MartinÜri " Pešec,alili^ lupani. letos umri? Stranic liPnIS Št. 89/ Leto 61 / Celje, 14. november 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR SÄ© Odgovoms urednica NT^ lä^ara Cvte 9770353734020 nLÖiMLNEVOUTW2006 Martinovi župani Drugi krog prinesel sedem novih županov - SLS ima tri, SDS dva, SD in neodvisni pa po enega novega župana Zavesa je zagrnila lokalne volitve 2006. Občutki so, kot je že v navadi, različni: nekateri se veselijo, drugi so razočarani, spet tretji so si preprosto oddahnili. Kakor koli. še kar nekaj časa bodo rezultate zagotovo analizirali v posameznih strankah, na ulicah pa premlevali ljudje. Drugi krog županskih volitev v sedmih občinah na Celjskem ni prinesel bistvenih presenečenj, saj so, po zaenkrat še začasnih in neuradnih rezultatih razen Jožeta Rajha v Laškem, slavili vsi tisti, ki jih je že v prvem krogu podprlo več volivcev. Že prvi krog je nakazal nekaj možnih sprememb, za večja poraženca letošnjih volitev pa zagotovo veljata že omenjeni Rajh in šoštanjski Milan Kopušar, ki sta se pridružila gornjegrajskemu Toniju Riflju in solčavskemu Vojku Klemenšku - od starih županov, ki so kandidirali, so namreč samo ti štirje izgubili voli- V 33 občinah na Celjskem so se Štirim SLS-ovim županom pridružili trije novi, sedmim SDS-ovim pa še dva. Na seznam devetih neodvisnih in dveh SD-jevih županov iz prvega kroga bodo vpisali po enega novega župana. O slabi udeležbi na volitvah smo govorili že v prvem krogu, v drugem krogu pa je bila udeležba volivcev Še slabša - z 58,22 je padla na 53,08 odstotka. V mestnih občinah, na primer, je bila udeležba zgolj 48,21-odstot-na. In tako se je marsikje zgodilo, da so posredno odločali tudi tisti, ki niso volili. Bo prihodnje leto, na volitvah predsednika države, kaj ^ velenje deležba: 50,70 % 1. Srečko Meh (SD) 57,95 % 2. Franc Sever (SDS) 42,05 9 za sodelovanje v nada! letih.« laško Volilna udeležba; 54,85 % 1. Franc Zdolšek (SLS) 50,70 % 2, Jože Rajh (SD) 49,30 % Franc Zdolšek: »Tako tesnega izida nisem pričakoval, pri čemer se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki so mi dah glas. Pa tudi tistih, ki zame nistJ glasovah, ne bom pozabil. Večino v občinskem svetu sem si že uspel zagotoviti. Seveda bom poskušal k delu pritegniti tudi ostale svetnike, saj menim, da delo s preglasovanjem ne prinaša sadov in napredka v občini. Želim, da bi vsi svetniki aktivno sodelovali pri nadaljnjem razvoju rogaška slatina VoUlna udeležba: 52,22 % 1. Branko Kidrič (SLS) 57,97 2. Andrejka Fludier (SD) 42,03 Srečko Meh: »Že veliko števUo glasov v prvem krogu je kazalo na morebitno zmago, Po moje je odločil program, ki je zelo dober. Nekateri obljubljajo in zidajo gradove v oblakih. Mi smo obljubljali, da bomo nadaljevali s tistim, kar smo začeli v minulih letih, hkrati pa povsem konkretno povedali, kaj bomo počeli. Volivk in volivcev se ne da prevarati, treba jih je odkrito in pošteno nagovoriti. Sicer sem že včeraj začel oziroma nadaljeval z delom, na primer napovedal nekaj sprememb v občinski upravi. Sedaj nas čaka sklepanje koalicije, Pogovarjali smo se že z vsemi strankami, razen SDS-om, z njihovimi člani pa se bomo še srečali. Prepričan sem, da bomo uspeli skleniti dogovor in postoriti najnujnejše stavil. Si lovni dar di v vol uprava i lutlivtet tekaj t braslovče L ^^^ VoUlna udeležba: 55,06 % • L Marko Balant (SDS) 55 % .. " ' 2. Bogdan Trop (neodvisni) 45 % ' .i- -S." . r • Ivan Purnat: »Po zadnjih treh t( šoštanj Volilna udeležba: 62,08 % 1. Darko Menih (SDS) 58,17 % 2. Milan Kopušar (LDS) 41,83 % Marko Balant; »Zahvaljujem se za izkazano zaupanje volivcev. Delo bom nadaljeval tam, kjer sem ga zaključil in se najprej lotil izvajanja proračuna za prihodnje leto in vseh projektov, ki sem jih obljubil volivcem v svojem progra- mu. ^Odvenske KONJICE VoUhia udeležba; 51,11 L Miran Gorinšek (SLS) 80,91 2. Rudolf Petan (SDS) 19,09 % Ivan Purnat; »Po zadnjih treh tednih sedaj čutim pravo olajšanje in moram se zahvaliti vsem, ki so me v tem času podpirali. Predvolilno dogajanje na zunaj ni bilo ostro, pa vendar je bilo vmes kar nekaj nizkih udarcev. Visok rezultat ocenjujem kot priznanje za minulo delo in hkrati obvezo za naprej. Zelo sem zadovoljen s sestavo novega občinskega sveta, v katerem je moj program podprlo osem od 11 svetnikov. Prepričan sem, da bomo lahko dobro sodelovali, začeli oziroma na-daljevah pa bomo v bistvu tam, Iger smo nehali. Najprej nas čaka sprejem proračuna za prihodnje leto, da bomo lahko normalno delah.« Darko Menih; »Veselja je kar precej, po pravici povedano pa nadaljnjih korakov še nimam točno dorečenih. Zagotovo bo treba najprej pregledati, kako stojijo stvari v občini, vse projekte, ki se izvajajo ... Torej najprej ocena stanja, potem pa se bomo lotili dela,« as. BA, ŠO, MBP, MJ Branko Kidrič: »Rezultati prvega kroga so že kazali, da je moč pričakovati tudi zmago v drugem krogu, Menim, da volivke in volivci cenijo rezultate opravljenega dela in da so tudi na tej osnovi od-ločah v drugem krogu. ZaznaU so konkrete Volitev v Letušu se je udeležila tudi 94-letna Zofka Mogalj, ki ni hotela pavadati, kaga je valila, (Fata; IT) realen program, ki vil, pripravil in pred-pa, jutri je nov de-'Ijenjegre naprej,Turn času je občinska lalno funkcionirala, su so se nekateri pro-•ah oziroma zaklju-^h projektov smo jdi v tem času predali svojemu amenu kot že prej v 12 letih. Po 2j delovni poti želimo nadalje-ati tudi jutri in v prihodnjih šti-ih letih.« esenetiltudi , je optimiste in potrdil, da se volivcem ne da ukazovati, saj niso nagradili predvolilnega strankarskega kupčkanja-. Ko bomo prespali dogodke zadnjih dni, se bom začel s svetniki pogovarjati o sodelovanju pri uresničitvi skupnih projektov. Proti koncu meseca pričakujem ustanovno sejo novega občinskega sveta, takoj nato pa bomo resno in odgovorno začeh z delom. Med prvimi nalogami bo zagotovo priprava proračuna za naslednje leto. Prav danes so me že povabili, da pregledamo idejno zasnovo projekta Očistimo reko Dravinjo. Dela je veliko in lotil se ga bom tako. kot ljudje pričakujejo. Zavzeto, natančno, strokovno; predvsem pa odgovorno,« piäzabje" Vohlna udeležba: 57,95 % 1. Ivan Purnat (neodvisni) 66,02 % 2, Irena Praznik (SDS) 33,98 % - Št. 89-14. november 2006 Celjske krajevne skupnosti kar »pro bonoic Nekaj številk nazaj smo pisali o plačah županov in svetnikov in ugotavljali, kje se najbolj »splača« županovati In kje »svetnlkova-ti«. Omenili smo tudi, da prejemajo tudi člani krajevnih skupnosti in njihovi predsedniki določene nagrade za svoje delo, a očitno ne Čisto povsod. Pri tem nas je tajnica Krajevnih skupnosti Pod Gradom in Medlog Marjeta Pfeifer opozorila, da v Celju člani krajevnih skupnosti ne prejemajo nikakršnih nadomestil. So torej »svetla izjema«, ki po sklepu svetnikov iz leta 2001 delajo brezplačno, predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti pa so za svoje delo nagrajeni enkrat letno. Njihova nagrada je enaka polovici mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, Ta je za mesec julij znašala 290.148 tolarjev, RP Opravičilo V prejšnji številki Novega tednika smo v predvolilnih napovedih županskih kandidatov pomotoma zamenjali fotografijo sedaj že bivšega župara Občine Šoštanj Milana Kopušarja s sliko njegovega brata Janka Kopušarja, ki je sicer kandidiral v občini Šmartno ob Paki. Z nenamerno in povsem naključno zamenjavo fotografij verjetno nismo bistveno vplivali na izid volitev v Šoštanju, vseeno pa se bratoma Kopušar opravičujemo za storjeno napako. . Uredništvo NOVI fEDNIl i-; L^arWE VOUTVE 2006 Dosedanji žilpan Joža Rajli je v nedeljo odplesal zadnji äpansb valček. V dtiigem krogu volitev ga je za nekaj glasov premagal Franc Zdolšek. Rajh je volilni izid kamentiral z besedami: >Papolizem ia agre-li. Čestitke ah zmagi je prejel celo iz Savdsks Arabije. Ob tem sivnost sta zmagala nad zmernostjo ia realnostjD. Čas pa bo pokazal, je dejal: »Upam, da bomo za Občino Laška naredili velike dobrega, da se bo e njej tudi čez štiri leta govorile v Savdski Arabiji.. IFoto: GK| ali je takšea izid dober. Bojim se, da ai.. (Foto: GK| iksejevnedeljozvečerveselils Nazarski žgpaa Ivan Pomet (dragi z dasaa) seje veselil doma, v Vologu, skupaj z družiao, prijatelji ia aajožjimi sedelavci. (Foto: US) vinarskega društva Ježete Tomiaška (prvi levo) ia Jožeta Ketaika (prvi desno) Ur direktorja Zlatega griča Janeza Lešaika (četrti leva) t martinovanja veselili dobre viaska letine. Na, k njim bi lahka prišteli tadi di Jaaeza Jazbeca (tre^i leve), za aovaga žapana Mirana Gorinška (zadnji dasae) pa sumima, da so ga že v soboto »obhajale slutrtja« blesteče zmage oa velitvah... Hm, kaj pa direktor Unior Turizma Maks Srečke (zadaji levo)? Take sramežljivo se smeMje, de se kar vidi, da Zrečani eise v Kanjicak redni gostje. (Feta: MBP) Se je Marku Balentu. stere-novemu hn grafiranjem kaj zatresla roka? Tega ne vemo, zagotovo pa je bilo po objavi rezultatov povsem drugače. (Foto: TI) Srečka Meba ia njegovih pristašev. MOVITIMIK V radeški papirnici prisiljeni odpuščati Zaradi odmika državne pomoči v najboljšem primeru 35 odpuščanj, najslabšem kar 200 če državne pomoči ne bo, bodo v Papirnici Radeče prisiljeni po pesimističnem scenariju odpustiti okoU 200 ljudi, je minuli teden sporočUo vodstvo družbe. Zaradi odmikanja državne pomoči bodo že zdaj ukinUi določene programe, kar pomeni okoli 35 zaposlitev manj, razmiš- jetja v holding. Prestrukturiranje proizvodnje v skladu z evropsko direktivo, zaradi katere morajo do leta 2010 zagotoviti ustrezno energetsko in ekološko učinkovitost, ter dvig dodane vrednosti proizvodov lahko dosežejo le z novim papirnim strojem za tiskarski in kopirni papir, ki stane 37 milijonov evrov Ce bi država odobrila 10 miü-jonov evrov pomoči, bi sami laže našli še druge strateške partnerje, saj vsi čakajo le na »Ne poznam države, ki ne bi podprla takšne papirnice, ki proizvaja ves papir za lastno valuto,« je nad odnosom države začuden Franci Kadunc, direktor prodaje vrednostnega programa, zato upa, da bo tako ravnala tudi naša. Govori se, da je minister za gospodarstvo bolj naklonjen drugim, njemu bolj domačim projektom, npr. Vinu Brežice. Mag. Andrej Vizjak namreč prihaja iz Brežic. Dr. Andro Ocvirk (na sredini) še vedno upa. da bo država pomagala pri sanaciji Radeče papirja. to, kako se bo odločila država, pojasnjuje direktor družbe Ä". Andro Ocvirk. »Na področju papirja smo tehnološko zelo zaostali, zato tudi težje sledimo tržnim razmeram. Stroj, ki ga trenutno uporabljamo, je star že 34 let,« pojasnjuje Ocvirk. »Z novim bi namesto 460 metrov lahko naredili 800 metrov na minuto in še kakovost bi se izboljšala.« Vdružbi Radeče papirje trenutno zaposlenih 343 ljudi, od tega v profitnem centru bančnih, telefonskih in predplačilnih kartic 23 in v profitnem centru banknotnih in vrednostnih papiqev 44 ljudi. Slednja poslujeta z dobičkom, le proizvodnja papirja in kartona ima visoko izgubo. Tudi njihova hčerinska družba Radeče pa- pir muflon, ki ima 150 zaposlenih in se je specializirala za proizvodnjo samolepilnih materialov, je v letošnjih devetih mesecih zabeležila 55 milijonov tolarjev dobička. »Ker je državna pomoč vedno v božjih rokah, se moramo čim prej prilagoditi tržnim razmeram in z ukrepi povečati likvidnost podjetja, ^to bomo programe z največjo izgubo ukinili, kar pomeni v treh mesecih za 10 odstotkov manj zaposlenih (od vodstva do proizvodnje) ter zmanjšanje obratnega kapitala,« pravi Ocvirk. Pripravljajo tudi reoi^anizadjo podjetja v holdinško obliko, da bo--do zagotovili razvoj vsaj üstih družb, ki imajo perspektivo. »Že zato, ker delamo kartice, več kot dve leti ne smemo poslovati z izgubo,« pojasnjuje direktor, »za družbo papir in karton bomo pač naprej poskušali >teIovaditi< z državo, saj bi po vseh kriterijih morali to pomoč dobiti.« Družba Radeče papir je kljub temu, da je v prvih devetih mesecih ustvarila 8 milijard tolarjev, naredila 400 milijonov tolarjev izgube, kar je dvakrat več od planirane ter 30 odstotkov nižje kot v enakem lanskem obdobju. So pa uspeli za deset odstotkov dvigniti cene na najbolj ključnem programu kopirnih in vrednostnih papirjev. Reorganizacija podjetja Tuš Od prvega decembra bodo družbe, ki se v poslovnem sistemu ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, z zabavo in s prodajo naftnih derivatov, povezane v Skupino Tuš, ki jo bo vodil dosedanji direktor Engrotu-ša Aleksander Svetelšek, Engrotuš pa bo prevzela dosedanja vodja marketinga Tanja Tuš, žena še vedno 100-odstotnega lastnika -niša Mirka "niša. »Gre za reorganizacijo na višji ravni z namenom, da združimo znanje ter kulturo Tuša ter to uspf šno prenašamo na tuje trge. Ko družba raste je odločitev o reorganizaciji pojasnil direktor Aleksander Svetelšek. »Nekaj že zaradi same rasti, smo med tridesetimi najhitreje rastočimi podjetji v Evropi, nekaj pa tudi zato, ker se v naslednjem letu širimo kar na tri tuje trge.« Družba Tuš je v BiH. Srbiji in Makedoniji že odkupUa večino zemljišč za gradnjo novih centrov, ki jih bodo začeli graditi v naslednjem letu. Tudi v Sloveniji nameravajo naslednje leto zgraditi vsaj dvajset novih objektov, samo v letošnjem letu pa so vanje vložili 18 milijard tolarjev. RP, foto; GREGOR KATlC V nov supermarket v Vojniku je družba Tuš vložila šeststo mitijonov tolarjev, pol milijona pa je podarila osnovnima šolama Vojnik m Frankolovo. Na otvoritvi je bila precejšnja .gneča. Če ne, bodo zanjo iskali strateške partnerje ali jo bodo prodali. V tem primeru se lahko zgodi tudi, da bo v papirnici namesto 340 zaposlenih le še približno 150 ljudi. ROZMARl PETEK Nagradili CRI in Gorenje Ob uradnem odprtju 17. ljubljanske^ pohištvenega sejma so najboljšim razstavljavcem podelili nagrade za različne, v glavnem oblikovalske dosežke. Nova na^-da, s katero želi razstavišče še posebej izpostaviti industrijsko oblikovanje, se imenuje deset najboljših. Prejeli so jo izdelki in sistemske rešitve, ki najbolje združujejo funkcionalnost s tehnološko oziroma z likovno kakovostjo. Strokovna žirija je kot najboljše ocenila tehnološko središče kuhinje "Gorenja. Podelili so tudi številne druge n^ade. Gorenje je dobilo tudi tradicionalno navado zlata vez, ki jo podeljujeta združenje lesarstva pri gospodarski zbornici in gospodarsko razstavišče, in sicer za kuhinjo delta multicolor. Zlato plaketo revije Naš dom za pohištvo domačega proizvajalca, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje, pa je prejelo podje^e CRI iz Celja za otroško posteljico Buke-la. JI Zatišje na borzi z ohladitvijo vremena so se umirili tudi vlagatelji, tako da je Ljubljanska borza doživela enega najraimejših tednov v tem letu. Ob vsem tem je treba priznati, da se cene delnic še kar dobro držijo, saj so glavni indeksi ob pasivnem trgu v novembru izgubili vsega odstotek. Najbolj se je zmanjšalo trgovanje z delnicami Telekoma, ki so bile v oktobru med najbolj likvidnimi, v zadnjem tednu pa promet z njimi praviloma ni presegel niti 30 milijonov tolarjev. Ob tem je še zanimivo, da tudi tečaj ostaja praktično nespremenjen. Vse kaže, da je meja 70 tisočakov tista, pri kateri so vlagatelji pripravljeni počakati na podatke o poslovanju v prvih devetih mesecih, kar bo tudi prvi podatek o poslovanj u družbe v letošnjem letu. Telekom je izkoristil možnost in zaradi pozne uvrstitve v kotacijo ni predstavil polletnih rezultatov, vendar pa se bo moral potruditi in do konca tega meseca »odgrniti zaveso«, ki zakriva letošnji uspeh. Poslovanje Telekoma je ena zadnjih letošnjih skrbno varovanih skrivnosti, ki bi lahko vplivali na premik tečaja. Pri vseh ostalih podjetjih namreč lahko analitiki že dokaj dobro predvidijo letošnje poslovanje in cene delnic so temu že bolj ali manj Oa»ka Ime brni» tečaj Proi netvmSrr %spr. CICG Cinkarna Celje 24.537.72 55.16 0,56 CETG Cetis 22.000.00 0,99 0.00 CHZG Comet Zreče 2.190,00 0,51 0.00 GRVG Gorenje 5.447,96 83,08 -0,20 PILR Pivovarna Laško 8.845.50 236,47 1.04 JTKS Juteks 26.200.00 0,15 ETOG Etol 49.504.67 6.81 1,02 Delni ce Telekoma s 0 pO prometu zi jostale tudi za delni- Gorenja. Gorenje se je kot kaže le uskladili delničarji in sklicalo skupščino delničarjev, ki bo odločala kar o 50-odstotni dokapitahzaciji družbe. Med glavnimi investitorji bo kot kaže EBRD, za kaj natančno bo družba porabila sredstva in kakšna bo cena novo izdanih delnic pa družba še ni razkrila. Glede na ceno na trgu, ki se v zadnjem času vrti okoli knjigovodske vrednosti, vlagatelji kot kaže iričakuj o večjih presenečat BIO Več govora je o delnicah pooblaščenih družb, Nov : vplival na konsoUdacijo v čarji si od zadnjih najav pr no veliko dobička, sč tudi Mercate bolj aÜ nodajalcu kot pa želj družbi in temu primerna ji delnic Maksime holdinga za okrogle 3 odstotke, kar bi lahki ih holdingov. 