto ali enkrat na mesec. To pa kljub temu, da ga že pet let izdajamo dvakrat mesečno, vendar je prvih dvanajst let, takrat se je imenoval Tovarniški obveščevalec, neredno izhajal. Leta 1968 sta npr. izšli le dve številki. Napredek je očiten, in to je tudi vzpodbuda, da se ne zadovoljimo s tem, ampak stremimo k nadaljnjemu izpopolnjevanju glasila in celotnega informiranja pri nas.
Zaradi različnih razlogov, med katerimi je tudi vedno višja cena glasila, bo še naprej število strani omejeno na največ osem. Če bo gradiva več, bomo v soglasju z avtorji besedilo skrajšali ali pa manj pomembne prispevke, po sklepu uredništva, tudi izločili.
Precejšnjo nevšečnost pri izdajanju glasila, predstavljajo dnevi mrtvega časopisnega obdobja 5 do 7 dni, to je od montaže in korekture glasila do trenutka, ko ga bra-
lec dobi v roke. V tem času na vsebino in obliko glasila ni mogoče vplivati. Ker je eno od temeljnih načel obveščanja tudi hitrost, bomo ta mrtvi čas čimbolj skrajšali — poleg dela tiskarne tudi pri domačem ekspeditu. Kljub tej nevšečnosti pa je glasilo močan člen verige našega sistema obveščanja. Njegova naloga je dopolnjevati druge načine obveščanja, kjer podrobnejše in širše informacije ne pridejo v poštev.
V drugem členu poslovnika o izdajanju glasila je določena vsebinska zasnova. Zagotoviti mora obveščenost delavcev s tekočimi nalogami delovne organizacije in z izvajanjem teh; s sklepi organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij; z dogajanji zunaj tovarne, ki so zanimiva in pomembna za delavce Predilnice Litija. V glasilu namenjamo tudi prostor prispevkom za oživljanje tradicij narodno osvobodilne revolucije, kulturnim in športnim dogodkom ter prispevkom za razvedrilo.
Če bi se zopet odločili, da bi časopis izhajal le enkrat na mesec, bi to vsekakor pomenilo korak nazaj v obveščanju. Pobuda, da delavec dobi po upokojitvi svojo sliko z delovnega mesta, je sprejemljiva. V bodoče bo referent za obveščanje, v sodelovanju s kadrovsko službo, fotografiral delavce še pred upokojitvijo, na delovnih mestih.
SDS komerciala opozarja, da v posameznih primerih, npr. zakonca dobivata vsak svoj časopis (torej 2 izvoda) na isti naslov, in sprašuje zakaj je potrebno Litijskega predilca pošiljati po pošti.
Odgovor: Možno je, da pride do tega, da prihajata dva časopisa na isti naslov, ker je nemogoče sproti spremljati vse spremembe. Najbolje je, da delavke v administraciji opozorite na konkretne primere.
Prepričani smo, da smo s tem, ko pošiljamo Litijskega predilca na dom, dosegli, da veliko več delavcev časopis tudi prebere. Ko smo Predi-lec še delili po oddelkih, ga veliko delavcev ni prebralo in se je tudi valjal po vseh kotih, da ne govorimo o delavcih v bolniški, porodniški in na dopustu, ki posamezne številke sploh niso dobili. Doma pa ima vsak nekoliko več časa, da ga lahko prelista in prebere.
Še informacija o urejanju oglasnih desk po oddelkih.
Dogovorjeno je, da bo naj-novejši izvod Informacij kurirka vedno dala na isto mesto na oglasno desko, in sicer levo zgoraj, vodje oddelkov pa naj potem sami presodijo katero Informacijo bodo še obdržali na deski in katero izločili.
Andrej Krhlikar
V letošnjem letu bomo:
—	še naprej pozorneje spremljali stabilizacijska prizadevanja, odkrivanje notranjih rezerv in vzpodbujanja k temu, s tem v zvezi pa tudi popularizirali inovacijsko dejavnost;
—	nadaljevali bomo s spremljanjem priprav in sprejemanja srednjeročnega programa naše delovne organizacije za obdobje 1986—90, ob tem pa tudi dolgoročni plan;
—	spremljali uresničevanje gospodarskega načrta in rezultate gospodarjenja;
—	končali bomo z večjo investicijo, — novi predilni stroji Textima v predilnici II, poleg tega pa se pripravljamo za precejšnje investiranje v proizvodne oddelke, da bi posodobili potek in organizacijo proizvodnje;
—	lansko leto smo sprejeli vrsto važnih samoupravnih aktov, za letos pa se na tem področju ne obeta tako razgibana aktivnost. Sproti bomo sledili tovrstnim dogajanjem.
Omenim naj jesenske volitve za novo sestavo delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije; na občni zbor in volitve novih vodstev sindikata, ter priprave na volitve delegacij v občinsko skupščino in skupščine SIS;
—	nekoliko več pozornosti bomo namenili pripravam na stoletni jubilej naše tovarne, ki bo prihodnje leto;
— v glasilu bomo letos tudi primerno obeležili jubileje — 40-letnico osvoboditve, 40-letnico ustanovitve enotnih sindikatov in 35-letnico samoupravljanja.