'kate ?vzem podje • -0,49 • -0.16 nekdanjih ka: L Dein ijgre mov ne morejo obetati rav-meru Maksime holdinga in i formalno zadostitev zako-ponudrtika, da poveča svoj delež v tudi ponujena cena delnic. Cena ;e ie sicer v tem tednu povzpela pomenilo, da vlaga- ivljene ponudbe, a " itelje :boljšanje stanje lastništva to le malo v» mi portfelj družbe, nenazadi . vredna že samo naložba v delnice Istrabenza. prevzem pa je vplival tudi na ta primorski hol cena delnic najvišje v zadnjih treh mesecih. Klub občutnemu zmanjšanju povpraševanja i sega poslov, pa glede na dogajanje ob borzi ni n kovati ravno mirnega nadaljevanja jeseni. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. norda ma-ijene cene Napovedan ling, saj je padcu ob-)žno priča- kratko Kaj je v ozadju? Družba Sava je v petek prodala vse delnice (skoraj 416 tisoč), ki jih je imela v Pivovarni Laško, Pri tem že dva dni delnice pivovarne kupuje finančna družba Center naložbe, bivši Infond Holding 1, ki je od včeraj zbraia skupno malo manj kot 616 tisoč lotov navadnih delnic, kar predstavlja dobrih 7 odstotkov glasovalnih delnic. Kot so sporočili iz Save, je prodaja v skladu z njihovo strategijo učinkovitega upravljanja donosnih portfeljskih finančnih naložb, a kaj se za tem v resnici skriva, je trenutno še stvar špekulacij. RP Žagar odgovarja Klančniku Javno-zasebno partnerstvo v projektih in ne v lastništvu PoroCali smo, da je direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klanč-nik javno protestiral proti novemu pravilniku o subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki ga je sprejela vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po Klančniku naj bi ta pravilnik, ki med drugim določa za nosilce razvoja v regijah le tiste agencije, ki so v vsaj 51-odstotni državni ali občinski lasti, onemogočal delo vsaj sedmih slovenskih regionalnih razvojnih agencij, katerih lastništvo je pretežno zasebno. S tem naj bi po Klančnikovem mnenju tudi kršili usmeritve vlade, ki v razvojni strategiji do leta 2013 posebej poudarja pomen javno-za-sebnega partnerstva kot te- meljno gibalo razvojne politike. Klančnik je ministra Ivana Žagarja, ki vodi službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko, tudi obtožil, da se o teh problemih ni pripravljen pogovarjati in dogovarjati, in zagrozil, da bodo o njegovem početju obvestili tudi predsednika vlade Janeza Janšo. Iz vladne službe zdaj odgovarjajo, da je domnevno sporni pravilnik podzakonski akt Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in kot tak za nosilke regionalnega razvoja opredeljuje lokalne skupnosti (občine!. pri čemer so regionalne razvojne agencije strokovno, tehnično in administrativno orodje občin za izvajanje njihovih skupnih odločitev, ki jih sprejemajo sveti regij, sestavljeni iz županov vseh občin na območju regije. Zahtevani večinski delež občin v lastniški strukturi naj bi po mnenju vladne službe le odražal politiko decentralizacije in zagotavljal javni interes. Gre namreč za vmesno fazo pred oblikovanjem prihodnjih pokrajin, ki bodo v celoti prevzele odgovornost za regionalni razvoj, s čimer bodo prevzele tudi pristojnost odločanja o organiziranosti razvojnih institucij, ki jim bodo v pomoč pri uresničevanju nalog regionalnega razvoja. »Pravilnik nikakor ni v nasprotju s konceptom jav-no-zasebnega partnerstva, saj ne posega na področje konkretnih projektov, kjer se ta koncept izvaja,« sporočajo iz vladne službe. BRST Debatni klub Gimnazije Celje-Center praznuje 10. obletnico obstoja. Debaterji so v teh letih na regijskih turnirjih osvojili pet prvih mest, zma^h na treh mednarodnih turnirjih, osvojili dva naslova državnih prvakov ter se večkrat uvrstili na druga in tretja mesta v konkurenci ekip iz tujih držav in Slovenije. Ob praznovanju jubileja bodo danes in jutri od 10.30 ure naprej predstavljali debatni klub, jutri ob 14. uri pä v šolski knjižnici pripravljajo debato o upravičenosti zahteve po predstavniku mladih v Evropskem parlamentu. Pripravljajo še več prireditev v okviru UNESCO dejavnosti šole. Z mentorjema debat prof. Matejo Glušič Lenarčič in prof. Miho Gartnerjem ter sociologom prof. Sergejem Vučerjem bodo počastili svetovne dneve mladine, otrokovih pravic, medtiarodni dan strpnosti in dan boja proti nasilju nad ženska- Za mlade debaterje je najpomembnejše svetovno debatno tekmovanje. Celjski dijaki so se že udeležili svetovnih debatnih tekmovanj v Južnoafriški republiki, Singapur-ju, Peruju, Nemčiji, Kanadi in Walesu. Julija prihodnje leto pa bo našo državo na svetovnem debatnem tekmovanju v Južni Koreji zastopala Blažka Hunski. BS VJurkloštru 5. dobrodelni koncert Zavod Odon Jurklošter v petek, 17. novembra, ob 19. uri v jm^kloštrski cerkvi organizira 5. dobrodelni koncert. Nastopili bodo; Kvartet Stična, Nuška Drašček, oktet Push-luschUe in vokalna skupina Gloria. Koncert bo povezoval Marjan Bunič. JS - Št. 89-14.1 Grajsko gospodarsko poslopje, t.i. pristava, kjer so zgradili prizidek. Dvorec Strmol lišpajo v Rogatcu obnavljajo pristavo dvorca Strmol, posamezna obnovitvena dela pa opravljajo tudi v samem dvorcu. V sklopu obnove pristave, kjer so lani poskrbeli za novo ostrešje, so letos na novo zgradili njen prizidek, ki so ga končali pred nekaj dnevi. Prizidek je bil namreč v tako slabem stanju, da so ga morali porušiti ter narediti njegovo rekonsurukcijo. Vpri-stavi, kjer so zadnja desetletja stanovanja, bo po končani obnovi sedež občinske uprave ter Zavoda za kulturo, razvoj in turizem Rogatec, ki ima med drugim na skrbi muzej na prostem ter dvorec. Vrednost opravljene naložbe znaša 20 milijonov tolarjev, od česar sta po polovico prispevala kulturno ministrstvo in občina. Mini- strstvo je že zagotovilo del vrirajo štukature ter gradijo sredstev za obnovo pristave povezovalni leseni balkon, v prihodnjem letu. Gre za dela v vrednosti 15 mi- Trenutno še potekajo dela lijonov tolarjev, na dvorcu Strmol. kjer resta- BRANE JERANKO Knjiga Diabetes je ozdravljiv Nadanai li dan diabetiči v bodo v Celju prestavili knjigo Diabetes je ozdravljiv. Predstavitev bo ob 18. uri v Planetu zdravja v Savinovi ulici 3 (v 1. nadstropju objekta Rimljanka). Knjiga avtorjev Irme in Igorja Ogorevca je izšla v založbi podjetja As An, d.o.o., iz Ljubljane. Na predstavitvi bodo . poleg avtorjev knjige svoje izkušnje predstavili tudi ozdravljeni bolniki, ki bodo povedali več o samem poteku samoozdravitve. Več informacij o metodi, ki vključuje »ter-moregulacijo telesa«, pravilno prehrano in uporabo naravnih olj, lahko dobite na spletni strani www.planetz-dravja.com. AB Jur Samec s starši, v ozaciju slika Piummy aH češpOln jam - sladko z grenkim priokusom Neverjetne barve v celjski Galeriji Mik so zadnjič v tem letu odprli razstavo slik tn medse povabili ljubitelje slikarske umetnosti. Tokrat so bili ti v družbi akademskega slikarja Jura Samca, ki je s svojimi slikami, izstopajočimi z neverjetnimi barvnimi kombinacijami, v prostor vnesel novo energijo in nov pogled na slikanje. Razstava bo na ogled do 11. januarja 2007 v Gajih 42b. v Celju, vsak dan od 8. d017. ure. PROMOCIJSKO BESEDILO . V pričakovanju obvestila o »nesreči« Po reševanju v praksi Golte še za vajo Marsikdo se še spomni dogajanja v juniju, ko je na Golteh v hudem neurju na sedežnici Medvedjak ostalo uje-tili skoraj petdeset upokojencev iz raz-Učnih slovenskili krajev. Tudi v NT smo podrobno poročali o njihovem reševanju, predvsem pa o vprašanjih, ki so se pojavila v reševalni akciji. V zadnjih letih je bilo nekaj dogodkov na žičniških napravah, pri katerih intervencija zahteva visoko stopnjo usklajenosti dela vseh javnih reševalnih služb. Na žičniških napravah in objektih namreč obstaja zelo velika možnost nastanka nesreče kot posledica izpada celotnega sistema zaradi vremenskih razmer, udara su-ele ali požara. Zaradi vseh teh razlogov so v soboto pripadniki različnih služb pripravili reševalno vajo Golte 2006. Temeljna zamisel vaje je slonela na predpostavki, ki je omogočala preigravanje zelo zahtevne kombinacije reševanja ijudi iz gondolske nihalne žičnice in s sedež- Analiza junijskega reševanja na Golteh je pokazala, da sicer ni hUo večjih napak, problem je le, ker so upravljavci centra prepozno obvestili reševalce, zato 50 bili upokojenci ujeti na sedežnici kar nekaj ur. Kakor je slišati, je večina upokojencev vložila tožbo zoper dnižhn GoHe, skupno pa naj bi zahtevali 30 milijonov tolarjev odškodnine. »Analiza junijske nesreče je pokazala, da moramo bolj natančno urediti to področje,« je poudaril Darko But, vodja celjske izpostave uprave za zaščito m reševanje. V sobotni vaji so sodelovali gorski reševalci, jamarji, zgomjesavinjski gasilci, center za socialno delo, občina, upravljalec ter ostale službe za zaščito in reševanje; skupno je na vaji sodelovalo 106 ljudi. »Predvsem smo želeli opozoriti še na en zelo pomemben vidik, in to je nudenje psihosoclalne pomoö udeležencem v nesreči, torej na dogajanje po reševanju,« Vaja Golte 2006 v želji, da se kaj takšnega ne bi pripetilo. V prvem sklopu so prikazali reševanje ujetih v gondoli, nato so »reševali« še ujete na sedežnici. Poleg reševanja in vseh podrobnosti so lahko obiskovalci izvedeli veliko podatkov o delu posameznih služb, saj so dogajanje spremljali z zelo dobrimi komentarji vseh sodelujočih. Po opravljeni analizi sobotne vaje na Gol- teh bodo odgovorni izdelali predlog strategije obvladovanja naravnih nesreč na žičniških napravah in objektih, ki naj bi veljala za vso Slovenijo. Podobne vaje nameravajo pripraviti tudi v drugih centrih, prva naj bi bUa na vrsti Rogla. US Foto: US, SHERPA Obisk s Kosova v Celju je bila v četrtek na obisku 30-članska delegaci ja s Kosova, ki sodeii ----- storsko načrtovanje r zgodo\ programu UN - Habitat pro- vojne ti ivni občin 2005-2007 na Koso- Mestne Delegacijo so sestavlji ätrstva za okolje ■ Kosovo. Podžupai predstavniki tamkajšnjega mini-ir, predstavniki združenja mest, ih lokalnih skup no i Marko Zidanšek je mesta, njegov razvoj in najpomembnejše raz-ostorske projekte. Predstavniki strokovnih služb ^ine Celje pa so jih seznanili s prostorskim načrtovanjem v Celju in s primeri dobre prakse pri pripravljanju projektov za črpanje sredstev iz stmktumih skladov Evropske unije. Delegacija iz Kosova si je v Celju ogledala tudi ivetovalci za centralno čistilno napravo in se seznanila s projektom teh-predstavil nološkega parka TehnopoUs. BS z občinskih svetov Začeli delati ŠMARJE PRI JELŠAH - Na konstitutivni seji so med drugim izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ker se pred njo niso uspeli dogovoriti, iz katerih strank naj bo komisija, v svetu je zastopanih šest strank, medtem ko je članov komisije pet, so svetniki za člane komisije glasovali tajno. Bila sta potrebna celo dva kroga, pri čemer je na koncu brez člana v komisiji ostala le DeSUS. V komisiji bodo Jožef Cerovšek (NSi), Nina Jagodič (SMS), David Stupica (SDS), Franc Namurš (SLS) in Tomi Rumpf (LDS). Ali so težave zgolj pri imenovanju omenjene komisije že napoved, da bo v svetu potrebna koalicija, ki je danes po besedah župana Jožeta Cakša še ni, bo znano kmalu. Če bi bila v koaliciji tudi SDS, bi veljalo računati, da vsaj en njihov svetnik ne bi bil »zanesljiv« pri glasovanju po navodilih koalicije. 2e na konstitutivni seji je namreč svetnik SDS Franc Jager kar dvakrat glasoval proti kandidatu, ki so ga sicer podprle pomladne stiranke. Poleg tega se je Jager le nekaj dni pred vohtvami pojavil na letaku v podporo Cakšovemu protikandidatu To-miju Rumpfu, ki ga SDS sicer ni podpria. ŠO Koalicije ne bo PREBOLD - V četrtek je v Preboldu minila prva seja novo izvoljenega občinskega sveta s starim oz. novim županom Vinkom Debelakom. Izvoljeni člani sveta so imenovali tričlansko komisijo za pregled poürdil o njihovi izvolitvi, sprejeli poročilo o izidu volitev ter poudili mandate izvoljenih članov občinskega sveta in mandat župana. Člani občinskega sveta pa so med drugim tudi potidili člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V Preboldu je v 15-članskem občinskem svetu najštevilčneje zastopana LDS s šestimi predstavniki, sledijo SDS s štirimi, Desus z dvema, po en mandat pa pripada sti-ankam SNS, SO in SLS. Koalicijskih dogovorov ne bodo sklepali, ker to v preboldskem občinskem svetu, po besedah župana, tudi nikoli ni bila navada. MJ Svetnice za tvoraejše sodelovanje RADECE - Prvič v novi sestavi so se minuli teden sestali ra-deški svetniki. Na seji so potrdili, da bo občinski svet naslednja štiri leta sestavljalo pet svetnikov iz SD-ja, štirje iz SDS-ja, trije iz Zveze za napredek Radeč ter po en svetnik iz LDS-a, NSi-ja, SLS-a in Desusa. Novi župan Radeč Matjaž Han si je že zastavil okvirni načrt dela. Kot pravi, bo poskušal iskati čim širši konsenz med svetniki, pri čemer se bo trudil, da bi »stranke izločil iz odločanja, kar pomeni, da bom poskušal svetnike poenotiti, da bodo sprejemali odločitve, ki bodo v prid vsem občanom«. Obljublja tudi, da bodo seje krajše, kot so bile doslej, manj zahtevne z manj točkami in pogostejše, »da se bomo svetniki večkrat srečali in pogovarjali o težavah in razvoju občine«. V radeškem občinskem svetu se je letos v primerjavi s prejšnjim mandatom precej povečalo število svetnic, in sicer z ene na šest. »Verjamem, da bomo tvorno sodelovali. Ženske so bolj premišljene in odgovorne kot moški, kar bo nedvomno pripomoglo h kakovosti dela v občinskem svetu,« je prepričan Han. Na ustanovni seji so imenovali tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednica komisije je Rafaela Pintarič (tudi radeška podžupanja), člani pa so Dam-Petavar Dobovšek, Janez Prešiček, Miro Florjane in Mir. BA Prvič v novi sestavi ŠENTJUR - Na svoji prvi seji se je v četrtek zbral novi šentjurski občinski svet v precej spremenjeni sestavi. V svetniške klopi je sedlo kar 15 novih svetnikov, SDS pa je podvojila njihovo število v primerjavi s prejšnjim mandatom. Kako bo odločal nov občinski svet, razdeljen na dve podobno številčno močni koaliciji, še ni jasno, saj so na dnevni red uvodne seje uvrstili zgolj poročilo o lokalnih volitvah, potrdili so tudi mandate in sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi župana mag. Štefana Tisla. Slednji je vodil tudi prisego novih svetnikov in ob nagovoru izrazil pričakovanja o učinkovitem sodelovanju v skupno dobro. Svetniki so imenovali še Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Jože Korže (SDS), Janko Cerkvenik (NSi), Florjan Cveto Erjavec (SD), mag. Marko Diaci (SMS). Stanko Artiček (DeSUS), Robert Maruša (SLS) in Robert Polnar (LDS), zastopane so torej vse stranke, ki so se prebile v občinski svet. O predsedniku naj bi odločali na naslednji seji, ta se obeta sredi decembra. PM Najprej dokončati že začeto delo VITANJE - V petek se je na kostitutivni seji sestalo tudi 10 novoizvoljenih občinskih svetnikov nju. Sejo je do po TOizvoljenemu (in hkrati :rihu vodü Viktor Jager. S z volitvami samimi v Vita-e za mandatna vpraša-/ali Viktorja dosedanjemu) županu Slavku Vet potrjevanjem mandatov tako kot; nju ni bilo zapletov Za člai nja, volitve in imenovanja lana Hrovata in Marjana Plankla. Predsednika bodo izbrali sami. Dogovorili so se, da bo komisija v dveh tednih pripravila predlog članov za odbore in delovna telesa. Župan Slavko Vetrih je novoizvoljenim svetnikom predstavil aktualno dogajanje v občini, med prioritetnimi nalogami pa je izpostavil dokončanje posodabljanja vseh za letos predvidenih cestnih odsekov MBP Začenja se cepljenje proti gripi Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bodo začeli cepiti proti gripi 15. novembra, v naslednjih dneh pa tudi v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih v celjski regiji. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celjebodo cepili vsak dan od 8. do 12. ure, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Cena cepljenjaproti gripi je 2.800 tolarjev. Nižja, 1.500 tolarjev, bo le za najbolj ogrožene skupine, to pa so kronični bolniki, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 65 let. Lani se je v Sloveniji proti gripi cepilo več kot 200 tisoč ljudi, med njimi približno 30 tisoč v celjski regiji. Cepljenje je najbolj učinkovita zaščita pred gripo. Ta akutno virusna bolezen je razširjena zlasti v zimskih me- secih in ogroža vse prebivalce. Nevarna je zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice. «Gripa je še posebej nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe ter otroke. Ocenjujemo, da v Sloveniji vsako leto zboli več kot 60 tisoč ljudi, v epidemijah pa mnogo več. Najboljši in najučinkovitejši ukrep proti gripi je preventivno cepljenje. Cepivo proti gripi pri nas uporabljamo že vrsto let. Sestava cepiva se vsako leto spreminja in prilagaja virusom gripe, ki po predvidevanjih v tem letu krožijo po svetu. Tisti, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Cepimo v mišico nadlahti, Cepljenje običajno poteka brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mesrn vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina,« je povedala dr. Alenka Skaza, dr. med., spec, epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Od letošnjega leta je na voljo tudi cepivo za otroke, ki so mlajši od treh let. »V primeru, ko se otroci prvič cepijo proti gripi in so mlajši od 9 let, prejmejo dva odmerka cepiva v obdobju ene^ meseca. Če so se proti gripi cepili že kdaj prej, prejmejo tako kot odrasU samo en odmerek cepiva,« pojasnjuje dr. Skaza. MBP Jesen v Ginku Mlado društvo zellščar jev Celje z imenom Ginko (po znamenitem drevesu z zdravibiimi lisü) je aküv-no tudi v času, ko narava počiva. To obdobje namenjajo razUčnih poučnim in koristnim predavanjem, ki jih vodijo priznani strokovnjaki s področja zeliščars- sredo, 15. no 7.urivspodnj mbra, doma v Celju napovedu predavanje zeliščarja in enega izmed pobudnikov ustanovitve društva Ginko, Jurija Kukuruzoviča. Izbral je dve zanimivi temi. Prva bo naravnana na zgodovino naravnega zdravilstva, druga pa bo razkrila skrivnosti in zdravilne učinke ginka, ki ni samo okrasno, temveč tudi zdravilno drevo. Raste tudi vMest-nem parku v Celju, pod njegovo košato senco se po navadi pred odhodi v naravo in izlete zbirajo celjski »ginkov-ci«. V farmaciji je iz njegovih zdravilnih učinkovin znan po tabletkah za boljši spomin. Vstop na to predavanje je prost. Pri Ginku pa za naslednji dan, 16. novembra, napove-zanimiv dogo- dek, o de- lavnico. Ta bo v Osnovni šoli Lava v Celju, kjer so pokazali za takšno srečanje in Med 17. in 20. uro bo predaval kulinarik Branko Pod-menik, ki bo pripravil in predstavil jedi iz buč, kostanja, žit in topinamburja. Zla- sti o slednjem, zdravünem krompirju topinamburju, ki ga je mogoče v zadnjem času kupiti tudi pri nas v bolje založenih trgovinah z zelenjavo ali na tržnici, ljudje bolj malo vedo. Njegovo zdravilno moč pa najbrž bolje poznajo bolniki s sladkorno boleznijo. O uporabi zdravilnih zelišč v kulinariki pa bo predaval znani strokovnjak dr. Janko Večer se bo nadaljeval s po-kušino pripravljenih jedi, na voljo pa bodo tudi recepti, napovedujejo dogodek pri Ginku, kjer za to predavanje sprejemajo prijave in plačila akontacij, ki znašajo za člane dmštva 2.000, za nečlane pa 2.500 tolarjev Jezero polno novih rib iski več kot ätiri tone ki več kot petsto ščuk in več kot tri tisoč smučev. Zd, so jim dodali Se pet ton kr. pov. Ko bodo ribe prežim le, bo v naslednji sezoni t bolov na dober. Skavti v šentjurski cerkvi Srečanje sicavtov v Šentjurju Šentjur je v soboto zaživel ne le v znamenju mar-tinovanj, temveč je gostil tudi skavte iz vse Slovenije. Na izobraževalnem dnevu se je tako zbralo okoli 70 članov Bratovščine odraslih skavtov. Srečanje so začeli v župnijskih prostorih pri cerkvi sv. Jurija z uvodnimi pozdravi in duhovno mislijo, nato pa so se udeležiti raztičnih predavanj in delavnic. »Izobraževanje smo tokrat zastavili v smeri spoznavanja veščin dobrega voditelja, razpravljali smo o osebnostnih lastnostih, ki jih le-ta potrebuje, o usmerjanju in razporejanju nalog. Tokrat smo büi gostitelji Sentjurčani, Mravlje in Mravljinci, sicer pa tovrstna enodnevna srečanja pripravljamo po vsej Sloveniji,« je povedala Jadranka Škomik, voditeljica ženskega dela šentjurske bratovščine in dodala, da so preživeli izjemno uspešen dan. Izkoristili so ga tudi za promocijo kraja, saj so obiskovalcem razka-zali znamenitosti Zgornjega trga in srečanje končah z mašo, ki jo je vodil celjski škof dr. Anton Stres. Šentjurska bratovščina odraslih skavtov ima kar 28 članov, kar jo uvršča med številčnejše, medtem ko je skavtov na Šentjurskem skupno okoli 120. »Naša posebnost je velik starostni razpon, člani so stari od 21 do 65 let, včasih aktivnosti prilagodimo mlajšim, drugič starejšim; mladostna zagnanost in izkušnje so dobra kombinacija,« je še povedala Škorni-kova. Tudi v prihodnje ne bodo počivali, saj se približuje adventni čas, ko bodo še posebej aktivni na humanitarnem področju. Letos bodo tako ponovili akcijo, ki bo namenjena pomoči najbolj ogroženim. PM Festival gluhih v Žalcu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil pred dobrim tednom 2. fesüval gluhih v gledaliških igrah. Na njem je sedem gledaliških skupin, delujočih v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter šestih regijskih društev gluhih in naglušnih z desetimi kratkimi igrami predstavilo življenje in delo gluhih z uporabo znakovnega jezika. Nastopajoči so s pravim igralskim žarom potrdili, da kultura v društvih gluhih in naglušnih, ki je v gluhi skupnosti prisotna od samega začetka organiziranega delovanja gluhih od leta 1930 dalje, živi in da se za njen obstoj ni treba bati. Kot soorganizator se je v uvodnem delu festivala predstavilo Društvo gluhih in naglušnih Celje in ob tem opozorilo tudi na nekatere širše probleme v zvezi s položajem gluhib in naglušnih v družbi. Društvo je büo ustanovljeno leta 1948. Danes v 20 občinah povezuje več kot petsto članov. Ima status društva v javnem interesu in status invalidske orgartizaci-|e, edino med 13 regijskimi društvi pa je tudi ustanovitelj in lastnik invalidskega podjetja Zaupanje. Njegova glavna dejavnost so pleskarska in parketarska dela, zaposlitev pa zagotavlja med desetimi zaposlenimi tudi štirim gluhim in enemu naglu-šnemu članu društva. Ne glede na težave, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, gluhi in naglušni nimajo priznanega statusa in-vatida zaradi gluhote in na-glušnosti. Na pod^ zakonskih predpisov imajo najmanj pomoči države v pri-meijavi z drugimi vrstami invalidov. Izjema je nedavno priznana zakonska pravica gluhim do tolmača slovenskega znakovnega jezika. Ta pravica ima za gluhe izjemen pomen, saj je s tem znakovni jezik kot materni jezik gluhih dobil ustrezno potrditev tudi v Sloveniji. Do uzakonitve te pravice so bili gluhi prikrajšani za eno temeljnih ustavnih pravic. MSL Razstava z jezera okviru prireditev ob letošnjem praz-u Krajevne skupnosti Vrbje pri Zal-ie bila na ogled tudi razstava shk ........ čina Mi- lana Žohiirja na temo Z jezera. Na odprtju je spregovoril predsednik sveta KS Dušan Pungartnik, medtem ko je razstavo predstavil avtor sam. Kot je dejal, se je s fotografiranjem začel ukvarjati v študentskih letih, ko je končal fotografski tečaj. Pozneje se je ukvarjal predvsem s strokovno fotografijo in objavljal predvsem v strokovnih revijah in knjigah. Razstava v Vrbju je bila njegova druga samostojna, posvečena pa je jezeru Vrbje. Z njim Vrbenčani vedno bolj živijo, in tudi Milan Žolnir se brez fotoaparata ne odpravi na sprehod ob jezeru. Zdaj že pripravlja naslednjo razstavo na hmeljarsko tematiko. IT >vemlier2006 - Mag. Milan Žolnir na razstavi svojih fotografij proslavili §e zmago staro-i la katerega so vabili vse občane, pa prispeval 200 litrov mošta. ložica ljudi, ki so poleg vinskega svetnika Čeprav imajo v Moziiju bolj malo svojega vina, se ne pustijo motiti. Če ne drug, lu, za martinovanje, pa vino krsti kar pustni župan Drago Policnik. Tako se da združhi več svetnikov, od Martina do Pusta, ki ga sicer samo v Mozirju pišejo z veliko začetnico. Utos se je v Šmertnem predstavilo osem od desetih zaselkov, Eni so prikazali »prešanje tovkcau, drugi kritje slamnate strehe, kuhanje žganja, izdelavo sodov, koline... Med glasbo je, sicer bolj po tiho, zvenela Savinjska Še bolj slavnostno kot preteMa leta je bilo na Martinovo nedeljo v Šmartnem v Rolni dolini, saj ravno letos dolina,zaigran;nalisttrte,vživžavpasejemelaloneskoncnovelikootnik.Niččudnega,sajieobčina$maT^^ mineva ISOleteerkvesv. Martina. Nesamovina,tudidomačihdobrotgospodinjnimafljkalo, pripravilipaso ob Paki ena redkib, kjer nenehno raste število prebivalcev. še zanimivo razstavo prhrkovalcev na zvonove, gram. Tradicionalno okusne so bile tudi dobrote kmečkih turizmov, vino zadnjih let, kar je z veseljem ugotavljal tudi predsednik Kar tridnevno tradicioi lu je pripravilo Turistično o konjiških vinogradnikov in vinarjev Jože Kotnik ml. Biagoslov mošta oziroma mladega vina so zaupali konjiške prireditev je bila razstava Marka Rebova (na sliki z učenkama OŠ na Ponikvi). Največ obiskovalcevie pritegnila mu nadžnpnikn Jožetu Vogrinu. Martinova nedelja, ki sojo obeležili z mašo v cerim sv. Martina in nastopom Pihalnega oricestra Šentjur. Martinovo je v Šmartnem ob Paki zagotovo eden največjih praznikov. To je v sobotnem popoldnevu dokazala Prireditev v Martinovi vasi sta ob pi množica ljudi, kije imela v Martinovi vasi, v neposredni bližini železniške postaje, kaj videti. Čas, ko se iz mošta goste tudi letos privabila nadškofa sv. Martina in naredi vino, v Šmartnem že več tet bogatijo s prikazi domačih opravil. Uidi v dnigem mandatu vozi n: IV in turistično društvo, ki sta v jo Cigoj. Usta je raztegnila izpoved in teko je menda edini hlapec, ki spi s kraljico. Im Smučarski sejem Smučarsko druätvo Snežak iz Celja pripravlja od četrtka do nedelje sejem nove in rabljene smučarske opreme in s tem napoveduje tudi začetek nove smučarske sezone. Sejem so tokrat pripravili v hali A celjske-^ sejmišča na Golovcu, pri čemer obljubljajo najbolj celovito ponudbo rabljene in nove smučarske opreme doslej. Sejem bo odprt v četrtek in petek od 10. do 19. ure in v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. »Obiskovalci bodo lahko izbirah med novo opremo najrazličnejših proizvajalcev in med rabljeno opremo, pri čemer smo ponudbo še izboljšali, saj jo bomo sproti predstavljali na spletnih straneh društva, kjer bodo ponudniki lahko kar od doma videli, če je njihova oprema prodana ali ne,« pravi dolgoletni predsednik društva Boštjan Jeraša. Sne-žakovci bodo na sejmu postavili tudi servisni oddelek, kjer bo mogoče opraviti popravila smučarske opreme, montažo vezi in podobno. Pri tem gre le za prvo od letošnjih akcij tega društva, ki je nastalo leta 1992 kol poskus združevanja vseh strokovnih smučarskih kadrov v Celju. «Društvo je zelo dejavno in tudi uspešno, saj imamo 87 smučarskih učiteljev 1., 76 učiteljev 2. in 28 učiteljev 3. stopnje, 4 trenerje alpskega smučanja, 2 člana v državni A demonstratorski vrsti in člana v državni izpitni komisiji,« pravi Jeraša. Za božično-novoletne praznike pripravljajo prve prevozne smučarske tečaje, ki jih bodo izvajali na Rogli in Celjski koči, pri-praviU jih bodo tudi med zimskimi počitnicami, medtem ko bo vso sezono na Rogli ob koncih tedna delovala tudi Snežakova šola alpskega smučanja za najmlajše nadobudne smučarje. Društvo Snežak je lani z ZPO podpisalo tudi pismo o nameri, da bi celotno dejavnost prestavili na vse bolj priljubljeno smučišče na Celjski koči. »Z novim hotelom, ki bo že konec leta ponudil tudi nočitvene zmogljivosti, postaja Celjska koča vse bolj zanimiva. Ko bo ZPO prihodnje leto smučišče še razširil in postavil novo sedežnico, bo to smučišče postalo že podoben center, kot ga imajo Mariborčani na Pohorju,« pravi Jeraša. BRST H!TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih tn petkih, lai iranje o išvtjenju in deiu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev (€ 0.63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (6 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezpiačno prejemajo še vse p Naročniki imajo tudi pravico do treh bre: ein h ogiaj f, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice u tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek OS barvnih strani teieviiijskega sporeda in DCS ti iz sveta glasbe in zabave. moVlIMKI Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA t^aj: Datum rojstva: . Nepreklicna itaročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke upor^ljal sa za potrebe DaročiiSke službe Novega tednika Drugi rojstni dan dnevnega centra v Domu ob Savinji v Celju so v sredo proslavili drugi rojstni dan dnevnega centra, v katerega prihaja od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro že 30 uporabnikov. ■ Ti v centru ustvarjalno preživljajo dneve, se vključujejo v najrazhčnejše dejavnosti, center pa jim nudi tudi prevoz domov in nazaj, dnevno prehrano in zdravstveno ter socialno oskrbo. Za uporabnike organizirajo bralne urice, telovadbo, filmske ure, družabne izlete in sprehode, pripravljajo praznovanja, naj-različnejše delavnice in podobno. V sredo so se uporabniki zelo veseUli centrovega dru- gega rojstnega dne. Pripravili so prav poseben program, se posladkali z rojst-nodnevno torto in hvaležno sprejeli tudi darila, ki jim jih je pripravilo vodstvo Doma ob Savinji. Potem, ko so jim lani podarih pečico, so letos dodah še tehtnico in mešalnik. BS Avtobusna postaja razburila krajane VKS Ljubečna je krajanom Lipovca in Žepine pred kratkim pridsk kr^ko dvignila rabljena avtobusna postaja. Krajani so namreč močno razočarani nad rabljeno avtobusno postajo, ki so jo postavili v Zepini in je že bila predhodno postavljena na Ljubečni. Prepričani so, da je zanemarjena postaja neprimerna in v sramoto kraju, zato so zbirah tudi podpise za zahtevo, da se obstoječa postaja odstrani in nadomesti z novo plastificirano. Posredovali so nam tudi fotografijo sporne postaje in dopis, v katerem zahtevajo odgovor KS. Vprašanje o avtobusni po- staji smo tako naslovili na KS Ljubečna, kjer so nam zatrdili, da že imajo v načrtu obnovitvena dela. Sporno avto- busno postajo v Zepini naj bi nemudoma prepleskali in uredili, delati naj bi začeli že včeraj. PM Hura diskont odprt v četrtek je Mercator v Podjavorškovi ulici v Celju odpri svoj diskont Hura, ki je štirinajsti diskont tega podjetja. Celjski Hura ima 724 m^ skupne površine in dovolj parkirnih mest. Novo zaposlitev je dobilo šest trgovcev Kupci bodo lahko izbirali med več kot 1.200 izdelki, od prehrambenih izdelkov do drobnih gospodinjskih izdelkov, kozmetike in čistil ter izdelkov v akciji, ki jih bodo pripravljali vsakih 14 dni. BS, foto: GREGOR KATIČ VAŠE SKRITE ŽEUE^^ URESNIČITA NOVI fEDNIKIN RADIO CELJE Najbolj primeren cas, da se prepustite masaži, je večer, saj je nate najboljši prav počitek. Povabilo na masažo Naš namig - Kdor se prvi prijavi, prvi masira - Brez dodatnih vaj doma ne gre Naporen delovni dan, ko si niti ne drznemo pomisliti na zaključek - za takšno trenutno miselno preselitev v sodobnem direndaju pač ne potrebujemo neke bistvene koncentracije in lotosovega položaja. Prav vz^edno s silovitim vrtenjem obveznosti se vse bolj širi ponudba sproščujočih zadev. Pri vrhu slednjih se nahajajo masaže. V Medicu centru Lavanya v Areni Petrol \ Celju lahko izbirate med devetimi vrstami masaže, ene so z različnimi olji, druge so masaže hrbta, stopal ali katerega drugega dela telesa. Vodilo je pomagati ljudem predvsem pri določenih bolečinah, urenume uspešnice, kot je denimo čokoladna masaža in podobno, pa, kot zatrjujejo, pri njih ne boste našli. Naše pozornosti je bila v zadnjih mesecih deležna klasična masaža. Predvsem za domačo uporabo, da bi lahko v prihodnje zmasirai hči po napomem sedenju v šoli ter soprogo po delovnih obveznostih, sc je na predlagani izziv prvi prijavil Celjan Bogdan Petecin. Želja in volja po kopičenju tovrstnega znanja sta bili resnično neomajni, saj se je Bogdan dober mesec po prihodu iz Ljubljane, kjer je zaposlen na Pro metoo informacijskem centm in direkciji RS za ceste, redno in pridno lotil osvajanja veščin klasične masaže. Sestava hrbtenice, mišic, katera olja za katero masažo, vrstni red masaž-nih tehnik, koga in kako lahko ter hkrati ne smemo masirati ter še nešteto smernic za oblikovanje čisto pravega maserja. Čeprav se ma-sažne tehnike kot so gladenje, vtiranje, gnetenje, udarjanje in tresenje na prvi po^ed zdijo na moč preproste, je ravno nasprotno. »Je zelo zanimivo in pa precej bolj naporno, kot sem si sprva predstavljal. Osvojiš določeno znanje, ki pa ga moraš nato doma obvezno nadgrajevati. Predvsem vztrajnost je potrebna,« je tečaj tik pred izpitom opisal Bogdan, inštruktor masaže in vodja Medico centra Lavanya Marko Rakita pa je pristavil, da je pomemben občutek v rokah. »Masaža je fizično delo. Da bi znal posameznik dobro masirati, je potreb- Kfjub temu. da je masiranje napeme, naj bi načelo- tri masaže celotnega telesa, je pojasnil maser Sašo Podgoršek. Vaše skrite želje uresničujeta Nov tednik in Radio Celje, zatorej pišite na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. nih približno 50 ur intenzivnega _ dela. To je osnova - klasična masaža. Po opravljenem tečaju pa je priporočljivo dodatno izobraževanje, obiskovanje seminarjev, spremljanje strokovnih publikacij.