Sodelovanje delavcev dopisnikov je v vzponu in ta se mora nadaljevati. Na podlagi intervjujev z delavci na določene teme, pa bomo tudi nadalje skušali pridobiti mnenje tistih delavcev, ki se ne vključujejo v glasilo kot dopisniki. Težili bomo k jasnemu in razumljivemu jeziku in vsebini, zato je potrebno pravočasno oddajati gradivo.
Vendar pa dajemo prednost hitrosti obveščanja, pa čeprav na račun kakšnih drugih kvalitet. Hitrost omogoča pravočasnost za uporabo objavljenih člankov kot gradivo za sestanke — zlasti samoupravnih delovnih skupin, kjer hitro dobimo tudi povratno informacijo. Naš časopis naj še bolj služi razmišljanju in odločanju, ne le golemu informiranju o nečem kar je že minilo.
Matic Malenšek,
odgovorni urednik
Program dela delavskega sveta v I. polletju
Na januarski seji so delegati delavskega sveta sprejeli program dela za prvo polletje 1985. Poleg nalog, ki so vsako leto v programu njegovega dela, so za to obdobje nekatere tudi značilne za letošnje leto.
V	tem času bodo posebno aktivne priprave na sprejem srednjeročnega načrta za plansko obdobje 1986 — 1990 in dolgoročnega razvoja do leta 2000, tako delovne organizacije kot v širši družbeni skupnosti.
V	delovni organizaciji pa bo treba v najkrajšem času dopolniti nekatere samoupravne splošne akte z novima zakonoma t. j. Zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka in pa Zakonom o amortizaciji. Dopolnjene pravilnike, pa tudi spremenjeni kontni plan za letošnje leto, bomo morali uporabiti že pri obračunu za prvo polletje.
Po programu sindikata, naj bi večjo pozornost posvetili tudi poročilu o izvajanju varstva pri delu v delovni organizaciji in ga pred sejo delavskega sveta obravnavali tudi po samoupravnih delovnih skupinah.
Martina Kralj
Občni zbor industrijskega gasilskega društva Predilnica Litija
V soboto 19.1.1985 je imelo industrijsko gasilsko društvo Predilnica Litija letni obči zbor v restavraciji Pošta. Občnega zbora sta se kot gosta udeležila tudi podpredsednik Občinske gasilske zveze, Jože Rappl in poveljnik Janez Ambrož.
Uvodno poročilo je podal predsednik IGD PL, Vojko Bizjak. Poudaril je velik pomen požarnega varstva, tako operativnega kot preventivnega za delovno organizacijo in da moramo vso skrb in pozornost usmeriti tudi k človeku, saj je le-ta po statistikah posreden ali neposreden krivec za 80 % nastalih požarov. V poročilu poveljstva gasilske enote IGD PL je bilo poudarjeno, da v naši delovni organizaciji posvečamo izobraževanju in nabavi nove opreme že vrsto let posebno pozornost. Nujno je, da so vsi na delovnih mestih dobro usposobljeni tako za preventivno požarno varnost (čiščenje strojev, odkrivanje mest, kjer je večja nevarnost za nastanek požara), kot za gašenja zanetkov požarov, saj v nekaterih delih tehnološkega procesa kljub vsem preventivnim ukrepom težko preprečimo nastanke zanetkov požarov.
V razpravi na poročila je bilo poudarjeno, da moramo ob požaru v delovni organizaciji računati v prvi fazi predvsem na lastne sile; da moramo več pozornosti posvetiti usposabljanju za gašenje večjih požarov in uporabi dihalnih aparatov; da ni in ne bo v delovni organizaciji nikoli vprašanje nabave gasilske opreme in sredstev, če bo potrebna; da moramo vsepovsod, kjer je le mogoče, vgrajevati alarmno ja-vljalne naprave; da moramo ves čas skrbeti za zadostne količine požarne vode, itn.
Predstavili smo tudi program dela in finančni plan IGD PL za leto 1985. Poudarek je na izobraževanju (gasilske vaje in strokovne ekskurzije), udeležbi na gasilskih tekmovanjih in sodelovanju pri preventivnih pregledih delovne organizacije s stališča požarne varnosti. V finančni plan je uvrščena tudi nabava gasilskega avto-
Udeleženci gasilskega občnega zbora (Foto: B. Bizjak)
Delovno predsedstvo od leve: Franc Lesjak, Stane Črne (predsednik), Franci Mali in Fani Vrhovec (zapisnikarica) (Foto: B. Bizjak)
mobila, ki bi služil predvsem za prevoz gasilske opreme in ljudi v primeru požara tako v delovni organizaciji kot izven delovne organizacije in za poživitev društvene aktivnosti članov.
Poveljnik občinske gasilske zveze Janez Ambrož je podelil odlikovanja članom
IGD PL za 10. in 20. letno članstvo v društvu. Ob koncu občnega zbora smo lahko ugotovili, da se člani, udeleženci občnega zbora zavedajo pomena požarnega varstva za delovno organizacijo, to pa je osnova za nadaljnje delo.
S. Č.
Popravek
V prvi letošnji številki Predilca nam jo je po daljšem času zopet zagodel tiskarski škrat. Na zadnji strani zgoraj, pod naslovom »Delavske športne igre«, sta zamenjani fotografiji. Levemu podnapisu ustreza desna slika in obratno. Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo
v_________________________________________
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva-
Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.