« Izpit, pred katerim je Bogdana prevevala ravno pra\^nja mera ti-eme, obsega tako teoretični kot praktični del. V okviru drugega, ki ga boste to soboto ob 10.10 uri lahko slišali na Radiu Celje, je poleg izvedbe masaže moral svojemu učitelju maserju pojasniti določene ključne dele masaže. Vseskozi je treba ohranjati stik s telesom, pravilen vrstni red masažnih tehnik, zelo pomembna pa so tudi začetna vprašanja strankam: ali imajo kakšno poškodbo, bolezen, alergijo na določeno olje itd. Z masažo, ki je primerna predvsem za konec dneva, ko gremo le še poävat, se med drugim do osemkrat poveča prekrvavitev in ima še vrsto blagodejnüi učinkov. Bogdan je predstavil osvojeno znanje in v njegovih rokah se je zn^la želena in prislužena diploma. Pridobljenemu znanju lahko tako zdaj doda specifične masaže kot so refleksna masaža stopal, shiatsu masaža, ayurveda ... Zamisel, da bi se Bogdan profesionalno lotil tovrstnega dela, pa, kot zatrjuje, bo še malo počakala. Naprej bodo uživali družinski člani. MAJAGORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Kot pravi Bogdan, učenje masaže m mačji kašel]. toda z debro razlage mentorjev je veliko lažje. Želja je izpolnjena. Zlatorog nekaj centimetrov do ekstaze Aspirin zaradi Špilerja II. - Fantastična podpora - Nenavadna: vodenje in sojenje Osemkrat doslej so bili celjski rokometaši prvi v skupini lige prvakov, tretjič jim sedaj to ni uspelo. Dve ali tri sekunde pred koncem je poletel Špilerjev projektil z lastne polovice (kamere TVS so zamudile odločilne trenutke) in švignil mimo desne vratnice. Težko je bilo pravzaprav doumeti, da so pivovarji ob fanatični pod-poil skoraj uspeli v svoji na- Na rokometnem spektaklu je dvorani Zlatorog zmanjkalo le nekaj centimetrov do ekstaze, ob vseh težavah in tegobah, ki so jih mučile pred in med tekmo. Spet infarktna končnica Celj ski rokometaši so se na-rmeč iz povsem izgubljenega položaja prebili do dveh golov prednosti, Nemci pa so 9 sekund pred koncem imeli žogo s sredine igrišča in dva igralca manj. Napačno je podal Momir Ilič, podajo je prestregel Renato Sulič, takoj zaposlil Davida Špilerja, ki pa je tri sekunde pred koncem skušal presenetiti gostujoče-^ vratarja s svoje polovice. Ce bi zadel vrata, bi mu to dejansko uspelo, kajti vratar ni stal med vratnicama, kamor je sicer hitel. Gostje so se v šoku začeli objemati šele po nekaj sekundali, tudi malce psihološko strti, kajti zmago so prepustili iz svojega nadzora. Zmaga pivovarjev pa je pirova. Prvo mesto v skupini FpripadaGummersbacliu, Celju pa v osmini finala, 2. in 9. decembra, ena od prvouviš-čeniii ekip sedmih skupin, Ciu-dad Real, Barcelona. Portland in Valladolid iz Španij e, nemška Kiel in Flensburg ali danski Kolding. Žreb bo danes na Dunaju. ToneTurnšekje za 66. rojstni dan tudi po tekmi, a Špiierjeviii (skoraj sanjskih) pet minut v soboto se je v popolnosti izkazalo, kai smo ves čas trdili, da je trenutno David Špiler primeren za snovalca akcij, a je Kamenica vztrajal in vztrajal pri Denisu Špoljariču, Pet minut pred koncem, v povsem izgubljenem položaju, pa je Špilerju le zaupal dirigentsko palico in Gorenjcu je skoraj uspelo nemogoče; po treh asistencah, golu in priigranih dveh izključitvah tekmecev. A Špiler je po neuspešnem poskusu s svoje polovice postal tragični junak: »Preveč smo si želeli višje zmage. Zdaj moramo čimveč izvleči iz te tekme. Ne bi si želel Ciudad Reala, ki je bil lani usoden za Celje. "Hidi ostali so zelo dobri, Nikogar si ne želimo, nikogar se ne bojimo!« Najboljši strelec tekme Sergej Harbok je v sredini drugega polčasa igral simultanko proti nemški obrambi, ko je dose- gel pet golov zapored: «Vratar Fazekas je bil zelo razpoložen, morda je bilo odločilno srečanje že v Nemčiji, Sodnika nista bila korektna, pri Gummers-bachu sta imela svojega rojaka. Vse ste videli. Še vedno verjamem, da lahko igramo v če-trtfinalu.« Edi Kokšarov, očitno s posledicami viroze, je edini gol dosegel iz sedemmetrovke, eno pa je zapravil (met 1-5), Kamenica se je tudi po tekmi hudoval na češkega delegata, ki je prej zahteval in tudi dosegel kazen dveh minut za celjsko ekipo zaradi ugovarjanja ali bojda celo odrivanja. Morda nepremišljenost Kamenice pa je bila vse dmgo kot to. Zvijačno je še zadnjič pritisnil na sodnika, ki sta se zlomila šele tedaj, ko sta mislila, da je vse odločeno, Manj kot 60 sekund pred koncem je bil izid še neodločen, potem pa ... Mnogi so se spraševali, ali bi prvo mesto bilo sploh zasluženo glede na kopico zgrešenih »odprtih« metov, glede brce v temo z obrambo 3-2-1, s katero so domači zaostajali 10:5, glede na morje iz- Gl gublj enih žog in glede na zapostavljanje takšnega nebmšene-ga diamanta kot je David Špi- "Vedran Zrnič, izjemno hrvaško krilo, nima slovenskega državljanstva, a govoril je slovensko, v znak spoštovanja, potem ko je igral v Sloveniji za Prule in Gorenje in se priučil jezika, v katerem so govorili njegovi delodajalci: »V prelepi atmosferi čestitam Celju za zmago, presrečen pa sem, ker je moj klub prvi v skupini,« Miladin Kozlina je v prvem delu dosegel dva gola, pri metu v2. polčasu pa nesrečno s palcem udaril po roki nasprotnika in si močno poškodoval vezi na prstu. Gorazd Škof je v 1. delu zbral 7 obramb, nato pa Dušan Podpečan 9: »Čeprav bomo dobili enega od favoritov za evropski naslov, je vse mogoče in decembra bo še bolj vroče,« Dvorana ni bila polna, kar je zelo zanimivo, vseeno pa si bo klubski proračun opomogel in bodo poravnane nekatere zaostale obveznosti. Danes bi bila sreča na žrebu izjemno dobrodošla, moštvo Kasima Kamenice ima precej rezerv, ki bi jih bilo lažje aktivirati spomladi. Valladolid je najbrž najbolj zaželen. Odločilni obračun bo v Španiji, Nemčiji ali na Danskem. Ne glede na vse pa ne smemo pozabiri, da je celjsko moštvo, temeljito prevetreno, doma premagalo vodilno ekipo Bundeslige, DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Izidi 6., zadnjega kroga lige prvakov, skupina A: Veszprem - Bosna Sarajevo 34:24, Povazska Bystrica - Portland 23:36. 1. Portland 10 točk, 2. Veszprem 10, 3. Bosna 4. 4. Povazska Bystrica 0; B: Ciudad Real - Brest 39:29, Kadetten - Szeged 22:23. 1. Ciudad Real 12, 2, Szeged 7, 3. Kadetten 5. 4. Brest 0; C: Wisla - Chambery 32:31, Kolding - Crvena zvezda 33:22. !. Koiding 11, 2. Chambery 7. 3. Wisla 4. 4. Crvena zvezda 2; D: Cehovski medvedi -Flensburg 33:27, Zagreb - Metalurg 32:24. 1. Flensburg 10, 2. Cehovski medvedi 8, 3. Zagreb 6, 4. Metalurg 0; E: Kiel - Constanta 47:30, Banik - Gudme 32:37. 1. Kiel 12, 2. Gudme 6, 3. Constanta 5, 4. Banik 1; F: Celje - Gummersbach 31:29, Fram - Sandefjord 28:31. 1. Gummersbach 10 (212:177), 2, Celje 10 (205:170), 3. Sandefjord 4 (179:202), 4. Fram O (163:210); G: Barcelona - Panellinios 34:24, Gold Club - Hammarby 30:28. 1. Barcelona 12, 2. Gold Chib 6, 3, Panellinios 4, 4. Hammarby 2; H: Portovik - Bregenz 27:24, Montpellier - Valladolid 29:29. 1. Valladolid 10, 2. Montpellier 9, 3. Portovik 4. 4, Bregenz 1. 6. krog skui>ine F lige prvakov Celje Pivovarna Laško -■mmersbach 31:29 (15:16) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 6.0ÜÜ, sodnika GiDes Bord in Olivier Buy (Francija), delegat Jiri Konecny (Češka) , CELJE: Podpečan 9 obramb. Škof 7, Rezar; Sulič 4, Gajič 6. Lesjak, Špoljarič, Špiler 3, Harbok 10 (1), Kozlina 2, Gorenšek, Stojanovič, Natek 5, Kokšarov 1 (1). Trener Kasim Kamenica, GUMMERSBACH: Fazekas 17, Stojanovič 3, Ramota; Arnarsson, Wiegert 1, Narcisse 5, Ilič 2, Gunnarsson 3, Spatz, Alvanos 2, Sigurdsson 3, Vučičevič 4, Luetzelberger 1, Zrnič 8 (2). lYener Alfred Gislason, Sedemmetrovke: Celje 3 (2), Gummersbach 2 (2). Izključitve: Celje 8, Gummerbach 10 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 4:2, 4:6, 5:10, 8:10, 13:12, 13:15. 17:19, 19:22, 24:23, 25:27, 27:29, 31:29. Razbil kraj V zadnjem letošnjem kr< Rudar zmagala doma, a si t veselili so predvsem nogoi so Črnomaljcem pod noge ( Odlično igro bi lahko krona ki. Dan pred tekmo, ki je bila naravni svetlobi, je imel trem nek s pristaši kluba. Saša Bakarič se je dvakrat žajih. a ni zadel, tudi Dragan klom« otresel čuvaja. Bunker nute, ko je Bakarič odlično r Sešlar je žogo nastavil Sebas Ijenosti je sledi! evrogol, ko j pogledom pospremil vratar I je Cadikovski s podajo v glob je povišal na 2:0, nato je Č< sam. Brulc v naslednji akcij priigral enajstmetrovko, za p skemu na glavo. Trener gost< nI. da m prepoznal svoje ekif varovance: »Odigrali so skor. končno pa se jim je odprlo ; postavitvi 4-4-2 so büi naši ä napadalce.« Po krajšem vzdii «Dodal bi samo še: upam, dč 78. mmute le spet zaigral De sedim, tudi preostali letošnji najde poro tudi v najboljši obrambi. Laščani slavili v Šoštanju o košev Peti krog lige UPC Tele-mach je prinesel prvi derbi ekip s Celjskega. Gledalci v Šoštanju so videli dramatičen zaključek tekme, srečen za Laščane. Trojka za zmago z obroča Tako Elektra kot Zlatorog sta igro posvetila predvsem trdi obrambam, z ....... malo. V takšni igri so se na začetku bolje znašli domačini. Odličen je bil center Srboljub Nedeljkovič (20 točk), ki je na-digral svojega bivšega soigralca Saliha Nuhanoviča (5). Tudi ostali v dresu Elektre so predvsem pod košem igrali zelo borbeno, kljuboval jim je le Jack Ingram (18, 6 skokov). V 2. polčasu pa se je slika obrnila. Terry Williams je začel zadevati urojke (5-6) in prednost se je hitro prevesila na stran Laš-čanov. Ko so povedli za 10 točk, je kazalo na gladko zmago. A v finišu so domači ponovno sti:-njli svoje vrste. Gostje so zapored zgrešili nekaj prostih metov. Pri izidu 64:66 so imeli domači celo sklepni napad na tekmi za izenačenje ali celo za zmago. Odločili so se za drugo možnost, kajti Miha čmer (10) je poskusil z metom za tri točke. Domača klop in gledalci so zahtevali osebno napako po zgrešenem metu, a so piščalke sodnikov ostale neme in zmaga je po dveh lanskih porazih v Šoštanju le odšla v Laško. Razpoloženje trenerjev je bi-0 različno. Elektrin Bojan La-ič je dejal: »Tekmo je odbil zadnji met, morda je šlo a osebno napako. Dobršen del Ivoboja smo z odlično obrambo kontrolirali napad Zlatoroga, ki je na prejšnjih treh tekmah dosegal po več kot 100 točk. V tretji četrtini smo izgubili pravi ritem in malce padli, nato nam je pri lovljenju Laščanov zmänjkalo časa.« Zoran Manič, trener Zlatoroga, je poudaril: »Za gostitelje je bila ta tekma bolj pose je lotili precej bolj agresivno. Mi se ob tem sprva nismo znašli najbolje, a smo si v drugem polčasu vendarle priigrali večjo prednost. Zaradi številnih zgrešenih prostih metov bi jo skorajda zapravili, a menim, da smo vendarle zmagali povsem zasluženo.« Škoda za zadnjo četrtino Ekipa Zagorja je presenetljivo v prvih štirih krogih trikrat zmagala in prišla na dvoboj v Hmševec povsem neobremenjena. A Alpos je z dobro igro v 35 ininutah dosegel novo zmago in preboj tik pod sam vrh tabele. Takoj je stvari v svoje roke vzel prvi strelec lige Jim-mle Hunt (25, Q-ojke 4-5,6 asistenc), ki je prinesel prvo ob-čutnejšo prednost že v 1. četrtini. Pri tem mu je v tem delu najbolj pomagal Müan Sebič (9, 100-odstotni met), V nadaljevanju se jeprednost samo višala, kajti razpoložena sta bila še Mario Novak (20, hojke 5-7,6 skokov) in Elvis Kadič (21, 7). Ko je bila razlika že 24 točk, so se domačini s tem zadovoljili in zelo slabo odigrali zadnjo četrtino. Najprej niso skoraj pet minut dosegli koša in gostje, ki so igrali zelo ostro s številnimi osebnimi napakami, so se približali na 8 točk, a so gostitelji v finišu z linije prostih metov le zadržali razliko za zmago, ki je pustila grenak priokus. T\jdi pri trenerju Al-posa Damjanu Novakoviču: «Zadovoljen sem z zmago ter igro v treh četrtinah, a sem popolnoma razočaran nad prikazanim v zadnjih 10 minutah. V tem delu i^e so moji košarkarji namreč popolnoma pozabili na kolektivno i^o, kar so Zagor-jani izkoristili in "se nam približali. Drugič se nam tak pristop lahko maščuje.« V soboto bo nov lokalni derbi, v Treh lilijah bo gostoval Alpos. Soštanj-čani bodo po svojo drugo zmago v sezoni odpotovali v Kranj k TOglavu. Zrečanom lokalni derbi Zreška športna dvorana j e bila polna kot že nekaj sezon zapored ne. Več kot 700 gledalcev j e namreč prišlo na sosedski der- nKonj epo Jack Ingram se je dobro znašel pod dobü; ekipa. Vse je bilo praktično v tem srečanju odločeno že po 1. polčasu, ki so ga Zrečani dobili za 24 točk. Omenimo še, da sta slavila še oba druga kluba s Celjskega v 1, B ligi, Hopsi na gostovanju v Trbovlju in Celjani doma proti Jančam, JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN ■ Belo Žvižgov ■no . SNL Sta Dravinja in slita le sedmo mesto. Raz-i CMC Publikuma, ki Ivrgli »petardo«. z vsaj dvakrat več zadet-redkih v celjski Areni ob Jani Žilnik" uspešen sestali v zelo ugodnih polo-Cadikovski, ki se je z »bici-jostov je vzdržal do 41, mi-;il zapleten položaj, Simon anu Gobcu in s 25 m odda-žogo v levi zgornji kot le s ivič. Kmalu v nadaljevanju 10 zaposlil Mitjo Bralca, ki iikovski za 3:0 vse opravil ni bil dovolj spreten, a je et! gol pa je podal Cadikov-r Suad Beširovič je pouda-Zünik pa je pohvalil svoje stoodstotno glede zahtev, zaključkih akcij. V končni irje igralci, ki spadajo med i je nekomu želel sporočiti: nekateri, pa tri pikice.« Od n Rusič. Publikum je zdaj ?kmi bo odigra! doma. DEAN ŠUSTER ze vajen najbrž nikoli ne bo negodovati, obenem čkrat zaploskal soi-nu je popolnoma od-isistenc je poskrbel Čeprav ga opozarja nehal kriliti z rokami pa se trudi, da bi čim gralcem. V 2. polčasu s prlo, poleg dveh golov , . tudi za atraktivne vložke. Dragan Čadikovski Mojster, ki mu žvižgajo, saj si včasih to tudi zasluži. »Pred petimi leti sem prišel v Celje in vem, da sc žvižgi čisto običajni za zabiješ, ko povedeš, pa in dobimo aplavz,« Na 100 gledalcev po e ,ko občinstvo, i 5, da se vse spre pa Na zad zelo dobro v a smo jih na Proti Beli kn bili. Sledita še Samo zmago, s ki petih tekmah smo polju in si priigrali zrele pri čelu z mano zapravili kakšr jjini se je vse povrnilo in sn zelc 'e domači tekmi. dobri formi, V soboto ) pa devet točk v zadnj ričakujem 1 treh kro- e zadovoljni v triu z Brulcem in Bakaričem? Bruletom se dobro poznava, trener ga je to-postavil malce nazaj, Bakarič pa se je odlično ljučil in res je škoda, da ni izkoristil nekaj nitnih priložnosti. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Dragan Čadikovski Št. 89 . 14. november 2006 Sebič ^ibežl Elek- pamorania KOŠARKA Mednarodna regionalna liga ■ ienske 7. krog: Merkur Celje - Vojvodina 81:63 (14:20, 32:30, 58:42); Erkič 33, Conkova 19, Maganjič 9, Jereb, Vulič 6, Ra-dulovič 2; Grubor 22, Pinter 11, Vrstni red: Šibenik 14, Gos-pič 12, CSKA, Merkur, Budu-čnost, Vojvodina 10, Ragusa, Željezničar 9, Herceg Novi, Je-dinstvo 8, Crvena zvezda 7. I.ASL-mošM 5. krog: Alpos Šentjur - Zagorje 99:90 (27:18, 52:36, 74:54);Hunt25,Kadi vak 20, Koštomaj 1 9, Palčnik 5, Krušič ; 2; Prime 19, Dimnik trn ■ Zlatorog 64:66 (20: 33:26, 47:49); Nedeljkovič 20, Mihalič 12, Jeršin, Čmer 10, Goršek 7, Ručigaj 3, Po-jatina 2; Williams 19, Ingram 18, Maček, Vrečko 7, Mali 6,. Nuhanovič 5, Stojakovič, Ču-mič 2. Vrstni red: Helios 10, Zlatorog, Krka, Alpos 9, Slovan, Loka kava, Zagorje 8, Elekti-a, Kraški zidar, Koper, Postojnska jama 6, Triglav 5. 1.BSL-moški . 5. krog: Celjski KK - Jan-če 74:51 (27:10, 37:14,55:32); Petrovič 23, Sotošek 11, Ambrož 9, Zdovc 8, Grilanc, Tem-nik 6, Teržan, Perak 4, Seni-ca 2, Škorc 1; Cipot 13. Mila-šinovič 11, Rogla - Konjice 91:73 (32:21, 58:34, 82:63); P Brolih 19, Covič 16, J, Bro-lihlS,TLlingerl3,Horvatll, Sivka 8, Petrovič 7, Remus 2; Ribič 19, Keblič 18, Novak 13, Dobrin 9, Ravnihar 7, GoleŠ 5, Gačnik 2, Rudar - Hopsi 84:102 (17:28, 40:58, 67:81). Vrstni red: Nova Gorica 10, Litija, Hopsi 9, Rogla, Bežigrad, Radenska, Janče, Hrastnik 8, Konjice, Celjski KK, Cerknica 7, Rudar 6, Grosuplje, Kolpa 5, 2. SL - vzhod - moški 5. krog: Ruše - Terme Oli-mia 102:95. Rogaška - Pre- bold 93:74, Lastovka - Nazarje 64:82. Vrstni red: Rogaška, Terme Olimia. Medvode 9, Ilirija 8. Ruše, Slovan, Ježica, Nazarje, Lastovka 7, Prebold 5. 1. SL - ženske 5. krog: Kranjska Gora - Konjice 83:69 (31:15, 55:34, 67:39); Grilanc 26, Markovič 17; Klasan 22, Lubej 20, K, Klančnik,Javoinik6,Jelo\^ek, SoderžnikS, LKlančnik3, N. Klančnik 2, Kozmeüka Afrodita - Donižale 51:57 (13:15. 25:26, 33:37); Zdolšek 22, Ba-stašič 15, Grm 6, Perlič 5. Zupane 3; Hočevar 14, Kvaternik 11. Vrstni red: Ilirija, Kranjska gora 10, AJM, Domžale 9, Konjice 7, Ježica, Kozmetika Afrodita, Neso Lhke 6, Črnomelj 5, Odeja 4, ROKOMET 1. SL - moški 8. krog: Gorenje - S/ovaa 33:28 (15:11): Baškm 9, Be-dekovič 7, L. Dobelgek 4, Ka-vaš. Vukovič 3. J. Dobelšek Sirk 2, Tamše, Oštir, Mlakar 1; Skuäek 7. Nabernik, Cvi-jiC 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laäko 14, Koper 13, Gorenje 11. GoM Club 10, Ormož 9. Prevent 8, Ribnica 5, Trimo. SVIŠ. Rudar 4. Velika Nedelja, Slovan 3. 1.SL-ženske 8. krog: Celje Celjske mesnine - Inna Dolgan 41:31 (21:18): Jankovič 9. Stipano-va 8. Potočnik. Majcen 5. Zor-ko. Son. Novak 3. Kikanovič, Skutnik 2: Oven 10, Vidic 7, Olimpija - Celein Zdec 25:36 (11:19). Vrstni red: Krim 16, Celje Celjske mesnine 14. Škofja Loka 11. Ptuj. Celeia Žalec 10, Kočevje 9, Brežice 8, Olimpija 6, Inna Dolgun 5, Zagoije 4, Izola 3, Krka 0. Fšportmi i koledar SREDA. 15.11. ROKOMET I. SL - moški. 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Prevent (18.30). Mdi 18. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Bela krajina 5:0 (l:0);Gobec(41).Brulc(52), Čadikovski (72. 82). Beršnjak (76 - Um). HIT Gorica - Pri-morje 3:1. Koper - Nafta 2:2, Maribor - hacior 3:2, Uomia- LESTVICA 1.SHI, Vič (13), Mavrič (67). Ulaga (72), Malečnik - Šmarje pri Jelšah 0:0, Vrstni red: Zavrč 32, Veržej 28, Malečnik 25, Šmarje pri Jelšah 24, Odran-ci 22, Črenšovci 22, Kovinar 20, Paloma 19, Šenjtur 17, Pohorje, Stojnci 15, Železničar, Izidi 14. kroga Štajerske lige: Oplotnica - Šampion 0:0, Šoštanj - Zreče 0:0, Möns Claudius - Ormož 1:3, Šmartno - Bist , Peca Roga: Izidi 14. kroga 2. SNL: Rudar - LzVar 3:1; Grbič (42), Komar (65), Jeseničnik (90); Ljubanič (78), Dravinja - Zagorje 2:1; Vodopivec (47 -Ilm), Čerenak (78); Biščan (18), Vrstni fediBonifika 32, Livar 26, Triglav 21, Šenčur 20, Krško 19. Zagorje 18, Dra-vmja. Rudar 16, Mura 14, Aluminij 13, Izidi 14. kroga 3, SNL -vzhod: Kovinar Štore - Zavrč 0:4; Lenart (17), Korez (19, 75), Rampre (68), Tišina -Šentjur 3:3; Serdt (30), Cotter (53). Varga (87); Džafero- Vrstni red: Šmartno gaška 30, Zreče 26, Šentilj 24, Cerečja vas 22, Bistrica 20, Šoštanj, Jurovski Dol 19, Ormož 18, Šampion 17, Peca 14. Möns Claudius 10. Izidi 7. kroga 1. SLMN: Tomi ■ Živex 5:4 (0:1); Stanič (23), Ignjatovič (23). Vujič (26).Todič (31},Majcan (39); Hrovatič (17, 38), Hren (26), Railič (36), Maribor ■ Dobo-vec 3:5 (2:1); Zemljič (10), Kraut (17), Rodi (22); Repine (14), Kosernik (23, 35), Po-redski (33), Stres (38), Vrstni red: Beton 19, Utija, Gori-\jdovščin , Dobe vobarii vex. iriborO, (JŽ) IGASOPIS Na visokem drugem mestu »Krim lahko tudi presenetimo!« pravi levo krilo Celjank Rokometašice Celeie Žalca so prvi del prvenstva končale na petem mestu, potem ko so v osmih krogih zabeležile pet zmag, igralke Celja Celjskih mesnin pa bodo s sedmimi zmagami in le enim porazom prezimile tik pod vrhom. V soboto so letos še zadnjič - pred pripravami reprezentance na EP - na do- vo zmago. Ob polčasu so vodile le za tri zadetke, ob koncu pa z 41:31 odpravile limo Dolgun. Mlade celjske igralke, štiri med njimi so še članice kadetske reprezentance, Nina Potočnik pa zastopa barve članske, v prvem polčasu niso blestele. Odlično pa sta kasneje zaigrali Alja Janko-vič (9 golov) in Anja Stipa-nova (8), Maja Šon je zadela trikrat; >>Zanamijetež-ka tekma. Nasprotnik ni bii ravno lahek, zato smo se od začetka še nekoliko lovile, goli so padali tako na eni kot na drugi strani, potem pa smo z bolj čvrsto obrambo in boljšim napadom ob koncu prišle do plus 10.« Nia Majcen je dodala: »Zmaga je bila pričakovana in zelo smo vesele, da smo tako zaključile prvi de] sezone. Sedaj se bomo intenzivno pripravljale na naslednji del, ki bo brez pavze in upamo, da bomo enako nadaljevale. Sedem zmag je bilo pričakovanih, klonile smo le proti Krimu, ki pa ga lahko tudi presenetimo, če odigramo popolno v obeh fazah igre.« Nia Majcen meni, daje Svoj e varovanke j e dobro vodil Tomaž Čater: «Na koncu sem zadovoljen, čeprav sem bil od začetka nekoliko zaskrblj en. Na začetku se je v igri poznala pavza zaradi reprezentančnih obveznosti, vendar so punce kaj kmalu stisnile zobe in dobro odigrale tekmo do konca. Čestitam vsem, ki so prvi del oddelale maksimalno, tako kot smo si zaželeli. S taksno igro in s takšnim odnosom do treninga lahko nadaljujemo tako, tudi Krim. kot smo igrali do sedaj. Po tihem sem pričakoval sedem zmag, kersemvidel, da so punce disciplinirano trenirale. Za naprej ne bi nič napovedoval, pustimo se pesenetiti.« V ekipi bo zaradi nastopa na EP na Švedskem manjkala le Nina Potočnik, potem ko je vratarka Barbara Gorski vabilo selektorja Roberta Beguša zavmUa. JASMINA 20HAR Foto: ALEKS ŠTERN NA KRATKO Petek začel z zmago Stockholm: Slovenski deskarji na snegu so novo sezono začeli odhčno. Uspehom se je pridružil Matevž Petek v disciplini big air. 23-letni Celjan je zmagal na tekmi svetovnega pokala (skupno peta zmaga doslej) kljub težavam s poškodbo kolena. Sankaku brez medalje Slovenska Bistrica: Judoi-sti Sankakuja so na zaključnem turnirju DP pristali na četrtem mestu. V polfinalu je bil boljši kasnejši državni prvak bisuiški Impol, v boju za tretje mesto pa ptujska Drava. Največja okrepitev Kladivarja Monte Carlo: Na uličnem teku na 10 kilometrov je Jolanda Ceplak osvojila drugo ^^äezete celjske mesnine mesto, čestital pa ji je tudi mo-naški knez Albert. JoU, ki ima v Celju klub, ki se imenuje po njenem novem priimku, bo bržkone prestopila v drug celjski kJub, ki ima dolgoletno ura-dicijo in si po desetietju stagnacije želi povrniti staro slavo. (DŠ) Puščice v dvorani Žalec: Domači lokostrelski klub je ob desetletnici delovanja pripravil dvoransko tekmo Indoor 18 M. Udeležili so se je 103 tekmovalci iz 28 klubov Slovenije in Hrvaške, odličja pa so razdelili v 32 kategorijah in stilih. Med domačini so zmagali Andreja Izgoršek, Jaka Jäger in Zlatko Ulaga, prvi pa je bil nidi mladinec Sokola iz Go-tovelj Benjamin Skubic. (TT) Trije na stopničkah Celje: Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju za evropski kriterij so nastopih 203 tekmovalci iz 29 klubov dvanajstih držav. Domačini so se izkazah s četrtim mestom. V kategoriji Junior ladies je Anastasija Uspenska osvojila tretje mesto, v kategoriji Novices girls 92 je bila Doroteja Šimunič šesta, v kategoriji Novices boys je Matic Hrovat stal na najvišji stopnički, v kategoriji Debs girls je bila Pina Umek 3. in Tina Kal-šek 5,, med Debs boys pa je bil David Kranjec 4. V kategoriji Springs girls 96 je Patricija Juren zasedla 5, mesto. I^OTROSKI ČA50PI5^ Oktobrske dogodivščine čeprav smo že krepko zakorakali v november, tokrat objavljamo nekaj oktobrskih utrinkov. Ker hnamo kar veliko vaših prispevkov (kar tako naprej), morajo nekateri malce počakati, da pride čas za objavo. Še vedno vas vabimo, da nam pošiljate svoje prispevke, fotografije, risbice. Nikar ne skrbite, za vse se bo našel prostor za objavo, Kot vsak teden bomo tudi tokrat nekoga med vami, ki glasujete za najljubšo knjigo, razveselili z nagrado. Ta teden smo izžrebali Špelo Konda. Čestitamo! Nagrad je še veliko, zato pridno berite in seveda pošiljajte glasovnice na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Med konji in v balonu Za nas, učence POŠ Socka, je bil oktober poseben mesec. Ne samo v tednu otroka, ampak kar cel mesec je bilo pri nas zelo zanimivo. V tednu otroka smo se pogovaijali o pravicah in dolžnostih, ki jih imamo otroci. V tem času smo lep dan preživeli v Koniemškem centru Šeško. Spoznavali smo življenje konj in se preizkusili v jezdenju. Tekmovalno vzdušje med nami je bilo pnsotno v celem dopoldnevu. V skupinah smo se pomerili, kdo bo bolje očistil konja, mu naredil lepšo »frizuro«, ga hitreje podkoval ter ga z vso usti'ezno opremo hiti-eje zajezdil- Ta dan nam je polepšala Eva Šeško, ki nas je biJa pripravljena sprejeti innam pripravila vse te dejavnosti. Že v naslednjem tednu nas je čakalo še eno presenečenje. Prvič smo se lahko dvignili z balonom. K nam je prišel Dušan Bojanovič iz Balonarskega kluba Vojnik. Bili so nepozabni uenutid, ko smo skupaj z Dušanom in njegovim sinom Jemejem pripravljali balon za polet. Vsak, ki je želel, se je lahko z njim dvignil in Socko opazoval z višine. V tem jesenskem'času smo si polepšali še šolo. Poslikali smo okna, izdelovali sti-ašila in ustvarjali izdelke iz jesenskih plodov Gospe Evi Šeško in gospodu Dušanu Bojanoviču se zahvaljujemo za nepozabne trenutke. Učenci POŠ Socka Kostanjev piknik na ranču iViustang Jesensko srečanje otrok in staršev smo v vrtcu Tabor pripravili v sodelovanju s konjeniškim društvom Mustang z Gomilskega. Bilo je sončno oktobrsko popoldne in proti Grajski vasi se je vila kolona avtomobilovzrazposajenimi otroki in starši- Travnata ravan, ograjena z lesenim plotom in velika vrata z napisom dobrodošli sta kar vabila k igri in obetala dobro počutje. In res smo se imeli lepo. Največje presenečenje popoldneva sta büi kočiji s konji, ki skoraj niso imeli počitka. Vsak udeleženec se je peljal vsaj enkrat, ko so konji le priš-U do zasluženega počitka, smo se posladkali z dišečim pečenim kostanjem in sladkim ja-bolčnikom. Otioci so se imeli možnost igrati na igralih in z različnimi športnimi rekviziti. Ob tej priložnosti bi se Dvember2006 - radi zahvalili konjeniškemu društvu Mustang; še posebej njihovim članom: Silvu in Mileni Lenko, Milanu Blatniku in Ivanu Skoku ter staršem. ki so pomagah pričarati otrokom nekaj tako izjemnega. Tako je minil dan, ki se ga bomo vsi še dolgo spominjali. RENATA KOŠICA MOJA NAJUUBŠA KNJIGA ie: Ime in priimek; Naslov; Pesec^ ali boš letos umrl? Kresnička lahko reši življenje - Pešci smrtne tarče zaradi tujih in svojih napak Letos so na Celjskem imirli že trije pešci, v enakem obdobju lani štirje. Ravno pešci sodijo med najbolj ogrožene v cestnem prometu zaradi nepazljivih voznikov, včasih tudi zaradi svojih napak. Medtem ko smo že poročali, da jesen in zima pomeniu zaradi slabše vidljivosti smrt za pešce, se je v policijsko statistiko spet zapisala nova sim-tna žrtev. Pešec. Tragična nesreča se je zgo-dUa v četrtek pribUžno ob 17.30 na Trnoveljski cesti v Bukovžlaku. 70-letni pešec je z ženo hodil iz smeri Bu-kovžlaka proti lokahii cesti Celje-Bukovžlak. Hodila naj bi drug za drugim, pri čemer sta se v bližini lokalne ceste zaradi kolone vozil iz celjske smeri ustavila. Ko sta dve vozili že odpeljali mimo, je pešec želel prečkati in stopil na cesto, ravno takrat pa je pripeljal 51-letni voznik osebnega avtomobila, ki je brez zaviranja trči! vanj. Posledice so bile tako hude, da je pešec umri na kraju nesreče. To je že 24. smrtna žrtev letos na cestah celjske policijske uprave. Glede na raziskave, ki jih javnosti predstavljajo na slovenski policiji, so pešci najpogosteje žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja preblizu desnega roba vozišča, neočiščena ali zarošena stekla na vozilu ...}. Pri tem ne smemo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev, opozarjajo na policiji. »Zlasti starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi kršitev predpisov ali napak, ki jih storijo sami,« še dodajajo. Sicer pa je varnost pešcev lani ostala na približno enaki ravni kot leto prej, na lestvici mrtvih v prometu so ob boku voznikom in potnikom v osebnih vozilih. Nadpovprečno so ogroženi pešci, starejši od 64 let. »Večina ne- Pešci morajo: ... s svedimi oblačili in predmeti, ki izboljšajo vidnost (odsevni trakovi, kresničke), poudariti svojo vidnost. ... upoštevati prometne predpise, torej prečkati cesto na označenih prehodih za pešce, hoditi po pločnikih oziroma ob levem robu. ... predvidevati ravnanja drugih udeležencev v prometu. Vozniki morajo: ... upoštevati, da so na cestah tudi pešci, jim odstopiti prednost in prilagoditi hitrost razmeram ter dosledno upoštevati omejitve. ... na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, voziti še posebej previdno (pred šolami, v naseljih). ... izven naselij voziti po sredini voznega pasu, da zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. sreč, kijih povzročijo starejši pešci v prometu s svojimi napakami, je posledica slabšanja psihofizičnih sposobno-sri (ožanja vidnega polja, problemov s kratkotrajnim spominom, slabšanjem sposobnosti za oceno hitrosti in oddaljenosti vozil), neustrezne barve oblačil, neuporabe odsevnih predmetov in nenazadnje tudi hoje pod vplivom alkohola,« poudarjajo na po-liciji. Največ smrmih prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v zadnjih treh in prvih ti-eh mesecih leta. Lani je v Sloveniji na primer v tem času umrlo kar 25 pešcev. Čeprav nesreče ne izbirajo dne-vov, je bilo največ tragičnih nesreč med 17. in 21. uro na cestnih odsekih, kjer ni ravno gostega prometa in ob oblačnem vremenu. Veäna nesreč z najhujšimi posledicami se zgodi na cestah, ki niso opremljene s pločniki. Pešci so smrtna tarča najpogosteje na cestah izven naselja, če pa govorimo o lažjih in težjih poškodbah, je le-teh znatno več v naseljih, kjer je hitrost vozil manjša, s čimer so manjše tudi poškodbe pešcev. »Najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč z udeležbo pešcev ostaja neprilagojena hitrost, čeprav se delež umrlih pešcev zaradi tega vzroka manjša. Drugi najpogostejši vzrok je nepravilnost pešca, zaradi tega vzroka umre skoraj tretjina vseh pešcev, udeleženih v nesrečah,« navajajo policisti. SIMONA ŠOUNIČ Pešci so v prometu najbolj ranljivi. 39 pozitivnih za volanom Kot smo že pisali, so celjski policisti v soboto izvedli poostren nadzor, kjer so preverjali psihofizično stanje voznikov. Nadzor so opravljah med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Ustavili so 762 vozil, od tega je bilo 557 voznikov preizkušenih z alkotestom. Med temi je bilo 39 pozitivnih, pri devetih voznikih je koncentracija alkohola presegla 0,76 miligrama na liter v izdiha- nem zraku, dva voznika sta odklonila preizkus alkoholiziranosti, 23 pa je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Skupno so policisti izdaU 60 plačilnih nalogov, 18 obdolžilnih predlogov, 37-krat pa so izrekli opozorila. S poostrenimi aktivnostmi na področju nadzora psihofizičnega stanje voznikov bodo policisti nadaljevali ves december. MJ Da ne zdrsnete s ceste. Danes je vaš zadnji dan ... za zimsko opremo Od kdaj do kdaj? Od 15.-novembra do 15. marca. Če so na vozišču zimske razmere, še dlje. Zimska oprema je... • Pri dvoslednih motornih vozihh (največja dovoljena masa ne presega tri tone in pol) in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, so to zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozüa s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vkloplje- ■ Pri dvoslednih motornih vozilih (največja dovoljena masa presega tri tone in pol) in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, so to zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige 2 stane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme. Pozor: Na cestah, na katerih so zimske razmere, je prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze. Dobro je pregledati: Akumulator. luči. stekla m ogledala. hladihu sistem ter sistem za dovod zraka v vozi- lo in olje v motorju, sistem za močenje vetrobranskega stekla, metlice brisalcev, klinasti jermen, sistem za dovod goriva, tesnila vrat in ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika. Aktivnosti policije: Redno preverjanje opremljenost vo/il z zimsko opremo. Poostren nadzor predvsem na glavnih prometnicah. SŠ ^PZar P - :o vre dni pripomočki. • Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila še lopato. Pnevmatike: Kandi dczc-na (vzorec tekalne površine) pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike imajo na boku oznako M-HS. Pnevmatike na vozihh z največjo dovoljeno maso do vključno tri tone in pol, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste in zgradbe, na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrosmega razreda ter istega proizvajalca in dezena. Kazni: 30 tisoč za voznika, ki na svojem vozUu nima ali nima ustrezne zimske opreme, 100 tisoč, če zaradi tega ovira promet. 300 tisoč za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, če je zaradi tega oviran promet, milijon tolarjev. Možen ukrep policista: Izločitev iz prometa, če vozilo nima zimske opreme, če so na njem sneg. led, voda ali snovi, ki vplivaj o na voznost in razmere na cestah. Odstranitev iz prometa, če le-to ob- Zamenjajte dom' za svoj dom. v y z ugodnim stanovanjskim kreditom lahko prej odidete na svoje. v Deželni banki Stovenije d d vas pričakujemo z najugodnejšim stanovanjskim kreditom - tudi za vasi Še posebej ugodno ponudbo smo pripravili za mlade družine. Prednosti kredita so nizice obrestne mere in daljša doba odplačevanja, ki jo lahko prilagodite svojim zmožnostim in jo raztegnete celo do 30 let. Kredit vam nudimo v vseh 88 enotah banke po Sloveniji. Deželna Banka Slovenije PE Cel)« ■Wd; Ccljc • S Bli^jniSka mesta: Laško • Slovenske Konjic. (((♦08017 55 ) BDBSNLT www.dhi Bogatejša obrtniška ulica Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja od jutri do nedelje jesenske sprehode po oživljeni in obogateni muzejski Ulici obrtnikov. Ulica je del stalne razstave Živeti v Celju, jutri pa bodo v njej ob uiarski, frizerski, mo-distični, krojaški in zlatarski delavnici odprli še čevljarsko. Jutrišnji dogodek je le uvod v dogajanja, ki se bodo v muzeju vrstila vse do nedelje. V muzejski ulici bo živahno vse dni. Jutri bodo v vseh muzejskih delavnicah svoje spretnosti med 18. in 20. uro prikazovali obrtniki. Četrtek pa so namenili projekcijam dokumentarnih filmov o mestnih obrteh in pogovorom z obrtniki- Prikazali bodo filme Kaj se skriva pod klobukom. Škarjice in platno in Figaro za vse čase, ki predstavljajo delo modistke, krojača in frizerja, dogodek pa bo ob 18. uri. Petek in nedeljo so znova namenili prikazom dela obrtnikov. V petek bodo ti svoje delo prikazovaU med 10. in 12. uro in v nedeljo med 16. in 18. uro. BRST Neues Ensemble v Celju Zavod Celeia Celje pripravlja nocoj 2. abonmajski koncert v letošnji umetnišM sezoni. V Narodnem domu bo ob 19.30 nastopil Neues Ensemble International pod umetniškim vodstvom Alfreda Peschka. Neues Ensemble International sesuvljajo Petra Würz (kljunasta flavta), flavtistka Nataša Paklar - Markovič, kla-rineüst Roland Pichler, trobentač Gerhard Schwärzler, po-zavnist Michael Enzenhofer, tolkalist Engelbert Gagl, har-monikarka Jowa Drenska, violinist Jernej Brence, violon-čelist Wolfga^ Panhofer in kontrabasist Zoran Markovič. Umetniški vodja Alfred Peschek je rojen v Linzu, kjer danes tudi živi. Njegovo stalno iskanje novega v glasbi ga postavlja na eno najpomembnejših mest sodobne avstrijske glasbe. Na dunajski V znamenju Španije v prostorih Celjskega mladinskega centra se bodo med 16. in 18. novembrom zvrstile prireditve v okviru Dnevov španske kulture, ki jih KUD Mavrica priprav- je dobila še čevljarsko delavnico. Ija^ S prireditvijo želijo predstaviti širši vpogled v špansko kulturo, zato bodo dogodke treh večerov zaznamovale različne umetniške zvrsti; poezija, igra, glasba, film, slikarstvo in ples, pripravljajo pa še posebna presenečenja. V četrtek, 16. novembra, bodo Dneve Španske kulture odprli z otvoritvijo razstave slik Žige Bedrača ob 18.30 uri. Ob 19. uri člani KUD-a Mavrica in učenci II, OŠ Celje pripravljajo recital poezije Federica Garcie Lorce, ob 20. uri pa bo sledil še nastop pevskega zbora Gimazije Celje-Center. Uvodni večer bodo zaključOi sedanji in nekdanji dijaki 1. Gimnazije v Celju, ki ob 20.30 pripravljajo predstavo z naslovom Medigra o ljubosumnem starcu irl popularno špansko glasbo v živo. Dnevi španske kulture se bodo v petek ob 18. uri nadaljevali s popotovanjem po posebnostih španske kuhinje s profesorjem Benjaminom Grilom, sodelovali pa bosta tudi španski prostovoljki v Celjskem mladinskem centru Eva B. Car-dona in Irma Saranova. Ob 19. uri bo sledila parodija na španske nadaljevanke Izdano srce v izvedbi KUD-a Mavrica, ob 21. uri pa večer flamenka z glasbo Damirja Korošca in poezijo dijakov Gimnazije Celje-Center. V soboto se bodo ob 18. uri z ljudsko basnijo La Lechera predstavili učenci OŠ Lava, ob 19. uri bodo predstavili kratki film Usted es el Asse-sino Irme Saranove, zaključna zabava s plesno predstavo El-calo in glasbo Iztoka Koprivca pa bo ob 20. uri. PM Otroci za mir v svetu bo, dirigiranje, muzikologijo, umetnostno zgodovino in filozofijo. V času študija je bil član dunajskega Simfoničnega orkestra, komponiri je popevke, glasbo za oglase in tud^L resno glasbo. Po končanem študiju je deloval kot glasbeni kritik, znanstveni raziskovalec in profesor na Kon-servatoriju A. Brucknerja. Organiziral je prva festivala Brucknerfest Linz in Ars electronica ter se uveljavil na mednarodnem prizorišču. Po poroki s plesalko in koreo-grafinjo Eriko Gangl je ustanovil prvo plesno gledališče v Avstriji in zgradil Bergtheater v Linzu. Leta 1968 je ustanovil Neues Ensemble, čigar umetniški vodja in dirigent je še danes. BA Prijazno mesto v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 5. decembra odprta razstava del akademskega slikarja Saša Vrabiča. O slikarju in razstavi z naslovom Prijazno mesto, ki so jo odprli minuli konec tedna, je govoril likovni kritik Boris Gorupič. Slikar, doma iz Slovenj Gradca, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in opravil magisterij iz umetnostni na oddelku za grafiko. V zadnji desetih letih ustvarjanja je imel že več kot dvajset samostojnih razstav. V skupinskih razstavah |e sodeloval v 26 državah- Prejel Lions klub Konjice je letos že tretjič pripravil razstavo Plakat miru. Odprli so jo v ponedeljek v avli domačega kulturnega doma. Kot je poudaril predsednik kluba Er-vin Jančič, se s tem tudi mladi s Konjiškega vključujejo v 19. mednarodni natečaj Lions klubov, hkrati pa tudi v prizadevanja za mir. Vodja likovne dejavnosti pri konjiškem klubu Arpad Ša-lamon je razstavljena dela ocenil kot kvalitetnejša in z jasnejšim sporočilom kol v preteklih letih. Sodelovali so učenci in učenke štirih osnovnih šol s 40 likovnimi deli. Žirija je nominirala 11 prispelih likovnih del - štiri iz OŠ Pod goro, tri iz OŠ Ob Dra-vinji, dve iz OŠ Vitanje in eno iz OŠ Loče, Priznanja je dobilo po eno likovno delo iz vsake šole. Avtorice so Eva Hren, Katarina Kačičnik, Valerija Ko-bale in Veronika Črešnar. Za najboljše likovno delo pa so izbrali plakat Eve Hren iz OŠ Pod goro, ki bo razstavljen v Ljubljani, kjer bodo sodelovali ustvarjalci iz vse Slovenije. Prejemnice priznanj v družbi z Mirom Kvasom in Ervinom Jančičem. www.radiocelje.coin je tudi več priznanj in nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za študente in Berai-kovo nagrado leta 2004, V Žalcu so razstavljena dela v različnih tehnikah, ki so združene v celoto. Vsebinsko je v razstavljenih delih mogoče prepoznati mesto, njegove podrobnosti in posebnosti. S takšnim pristopom avtor nadaljuje svoj slog, ki izhaja iz njegove^ neposrednega opazovanja in sprejemanja vsakdanjika. Dela so nastajala v sodelovanju z Erikom Schmi-dom Vrabičem in Nino Schmid. Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Marijan Turič-nik, odprtje pa je pospremila 25-članska vokalna skupina Perpetuum Jazzile, katere član je tudi Sašo Vrabič. TT Sašo Vrabič ob svojih delih na razstavi v Žalcu - Št. 89 -14. november 2006 - Živa vabi na ples V velenjskem Kulturnem domu bo v četrtek in petek plesna revija Živini plesni dnevi, ki predstavlja vrhunec sraone ljubiteljskih plesnih gledaUšč. S krajšimi deli se bodo predstavile plesne skupine in posamezniki iz Slovenije in s Hrvaške. Z daljšimi deli bodo nastopih tudi plesalci Plesnega foruma Celje. Živini plesni dnevi se bodo v četrtek ob 11, uri začeli z Živino matinejo kratkih koreografij. Na matineji se bo z raznovrstnimi plesnimi točkami predstavilo 17 skupin oziroma posameznikov iz Velenja, Celja, Maribora, Ljubljane, Kranja, Tržiča, Sežane, Trbovelj, Metlike, Novega mesta, Izole in Kopra. Med njimi bodo tudi hrvaški gostje. Popoldne ob 17, uri bo na vrsti izbor plesnih miniatur - solov in duetov - pod naslovom Živino popoldne. Nekatere kompozicije so nastale na osnovi razpisanih tem JSKD za OPUS 1 Plesna miniatura 2006 (250-letnica rojstva Wol^anga Amadeusa Mozarta in Mq najljubši film), druge so plod lastnega navdiha. Četrtkov plesni prodam se bo ob 19. uri zaključil s plesno predstavo Intimnost? Sinje Ožbolt, ki je nastala v produkciji Plesnega teatra Ljubljana, Sledila bo okrogla miza s slovensko državno selektorico za ples Daiiborko Podboj, hrvaško državno selektorico Vlasto Kaurič, koreografinjo Sinjo Ožbolt in drugimi gosti, V petek bo dvodnevno plesno revijo sklenila plesno-glasbena predstava ionosfera, ki je nastala v koprodukciji Plesnega foruma Celje in glasbene skupine Aperion, BA Od Stegenška do Bernekerja -^OI^OiTl S€ im€nuj€ Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Stegenško-va uUca na celjski Uvi. Poimenoval j so jo po bogosloven in pionirju slovenske umetnostne zgodovine Avguštinu Stegenšku. Rojen je bil 7. julija 1875 v družini kočarja, kasneje mlinarja in tesarja Andreja Stegenška v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim. Po končani osnovni šoli vdomačem kraju, se je v leta 1887 vpisal na celjsko gimnazijo, vendar se je že naslednje prepisal na mariborsko gimnazijo, ki jo je leta 1895 z opravljeno maturo tudi uspešno zaključil. Študij je nadaljeval na mariborskem bogoslovju in bil uriletakasneje, 1898, tudi posvečen. Naslednje leto je bü kot kaplan poslan v Selnico ob Dravi, kjer pa je ostal le nekaj tednov Vrnil se je v Maribor in februarja 1899 vstopil v III. red sv Frančiška. Predstojniki, ki so njegove intelektualne sposobnosti spoznali že za časa študija, so škofu priporočili, da ga pošlje na nadaljnje študije v Rim. Kot član kolegija Campo Santo je v treh letih (1899-1902) doštudiral še arheolo^jo in umetnostno zgodovino. V teh letih je izkoristil priložnost in prepotoval domala vse znamenite kraje klasične Italije. Začel pa se je posvečati tudi strokovni publicistiki. Leta 1902 se je vrnil v Maribor in bil do 1905 suplent za cerkveno zgodovino in pa-trologijo na katedri za cerkveno pravo, na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru. V tem času je aktivno sodeloval pri novem Zgodovinskem društvu za Spodnji Štajer (1903), in pomagal pri oblikovanju še danes izhajajoče strokovne revije Časopis za zgodovino in narodopisje [ust. 1904). Vseskozi je kot mlad profesor uspešno opravljal izpite na graški filozofski fakulteti in decembra 1906 tudi promoviral za doktorja filozofije. To mu je omogočilo opravljanje profesorskega poklica. Leta 1909 ga je dunajska Centralna komisija za varstvo spomenikov imenovala za častnega konzervatoija na Štajerskem za politične okra- je Brežice, Celje, Celje - mesto, Konjice in Slovenj Gradec. Stegenšek se je vseskozi posvečal tudi topografskemu raziskovanju. Njegov raziskovalni opus je postal vse obsežnejši. Od leta 1911 se je začel intenzivno ukvarjati z zgodovino jeruzalemskega križevega pota in zgodovinsko topografijo Jeruzalema, zato je leta 1913 več mesecev preživel v Palestini. Prešel je na nova tolmačenja biblične eksegeze in alegorične razlage svetega pisma. Med prvo svetovno vojno se je vmil v Maribor in na bogoslovju začel ponovno predavati cerkveno pravo. Vendar ne za dolgo. Začela se mu je pojavljati takrat precej pogosta in neozdravljiva bolezen -kosma jetika. Novembra 1919 ga je prikovala na bolniško posteljo, pol leta kasneje, 26. marca 1920, pa je, star komaj 45 let, za posledicami" te bolezni tudi umrl. Av^iština Stegenška so pokopali na pobreškem pokojMšču v Maribom. Publiciral je v številnih domačih in tujih poljudnih, strokovnih in znanstvenih publikacijah in revijah. Ne moremo mimo dejstva, da Stegenšek velja za začetnika slovenske spomeniške topo- grafije. Tej je namenil posebno knjižno zbirko Cerkveni spomeniki lavantinske škofije (današnje mariborske nadškofije), v kateri sta izšla dva zvezka. Prvi je bil posvečen gomjegrajski dekani-ji (1905), drugi pa Konjiški dekaniji (1909). Leta 1914 je slovenski spomeniški topografiji namenil tudi prvo slovensko umetnostno-zgodovinsko revijo Ljubitelj krščanske iimetnosti, vendar je uspel izdati le prve štiri številke, nadaljevanje pa sta mu preprečUa vojna in bolezen. Zanimiv je Stegenškov izrek pred smrtjo: »Mene ni škoda, škoda je idej, ki jih pustim nedovršene.« Danes sprašujemo, po kom se imenuje Berneker-jeva ulica v Celju. Na zadnje vprašanje je pravilno odgovorila Sonja Mon-freda. Novi trg 5, Celje, ki bo po pošti prejela hišno nagrado NT&RC in ponatis ene-^ od starih zemljevidov Celja, ki jih je izdala Osrednja knjižnica Celje, Odgovore pošljite do ponedeljka, 20. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19. 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. KUPON BiiMtednik ^ www,ce.sik.si/äomprojekti.ti Ime in priimek.................. Naslov............................... Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po kije bil........................................ Moj predlog..................... Kratko zgodbo o življenju in delu Avguština Stegenška je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Bobnarska legenda na koncertu za Špico Na dobrodelnem koncertu za celjsko Špico, ki bo v soboto ob 18. uri v Zlatorogu, bo med številnimi glasbenimi gosti tudi Dragoljub Duričič, udeleženec več ex YU rokovskih zasedb, ki šteje dobrih petdeset let in je sodeloval pri nastajanju več kot sedemdeseüh albumov, je eden najbolj znanih bobnarjev balkanske glasbene scene. Sodeloval je z glasbeniki kot so Dado To-pič, Rambo Amadeus, Srdan Šapero, Dorde Balaševič, z niško skupino Kerber, legendarno zasedbo Leb i sol, še vedno pa redno nastopa z Zdravkom Čoličem. Duričiča, ki se je pojavljal kot komportist, igralec, vaterpo-list, plavalec, slikar in ilustrator, smo lahko poslušali tudi med uimesečnimi državljanskimi protestih med letoma 1996/97 v Beogradu, ko je sestavil skupino mladih bobnarjev in z njo «nabijal« na protestih zoper takratno politično oblast v Srbiji. Dragoljub Duričič, ki je prvič nastopil v Celju davnega leta 78, nadaljuje svoje delo predvsem z bobnarskimi projekti (Dragoljub Duričič i bubnjari, The Balkan Drum Company ...), s spektakularnim projektom Balkan Avalanche se bo v prihodnjem letu predstavil z nastopi v Stockholmu in Dur-mitorju, z ogromno in zahtevno scenografijo skupaj z glasbo pripoveduje o nastanku in koncu sveta ter nastanku glasbe po koncu sveta. Cel projekt pa je zelo povezan z vodo, v vseh oblikah, kot del scenografije. Projekt, ki ga bo to soboto premierno predstavil v Celju, je poleg vsebinsko močne bob-narske zasedbe sestavljen še iz klasičnih bal- Dragoljub SuriSič kanskih instrumentov, »trobentaške« in elek-trificirane rokerske sekcije z vokalističnimi vložki. V kratkem telefonskem intervjuju, ko sem ga ujel na eni izmed beograjskih ulic, je omenil, da zaenkrat še ni našel prave pevke z lastnostmi dobre plesalke. Zainteresirana javnost lepšega spola, ki izpolnjuje omenjene pogoje, je torej vljudno vabljena na koncert in hkratno kandidiranje v njegovem projektu. MATEVŽ CENE V soboto bodo v Zlatorogu zaigrali Ba-jaga & Instruktori ter Alka Vuica, Peter Lovšin & Španski borci, Crvena jabuka, Aki (ex Parni valjak). Nude, Mi2, Ave, Ko-sta, Faracajg in Kastelo. 9.00 do 19.00 Ljudska univerza Velenje, Središče za samostojno učenje vodnik 9.00KnjiganiaKuliurni Vlado Kreslin-Venci predstavUev pesniškezbir- 0.00 Muzej novejše zgodovine Dišave iz stekleničke Hermanom ustvaTjalnica 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica_ Karin Rižner: Resnice ii zmote o cepljenju predavanj Alan Aykboum: Kalisto 7 mladinski atx)nma in izven 18.00 Krajevna knjižnica Šempeter__ Z Zoranom Furmanom po ZDA 19.00 Dom sv.Jožef Celje Dr. Dražigosl Pokom: Varovalna prehrana predavanje 10.00 MNZC - Otroški muzej . Hermanovbrii^ Dišave iz stekleničke Hermanom ustvaijabuca 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar demonsOmija abrU IZOOKnjižBkaVojnik_ Hvaležni medved pravljična ura 18.00 Mladinska knjiga Celje Bogdan Novak- Pasja grofica-Napoleonova resnična ljubezen zmenek s knji^ 18.00 Medobčinska matična _ knjižnica Žalec__ 19-30 Narodni dom Celje Neues Ensemble Intema-tlonai pod umetniškim vodstvom Alfreda Pesch-ka B. Wenmger: Palček Po-hajatček; Irska pravljica: Ordečikoko|ki Špeline pranljične ure :avini plesni dnevi državno srečanje plesnih skupin 16.00 Kiilturnidora Škofja vas - mala dvorana ___ (% 60-letniči Kulturnega dnižtva bratov Dobrotin-šekSkofjavas odprtje razstave 18-00 Muzej novejše zgodoviiie _ Projekcija dokumentarnih fibnov o mestnih t^r-teh in razgovor z obrUii-ki 19.00 Kulturni dom Slovenske ___Konjice_ CanUcum koncert skipine 9.00 Dom sv Jožef Cege šola za starše, predava Bogdan Žorž 18.00 Muzej novejše zgodovin« Celje___ Svhii plesni dnevu državno srečanje plesnih skupin njižnica Velenje, iHidijska čitalnica odprtje čevljarske delav 17.00 Interspar Velenje L^o delavnice O Knjižnica Rogaška Slatina Pomen čaker in barv v naiem življenju predavala bo Irena Drame 19.00 Poro sv.Jožef Celje Pridi in prisluhni; Snežila Podpečan - orgle 17.00 MNZC-Otroški muzej Hemianovbric^ Muzejsko družinsko popoldne HerriumovaustvaTjabikaza družine 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku _ Govorimo o zasvojenosti predavanje Vandrowi in Krjavdj z gostom večera Janijem Jo-šovcem narodnozaljavni abonma inizim .0.00 Dom kulture Velenje, avla Novi ambasadorji za mir Minuli četrtek so v Celjskem domu predstavniki Univerzalne mirovne federacije, ki ima kot nevladna organizacija posvetovalni status pri Združenih narodih, šestim posameznikom podelili priznanja Ambasador za mir. S priznanji so se zaiivalili posameznikom, ki si na različnih področjih vztrajno prizadevajo za mir, Pod okriljem te federacije delujeta v Sloveniji Mednarodno in med-versko društvo za mir v svetu in Slovensko žensko dmštvo za mii" v svetu, ki sta bili tudi organizatorja prireditve. Priznanja so prejeli pesnica in pisateljica Silva Železnik-Ein- falt, priznana zeliščaiica in svetovalka v oddaji Zeleni val Radia Celje Fanika Burjan, ustanovitelj Don Pierinove skupnosti za pomoč mladim pri ozdravljenju z drogo Karel Gržan, ravnateljica žalske osnovne šole s prilagojenim programom Danica Vončina - Veligošek, voditeljica skupine za samopomoč v Domu starejših občanov na Polzeli Jožica Šmon ter vsestranski zbiratelj, grafik in ilustrator Jože Žlaus iz Vojnika. PodeÜtve sta se udeležila dva izmed 40 duhovnikov različnih verskih skupnosti iz ZDA, ki se na turneji po 120 državah sveta zavze- majo za trajni svetovni mir. Gostu večera v Celju, Elder Kay 1. Ander-senu, pastorju Cerkve Svečenikov poslednjih dni so se nagrajenci za podeljena priznanja zahvalili; na Celje in njihove ljudi ga bodo spominjala izvirna grafika celjskega gradu, delo Jožeta Žlausa, ljubezenska pripoved Karla Gržana Friderik in Veronika Deseniška ter knjižno delo iz povojnega časa V sled človeka Silve Železnik-Einfalt. Dogajanje sta zaokrožila dobrodelna nastopa tria Habrovi fantje iz Luč v Zgornji Savinjski dolini ter etnološke pevske skupine Taščice iz Vojnika. KB Srečanje bolnikov po kapi člani vseh slovenskih klubov, / katerih se družijo bolniki, ki tejših bo- so preživt lezni sodobnega sveta, možgansko kap, so bili ponovno skupaj na že tradicionalnem letnem srečanju. Tokrat so se družih v Laškem. Zdravilišče Laško v sodelovanju s Klubom bolnikov po kapi Celjske regije je organiziralo strokovno in družabno dopoldne. Možganska kap lahko pri posamezniku na nmogih področjih spremeni način življenja. Ohranjanje aktivnosti, ki jih ob nastali bolezni še lahko obdržimo, pa so izjemno pomembna stvar za kakovost posameznikovega življenja in življenja njegovih bližnjih. ZdraviUšče Laško je ljudem na tej poli zanesljiv in strokoven spremljevalec. V Zdravilišču Laško se zavedajo pomembnosti dolgotrajne rehabilitacije pri tej bolezni, zato že več let sodelujejo z Združenjem bolnikov s cerebrovaskulamo boleznijo Slovenije [CVB) in izvajajo obnovitveno rehabilitacijo za člane združenja. Zdravilna voda v kombinaciji z rehabilitacijskimi metodami pomeni osvajanje ciljev, ki človeku po kapi in njegovim svojcem največ pomenijo - doseganje dobre razgi- banosti, samostojnost in dobro, vitalno počutje. Člani klubov bolnikov po kapi so zato redni gostje v Zdravilišču Laško, najpogosteje pa so tam člani Kluba bolnikov po kapi celjske regije. Mesečno in tudi pogosteje se udeležujejo aktivnosti, ki potekajo v Zdravilišču Laško in sodelujejo na organiziranih terapevtskih vajah. Zanje oblikujejo in preko celega leta izvajajo različna strokovna predavanja ter učne delavnice o duševnem zdravju in oblikovanju zdravega načina življenja v domačem okolju. Pogosto na tovrstnih delavnicah sodelujejo tudi njihovi svojci. V Zdravilišču Laško so v lanskem letu s člani kluba izvedli tudi učno delavnico o jemanju zdravil, trenutno pa izvajajo najnovejši aktualni projekt na temo ohranjanja zdravja in preprečevanja negativnih pojavov po možganski kapi. Osnovni motiv za osebni napredek po možganski kapi je prav gotovo pozitivna izkušnja. Septembrsko srečanje je to vsekakor bilo, saj se je skupaj zbralo več kot 260 članov združenja CVB iz vse Slovenije. Ob tej priliki je bila v avh Zdravilišča Laško na ogled tudi razstava kiparskih in slikarskih izdelkov članov združenja. JACINTA DOBERSEK MLAKAR Središče za mlade Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja v petek med 15. in 20. uro dan odprtih vrat Središča za mlade v njihovih prostorih na Prešernovi 25 v Celju. Uradna otvoritev središča, ki bo med tednom odprto vsako popoldne, bo 20. novembra, že v petek pa vabijo vse mlade med 14. in do 30. letom, da si ogledajo, kakšne športne, kulturne in družabne aktivnosti bodo ponujali. AB SPAR DNEVI Immk 14. november Klobase za pečenje pečenice Meso Kamnik, 1 kg 999r e 4,17 ščančja bedra z delom hrbta AIA, 1 kg 539,- e 2,25 hlače-2 kos velikost od št. 36/38 - 52/54, bombaž 69OSB redna cena 990,- ' Moške nogavice - 3 kos veiikost od št. 39/42 - 43/46, sestava: 80% bombaž, 15% poiiamid, 5% eiastan, različne barve in vzorci a 5ne barve, ■t št. 39/40.45/46 10,39 zdravje - naše bogastvo Vino in srce Martinovo je dan, ko spremeni mošt v vino in na Slovensl(em l(ar nacionalni praznik. Statistični podatki govorijo o preveliki porabi alkohola na Slovenskem in škodljivosti njegovega pretiranega uživanja. Kardiologi ga v zmernih količinah svojim bolnikom priporočamo. Ali je to znanstveno utemeljeno ali ne, pa je pogosto vprašanje, ki se postavlja tudi ob numerološko zanimivem Martinu. Ze dobrih sto let se razglablja o vzrokih za nastanek bolezni srca in ožilja. Že od začetka raziskav imata prehrana in holesterol pri tem pomembno vlogo. In to holesterol v hrani, krvi in steni žile. Poleg holesterola sta še enako pomembna dejavnika tveganja povečan krvni tlak in kajenje. Ti dejavniki so neodvisni i;i je treba odstraniti in zdravili vsakega posebej. Holesterol lahko znižamo tudi z dieto, vendar je danes vse več ljudi pretežkih in potrebujejo tudi resno kontrolo telesne teže. Večina diet, ki omogočajo huišanje, pre-povedu!e)o uporabo vina ali piva v prehrani. Vino je eno najstarejših zdravil in se uporaljlja v medicino že preko 6000 let. V sumerski farmakopeji, ki je datirana nekje 2200 let pred Kristusom, piše, da se priporoča pri kašlju pitje vina, v katerega je zamešan med. Ba-bilonci so vino kultivirali, armenski trgovci pa so raznesli tehnologijo zorenja vina vse do Mediterana. V egipčanskih papirusih (1200 let pred Kristusom) so zapiski o izdelavi vina iz fig, datelj-nov, palminih semen itd. Ta vina so se uporabljala kot dodatek številnim zdravilnim mešanicam, predvsem napitkom. Hipokrat (450 - 370 p. Kristusom) je predpisoval vino kot diuretik, kot krepčilno pijačo, zdravilo za čiščenje ran, za obkladke itd.. Rimski vojaki so dodajali vino v vodo za sterilizacijo, saj se je drugače na dol^h pohodih pogosto pokvarila. Hipokrat je zapisal, da je vino dobro za zdravega in bolnega moža, a le, če ga uživa z občutkom za pravo mero. Podobno mnenje je imel o vinu tudi Pracelsus, znani zdravnik, ki ieživelvLS. stoletju. »Tako kot vsa zdravila: je lahko zdravilo ah strup. odvisno je od doze,« je zapisal. Je pa na drugi strani Oh-ver Cromwell, vodja puritan-skega gibanja v Angliji, ukazal sredi 17. stoletja uničenje vseh vinogradov. To gibanje je pozneje v 19. stoletju vodilo v podobne akcije tudi v ZDA in leta 1920 do kompletne prohibicije. Ko so po Cromwellovem ukazu uničili vinograde v Angliji, so zagovorniki vina trdili, da je bilo za poznavalce vina opravljeno le hvalevredno delo. Prav gotovo so to trdili Francozi, ki so se zmrdovali ob pokušanju angleških vin, So pa ta bolj uspevala v kolonijah, predvsem v Avstraliji, kjer še danes pijejo raje vino kot pa druge alkoholne pijače. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo. Zdrav slog življenja in ob tem zmerno pitje vina ob obroku (1 - 2 del dnevno) ie dodaten dejavnik, ki zman)šu)e rizik za nastanek bolezni srca m ožilja, je ugo- Piše; prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog tovil eden prvih raziskovalcev učinka vina na zdravje. To je bil prof J. Keul, ki je opravil raziskave v Nemčiji in je bil znan v akademskih krogih tudi kot ugleden športni zdravnik. Dokazal je, da zmerno uživanje vina (2 del dnevno) zniža najbolj nevarni LDL holesterol v krvi, prav tako beljakovino fibrinogen, ki je pospeševalec vnetja, in krvni sladkor. Znižal se je tudi nivo krvnega sladkorja a tudi inzulina v krvi. V času preiskav se je zmanjšala celokupna vsebnost maščob v telesu in telesna teža. Ob tem pa ni prišlo do pomembnega dviga krvnega tlaka ali znakov za okvaro jeter ali motenj v delovanju trebušne slinavke. Torej je raziskava potrdila, da sta zdrav slog življenja in zmerno pitje vina dodatni komponeti, ki zmanjšujeta rizik za nastanek bolezni srca in ožilja. Dokazal pa je tudi, da so ljudje, ki pijejo vino, bolj sprejemljivi za držanje dietnih navodil, kot pa pivci drugih alkoholnih pijač. Tako imajo ljudje, ki pijejo vino zmerno, manj bolezni srca in ožilja, imajo pa nekaj več drugih bolezni, ki niso povezane z boleznimi ožOja, Manj obolevajo le pivci, ki pijejo redno, a zmerno, pri občasnih pivcih pa teh učinkov ni. Novi pivci nimajo manj bolezni srca in ožilja. Pri njih se poveča število smrti zaradi nesreč ah drugih bolezni. Zato ljudem, ki ne pijejo, ne bomo priporočali rednega pitja vina niti drugih alkoholnih pijač, saj s tem ne bomo dosegli nobenega za njih pozitivnega učinka. rcoiceinčajčki Skodelica želodove kave Ko so se v srednjem veku pojavljala obdobja množičnih lakot, se je želod večkrat znašel v skledah in trebuhih naših prednikov. Iz želoda, majhnega plodu velikega hrasta (Ouercus), pa lahko skuhamo tudi zdravilno kavo, ki uravnava delovanje ščitnice, blaži posledice kemoterapije in pom^a pri zdravljenju borelije. Se bolj zdravilno kot plod pa naj bi bilo hrastovo lubje - za želodec in črevesje*. V Sloveniji raste več vrst hrastov-dob {Quercus robur) ah poletni hrast, graden {Quercus petraea) ali zimski hrast, cer iQuercuscerris), puhasti hrast (Quercus pubes-cens), črni hrast [Quercus ilex). Kar se zdravilnosti tiče, je pri hrastu najbolj zdravilno lubje mladih vej in poganjkov, ki je zelo bogato s čreskivino. Lubje lahko nabiramo skozi vse leto. Želod, ki je tudi zelo zdravilen, pa nabiramo jeseni. Ko kuhamo čaj iz hrastovega lubja, se odločimo za prevretek- V liter vode damo veliko žUco lubja in kuhamo od pet do deset minut. Pijemo ga brez sladkorja, lahko pa mu dodamo mleko. Zdravi vnetje želodčne in črevesne sluznice, črevesni katar, drisko. Pri živčnih črevesnih težavah ga ods-vetujejo. Zelo priporočljiv pa je pri želodčnih in črevesnih čirih, pri vnetju ledvic in nabreklih jetrih. Pijemo pa ga tudi pri zastrupitvah z gobami in nikotinom. Odlično čisti telo, zato Simon Ašič priporoča, da ga večkrat pijemo v teh, s kemijo prepojenih časih. Pregnal bo tudi »mačka«. Zunanje si s tem čajem lahko izpiramo rane, ognojke, čire, tvore. Lahko pa ga uporabimo za nožne kopeli zoper potenje in ozeble noge. Otekle noge zdravi mešani- Piše: PAVLA KLINER ca iz lubja, pelina [Artemisia absinthium) in njivske preslice [Equisetum arven-se). Poparimo jo s skodeh-co vroče vode in pijemo po žlicah. Čaj in kopel iz lubja naj bi pomagala tudi pri luskavici in drugih kožnih boleznih. Pa še k receptu za nadvse zanimivo želodovo kavo, ki sem jo ravnokar spila. Pravijo, da zdravi bo-relijo in blaži posledice kemoterapije. Prav tako uravnava delovanje ščitnice. Pripravimo jo rakn. da 7.rel i^e-lod olupimo, narežemo na velikost kavnih zrn, dobro posušimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Kolikor zrn potrebujemo, jih pražimo okrog dvajset minut, da postanejo temno rjava, jih zmeljemo v kavnem mlinčku in kuhamo kot pravo kavo, nato odceduno, po želji dodamo sladkor in mleko ter popijemo skodelico aU dve na dan. Priporočljivo je, da vmes pijemo veliko čaja za čiščenje krvi iz koprive [Urtica dioica), rmana [Achillea millefolium), regratovih korenin [Taraxcicum officinale) in trpotca [Plantago lanceolala). Dr. PIRNAT št. 89 -10. n -mali oglasi iščemo topel dom Kako ravnati z živalmi? žal se še vedno velikokrat dogaja, da prihaja do neljubih zapletov, ko ljudje ne poznajo predpisov o zaščiti živali. To pri ljudeh povzroči veliko hude krvi, nam pa pobere precej časa, da Ij u-dem razložimo, kakšni so ti predpisi, saj se jih moramo v zavetišču držati, pa če hočemo ali nočemo. Zaradi tega sem sklenil, da bom v nekaj delih na tem mestu te predpise povzel na poljuden način. Povzel bom le najpomembnejše predpise, ki se tičejo hišnih živali, torej predvsem psov in mačk, zraven pa si bom drznil kot veterinar v zavetišču pripisati svoje predloge in pripombe. Besedila torej ne morete vzeti kot nekakšen uradni popolni vodič po teh predpisih, ampak le kot povzetek, kjer se lahko na hitro informirate. Bolnim, poškodovanim ali obnemoglim živalim je treba pomagati takoj, če tega ne zmoremo sami, jih v najkrajšem možnem času os-krbimo pri veterinarju. Otroku, mlajšemu od 16 let je prepovedano prodati ali podariti žival, če v to ne privolijo njegovi starši (skrbniki). Skrbnik živali (to je oseba, ki za to žival v danem trenutku skrbi, torej je v vaši odsotnosti skrbnik vaše živali tisti človek, ki ste prepustih žival v oskrbo) mora preprečiti neželene brejosti na kateri koli dovoljen (in učinkovit) način. Edini stoodstotni način je pravočasna sterilizacija vaše samičke. Skrbnik ži-valimoraz vzgojo, s šolanjem in z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici (torej ne le ljudem, ampak tudi drugim živalim). Pri samčkih zelo pomaga kastracija preden žival postane splno zrela m se je za teritorij, samičke ...pripravljenaspopastizdni-. gimi bitji. ROK KRAJNIK m ■■ STAJERSKI VAL Že iz slike se da razbrati, da je to tisti kuža, ki se ga ljudje s solzami v očeh spominjajo: »Kot otroksem imel prav takega kužka, bil je moj najboljši prijatelj, razumel me je, ko me nihče drug ni. Samo govoriti ni znal.« Zakaj ga ne bi privoščili svojemu otroku? Kaj namerava ta vetennar s üsto srebrno stvi moram imeti usesa pokonci? Imam pa ze raje koga drugega kot veten-narja, ki meje piknil. ko meje cepil. Pridite pome, prosim. Sem pndna, lepa. zvedava in stara šele dobrega pol leta. Ko bi le vedeli, koliko časa sva to živosrebmo psička mirila, da sva posnela vsaj eno fotografijo. Škoda, da ni bilo časa za lep sprehod, kjer bi lahko sprostila svojo energijo v igri. Pri treh mesecih znam že sam zavzeti takšno ponosno držo. Kakšen bom šele kot velik kuža! Ko sem slikal to psičko, sem ravno prišel z malice. Zavohala je Martinovo pojedino, zato se je takooooo oblizovala. Rekla pa ni nič, saj je lepo vzgojena mladička. ti. da je nekdo zavrgel celo IsgloŠBStihlahradarskih kepio. tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. METRSKA gobrova diva prodam. Telefon Ü5T10H80. 8882 DRVA zobrjovo prodom. Inlormocije po nklonoMI 932-K0. «B5 PRODAM ŠKODO Uclo,liliik 1997,aeyncliorar, zroven tri plotišto z gumomi in vlečno kliuko,prodom. Telefon (03) »2510, 0413;2-3l5. 6625 RENAUITIogoioddig.oikimollkoznovi-,odi.,kll.ol.o3olo opremo,kokoško srebrne botve, prodom. Telefon 031 299.366. SS40 G0lfllbentinl,3,leliikl9l9,širokiodbi-loä, po delih oilcelege.prodomlelelon 040462«4. «849 C, F,t, Es dur, staro 15 let, nerabljeno, IdDvirsko Melodija, 80-basno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 211- ROTACUSKO kosilnico, obnovljeno, molzni stroj in enofazni agregat, prodom. Telefon (03) 5736-365,040127-858. NOVI enofazni ngtegat na zaganjat, 2,8 Kw, povzroča samo 67 Db hrupa, poceni prodam. Telefon 041 267-344. 634i mmvm m'.Telefon041612477 m TEUtO slmentolko, 750 kg, zo zakol, pro. dam podogovoro. Telefon 5488.IB6. JAGENJČKA, zo plemo oil zokol, prodom. Telelon 041 369.397 L127B BVE leliikl, križoni, tWi, ležkl 10 kg (50.000 SIT) in 100 kg (60.000 SIT), prodom Telefon (03) 5739J44. BREJO telite prodom. Telefon po IB. orl, (03)573-5137 6848 KRAVO simentolko, brejo 8 mesetev, trtrtjt^ go telelo, predem. Telefoo (03) 5824-705 1B47 TELIČKO simentolko, staro 11 mesete», prih dom. Ceno po dogovoro. Telelon 041 539«,5774.128. 6867 fRAŠICE, 60 do 100 kg, možno dostavo, prodomo Telefon 5792-^45,031544-653. Šia34 PRODAM PODARIM SPAlNICO,p*bnoom.m,,».d,bk,dif ^ ^^^ ' izr.dn.li.bkei.igrl.e,p.dorim,!.t TelefonOSl 424-303. e«7. ,„„,^542," PRODAM 12 a'sobibbukavib drv In borove .fosne. predom-Telelon (03) 5771.951.87«! DVE kloliri sohih bakoab drv, v okolici Loškega, prodom. Telefon 041 236. 463. 8777 ORVAzdoslovotreilom-Telefon 041312. 064. Ž699 3lmpoii.konih žlebov in 20 m'hmstovf go lomeloege poHseto ugodno pro-dam.Tele{on04l 841.735. 8828 KRMlUlO peso in blembopmdom Telefon 5743022,041794.270. 8845 VIKEND v Dromljab. Uršulo in robl|eao goroino vroto, brez okvir|a, prodom. Telefon 5461.187 6767 NOVO V CELJU 1. Za znane kupce Iščemo stanovanja, hiše, parcele in poslovne prostore v celjski regiji. 2. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju nepremičninske posrednike z nepremičninsko licenco. Svet RE, d.o.o., enota Celje, Ljubljanska cesta 20, Celje KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Cena ure vožnje že od 3 500 sit. Popusti, nagrade, garancija. Pokličite na brezplačno telefonsl«00 DINJE 590 CVETAČA 400^00 LIMONE 350 ČEBULA 200-300 MARELICE SUHE 1200 ČESEN 1000-2000 MANDARINE 280 FIŽOL V ZRNJU 350-1200 OREHI CELI 700-1000 HREN 1000-1500 OREHI JEDRCA (LETOŠNJI) 200-2500 JAJCEVCI 500 NASI 650 KOLERABA 30D-500 POMARANČE 300390 KORE^JE 200-300 ROZINE 500 KROMPIR 150-200 SLIVE SUHE 1100 KUMARE 300400 SUHE FIGE 1200 OHROVT 200-300 GOZDNi SADEŽI BRSTIČNI OHROVT 800-1000 GOBE SUHE 10 dag 1500-2000 PAPRIKA 300 ŠAMPINJONI 600 PARADIŽNIK 300^00 GOBE 4000-7000 PETERŠIU 800-1000 MED 1000-1470 PESA 200-300 MLEČNI IZDELKI POR 45^500 SMETANA 700«00 REOKEV ČRNA 200-300 SKUTA 700fl00 RADIČ 400^00 MOTOVILEČ 1500-2000 MESO IN JAJCA SOLATA GLAVNATA 400-500 JAJCA 26^2 ENDIVJA 350400 BERIVKA iOOO r>EiuE UA Bitni niuiTD^uiri ŠPINAČA tooo KIS 1 LIT 300 REPA 200 PIRINA MOKA 700 REPA KISLA 400 KORUZNA MOKA 300 ZEU£ PRESNO 100-200 KORUZNIZOROB 300 KISLO ZEUE 400 POLNOZRNATA MOKA 300 ZELENA 400^00 BELt FIŽOL 1000 SADJE JAJCA 35 ANANAS 590 SKUTA 800 BAIVANE 300-350 PESA 300 BRESKVE 250 KORENJE 300 GROZDJE BELO 450490 KISLO ZEUE 400 GROZDJE RDEČE 490 MED 1200 GRENIVKE 450 GROZDNI SOK 400 HRUŠKE 450 DOMAČI KEKSI 900 SLIKE, nostibne s pirogrofam, printeme zo darilo, prodam. Telefon 041 505-716. ž 705 ZIMSKE gume Briizton 185/60/15, vaiene približno 800 km, ugodno prodam. Telefon 031876-631. L1277 takoj. kif. Ddpon. dopetka od8.., Mariborska c. 44, Celje. Zaposlimo delavce v avto pralnici na novem bencinskem servisu OMV {redno ali študente). Zaželene izkušnje v prodaji ali vzdrževanju avtomobilov ter vozniški izpit 6. Gorazd Vul^ovič s.p., Dečkova39,Celje,tel.: 041 681 747 iiw,iioiielnl.coni SPALNICO, dva iedilnn kola ia bojler za teatralno, kaoibiniran, ptodam. Cena |iadaga.ar.,Iel.l.n04i™08. JAGNJETA, nai m ločna rezan|e travne silaieia .lin zo mleti« žitn prodam. Ielelaa031 73l-35Q, L1274 BaiLER, male rabljen, 801, bele barve, na trdo gortvo, Izdilevalec Iraa lteli|a, prodom za 15.000 SIT. Teleloa 041 21H44. - »841 CemiAlIlO peiFeinhemr lasest mdiotor-jev zelo ogodao prodom. Teleloa 040 B55-700. «aes GUME, ISO-llcol, primerne za traktorsko prlkolko, predam. Teleloa 040 311-660. 6870 ZMEHKI I 51-letnl moški, še vezon, rozocaron, ždi »lE srečanja. Pošlji smsali pokliči 040 181-010. 6801 ŽELIM spoznati žmsko, nekadilko, srednje postave in monjše rasti, brei obveznosti, staro od 35 do 45 let. Telefon 041 52W)61. 6338 ŽENITHA posredovalnica Zouponie posreduje zo vso storostna obdobje, brezplačno zomlojše ženske. Telefon 103) 5726-319, 031 505-495. Leopold Grešnik s. p., Dolenja vos 85, Prebold. PIZZEIIIAToutus,MiranKaitna,s.p.,Levec 40, Petrovča za|»osli natokoqa in noto-karico z izkušnjami. Telefon 031 714-990. r m Primož Nemec, s. p., Sedrož 3,3270 Loško zaposli voznika kipar kamione. Telefon (03) 5648^43,041 625-913. L1266 AGM Nemec, d. o. o., Sedrož 3, 3270 Laško zaposli gradbenega delavca, Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. L1266 AGM Nemec, d. o. o., Sedrož 3,3270 Laško zaposli strojnike gradbene mehanizacije. Telefon (03) 5648^43, 041 625-913. L1266 Umrla je naša upokojena sodelavka, gospa JUSTINA LESKOVŠEK Do upokojitve je bila zaposlena na rentgenološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas. ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Nenadoma nas je zapustü naš dragi ata in dedi FRANC MAROLT Od njega se bomo poslovili v sredo, 15. novembra 2006, ob 14.30 na pokopaUšču v Celju. Žalujoča sinova Tomaž in Metod z družinama IŠOMO urejeno, komunikativno in pnlozi» dekle za delo v lokalu. Iščemo tudi čistilko za čiščenje lokok Telefon 040 167-885. V5Žuža, i. k., Boietovo 43, 1000 Ljubljano. L1273 IŠČEM delo: čiščenje oli likanje M domo. Resne ponudbe po telefonu 031 521-995. 6864 IŠČEM varstvo za psička pudljo v času moje odsomosti, 7 do 10 dni v mesecu novembru. Pločilo po dogovoru. Telefon 041 71M87. Ž713 ko'po m (PRŠ) ^^ Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Prosta delovna mesta objaiAjamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosü objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljaj delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkaärye. posebno znanje in morebitne drage zahteve). Vsi navedem in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih slažb in uradov za delo zavoda: ■ na domaä strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne nopafcc pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Cnulbeni delavec gradbeni delavec; do 17.11.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Pomožni delavec delo vproizvodnji mesnih izdelkov; do 21.11.2006; Celjske mesnine d.d.. Cesta v Tinovlje 17, 3000 iranje a (a izobrazba lobilov; do Z ).,Loeica 1.2006; 2006; Kresr ob Savinji 21, 3313 Pol izdelava ključev; do Sološekd.o.o., Obdela' ^ovina. Kocenova ulica 2,3000 Ce- pranje avtomobilov iia bencinskem servisu Oi^V; do21.11.2006; Vukovič Gcrazd s.p. Celje, Ce-benz, Dečkova cesta 39.3000 Celje. Živilski delavec v mesarstvu delo v klavnici in razsekovalni-ci, dvigovanje bremen - moški; do 21.11.2006; Celjske mesnine d.d., Klavruca, Cesta vTrnovlje 17,3000 Celje. Pomočnik mesarja pomočnik prod. mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib. čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTmovlje 10 a. 3000 Celje (za PE Planet Tuš); do 21.11. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hiper-market Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Pomožni obdelovalec kovin strojno ključavničarska in varilska dela na terenu; do 21.11.2006; Grabar Božidar s.p.. Vzdrževanje, elektroinstalacije, Podvin 211,3310 Žalec. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) CNC operater, delo vvečjem proizvodnem obratu, kjer boste opravljali razna deU na CNC-ju; do 14. 11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delavec v montažni delavnici, de- odpravnik pošiljk; do 17.11.2006; Okrožno sodišče v Celju. Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 interni transpor t materiala, skla- diščenje, sortiranje , pomoč pri mon- taži na objektu; dol .7 U-2006; Alum Drame d.o.o. Celj e. Cesta na Os- trožno2,3000Cel obUkovalec ko\ z razUčnimi stroji; do 14. 11. 2006; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stane- 3000 Celje, rezkalec, delo v večji proizvod-..... e zadolženi ' " rezkalci avljali s e; do U vina, storitve, Braslovče 23,3314 Bra-slovče; montaža oken in obdelava, do 15.11.2006; Gaber Simons.p.,Splošna gradbena dela. Upa pri Fran-kolovem 34,3213 Frankolovo. Stnigar strugar, struženje strojnih delov po načrdh na klasični stmžnid; do 9.12.2006; MateU d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje; strugar 1. struženje obdelovan-cev; do 27.11.2006; Valji d.o.o. Store, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter ogrevalnih naprav monterogrevalnih naprav; do 23. 11. 2006; Monter d.o.o., Podj. za insut. in zaklj. dela v gradb., Med-log 7,3000 Celje; monter vodovodnih inštalacij; do 23. 11. 2006; Monter d.o.o.. Podj. za instal. in zaklj. dela v gradb., Medlog 7,3000 Celje. popravilo osebnih vozil, hitri servis; do 21.11.2006; Kresnica l.T.D. d.0.0., Ločica ob Savinji 21, 3313 Polzela. Eiektroinitalaier 11. 2006; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova uUca 21, 3000 Celje. AviolUar kitanje, brušenje, lakiranje in ostala karoserijska popravila; do 14. 11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Zidar zidarska in tesarska dela; do 21. 11. 2006; Gradnje Nilcolov d.o.o., Cankarjeva ulica 1,3000 Celje. cesta 86,3000' Voznik voznik to vomjaka po Nemčiji, An-" i; do 17 11. 2006; TLTS d.o.o., •• -a,3211Škofjavas. 1. 2006; Manpower Ije, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; kovinosirugar. delo vmanjši proizvodnji, kjer boste opravljali delo na različnih strojih; do 14.11.2006; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje; operater na HVS, delo v manjšem podjetju, kjer boste svoje delo opravljali na stroju HVS in ostahh; do 14. 11. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 zavarovahil zastopnik, sklepanje zavarovanj pri novih in obstoječih poslovnihpannei]ili;do 14.11.2006; Manpower d.o.o.. PE Maribor. Slovenska 17,2000 Maribor. Mesar 3000 b; vloge na naslov: En-).. Kadrovska služba,Ce-'Ije 10 a, 3000 Celje (za lo'21. 11. 2006; AW )., Proizvodnja, trgo- PE Celje, Stanetova Celje; kuhanje malic, priprava slaščic, kuhanje po naročilu, priprava, čiščenje in razdeljevanje hrane, del. mesto je v Celju, Teharska 4; do 21. 11.2006; Qualha d.o.o. Rogaška Slatina, Šiandrova ulica 26, 3250 Ro- zejski trg 6. 3000 Celje; strežba hrane m pijač. del. m( sto v Celju na Linhartovi 5; do 1' 11.2006; Integros d.o.o., Podjetje z nizke gradnje in gradbeni inžen ring, Proseniško 46, 3230 Šentjur; iščemo izkušene natakarje za strežbo hrane in pijače, delo je v Celju; do 14. 11. 2006; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova uUca 4, 3000 Celje; delo v strežbi v urejenem in dinamičnem okolju v okoUci Celja; I. 2006; PE Celje,' Sta Celje; strežba t, 3000 pijače; c 3ilCZ.Unosr prodajnik obiskovanj e kupcev po vnaprej pripravljenih in z nadrejenim usklajenih prodajnih načrtih, izvajanje sistematičnega telefonskega trženja, skrb za plaäla in obvladovanje zalog, analiza reklamacij in ukrepanje, koordiniranje in organiziranje distr.; do 17. 11. 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje. Čopova ulica 24,3000 Celje. Univ. dipl ekonomist za med- področni vodja prodaje vodenje in koordinacija prodaje za področje, planiranje in izvajanje nadaljnjega razvoja prodaje, realizacija nalog v skladu s cilji in poslovno politUco podjetja, oblikovanje cenovne in prodajne politike ter aktivno sodelovanje; do 17. 11. 2006; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Copo- tlko priprava ponudb za montažo sti^-lovodne opreme, koordiniranje in razporejanje nalog delavcem, planiranje del, nadzor, meritve strelo-vodne inštalacije; do 28.11. 2006; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje; projektiranjeelektroinstalacijez vodja prodaje stavbnega pohiš-va, lesenih polizdelkov in pohiš-venib repromaterialov; do 29. 11. računovodja, nudimo zaposlitev v uglednem prodornem proizvod-•• •• "erbovašedeloob- zastopnik. enjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 25. U. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Srednja strokovna aU splošna izobrazba zavarovaliu zastopnik, svetovalec prodaje za sklepanj e zavarovanj, delo na območju Celja; do 14. 11. 2006; Grawe d.d.. Poslovna enota Ijub^ana, Komenskega 4,1000 Ljubljana. ■rapija strojna obdelava lesa, lakiranje - ženske: do 17 11. 2006; Sadeko, tovarna otroškega pohištva d.o.o, Gračnica 4,3272 Rimske Toplice. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) 1006: kopališki strežnik; do 17 ZdraviUšče Laško d.d.. Zdi cesta 4.3270 Uško. Ni^a poklicna izobrazba (do 3 let) posluževalec stroja, posluževa-nje avtomatu za lakiranje, priprava pohzdelkov, ročno lakiranje, do 24.11.2006: Seca plast d.0.0., Podš-mihell,3270Uško- Pek pek; do 29.11.2006; Vudrag Ivan s.p.. Pekarna in trgovina Zrno, La-homno 33,3270 Laško. Prodajalec prodaja blaga v živilskem diskontu, del. mesto je v Radečah; do 17 11.2006: Arka import export d.o.o., Hmeljarskaulica 1,3310 Žalec. Kuhar pomoč v kuhinji v OŠ Radeče; do 17.11.2006; Osnovjia šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, -""5 Radeče: kuh£ itakar; d. 1.2006: hell, aško. Zdravstveni tehnik medicinska sestia; do 21.11.2006: ZdraviUšče Laško d.d., ZdraviUška cesta 4.3270 Uško. Laboraloiyski tehnik labaralorijski tehnik; do 21. 11. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Radeče, UUca OF 8, 1433 Radeče. Inž. strojništva tih dom. EHOd.a lujini; do V L 2006: ja, vodenje osnovnih sredstev ia DDV ter kontrola saldokontov; do 17.11. 2006: Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uHca 4,3000 Celje. Univ. d^l. pravnik strokovni sodelavec, višji pravosodni svetovalec oz. pravosodni svetnik; vloge na naslov: Upravno sodišče RS, Tržaška c. 68a, 1000 Ljubljana; do 17. 11. 2006: Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, Trg celjskih knezov 10, 3000 Celje. Dipl delovni terapevt (vs) delovni terapevt v ZC Celje DE 2006: Doktor medicine specialist pa- ztovnik speciaUst patolog, po- nih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko), odvzemanje materiala za preiskave, analiza preiskav in določanje diagnoz, dajanje sodno izvedeniških mnenj, mrliško pregledna služba; do 6,12.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Doktor medicine speciidist in,- predstojnik oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja, skrb za kako- ganizacija del na oddelku za bolezni srca. pljuč in ožilja; do 28. UPRAVNA ENOTA lAŠKO Osnovnošolska izobrazba lesarska dela v sti-ojni obdelavi, prirezo val niči in na žagi - moški; do 24.11.2006; Sadeko, tovarna otroška pohištva d.o.o. Gračnica4,3272 Rimske Toplice; pri Polzeli 133, 3313 Polže Konfekcionar tekstiUj konfekcionar; do 17 11.2006; El-kroj d.d., Prihova 56,3331 Nazarje; konfekcionar; do 21.11.2006; S-kroj Mozirje LP. Prihova, Prihova 56.3331 Nazarje. Proda/alee prodajalec na terenu; do 17.11. 2006; Smovršnik Barbara s.p.. Demon, Parižlje 145,3314 Braslovče. Kuhar kuhar.. ji; do U 2006; Cetaia d.0.0.. Okonina2, Srednja poklicna izobrazba vedeževanje, svetovanje, astre logija, delo na domu; do 14.11.200e KnezJožicas-p.,Radmiije63a,333 Ljubno ob Savinji. na Petiič, Tovarniška cesta 8. 32 Slovenske Konjice. Kuhar pomoč v kuhinji, čiščenje h 2006; Hotel pod Roglod.0.0., Bol rina 2, 3214 Zreče; samostojna pripra ; Zdenka žišče. Obrežje S, 1433 Radeče. Bolničar-negovalec bolničar, pripravnik; do 21. 11. 2006; ZdraviUšče Uško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Uško. Srainja poklicna izobrazba posluževalec stroja za briz^je plastike, posluževanje stroju za brizganje plastičnih mas, kontrola delova-r^a stroja; do 24.11.2006; Seca plast d.0.0., Podšmihel 1,3270 Uško; posluževanje avtomatu za laki-5i barve, priprava po- Natakar natakar za pomoč v strežbi; do 17. 11- 2006; Ulipi Vlado s.p.. Gostišče Ulipi, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka C in E kategorije; do 2L 11. 2006; Klas d.o.o.. Tfepanje 71, 3210 Slovenske Konji- ekstrudiranje PVC profilov; do 9- 12. 2006: Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2.3210 Slovenske Konjice. Srnini tehnik oblikovanje kovin, rezkanje, struženje na CNC operaterskem stroju, ZD programiranje; do 17.11. 2006; Pegan Ivan s.p.. Obdelava kovin in avtoprevozništvo, Zbelovo 56,3215 Loče. Gimnazijski pomožni zav iskanje morebimih za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 25.11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3.1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna . Brezno 7a, 3270 Laško; komercialist nabave za naročanje strojnega in elektro materiala; do 17 11.2006; EHO d.o.o.. Elekui-ka, hladUnišivo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Uško. DlpL vzgojitelj predšolskihotrok (VS) vzgoja predšolskih otrok; do 17-11.2006; Vrtec Uško, Cesta na Svetino 2, 3270 Uško. Doktor dentaine medicine zobozdravnik; do 21. 11. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8.1433 Radeče. Doktor medicine specialist pe-diatrije zdravnik speciaUstpediatrijeoz. šolske medicine ali zdravnik specialist družinske medicine z opravljenim podiplotnskim tečajem za varstvo otrok, šolarjev in mladine; do 21- n. 2006: Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica ročni delavec; do 21. 11. 2006; Elkroj d.d., Prihova 56, 3331 Na- Osnovnošolska izobrazba čistilka: do 19. 11. 2006; Panhy-)..CiSeenjeintt^ovina,Breg delo v komerdaU, telefonski kontakt s strankami, prodaja izdelkov in svežega mesa; do 21. 11. 2006; Strašek Štefan s.p., Mesarija Stra-šek. Stari tr^ 11.3210 Slovenske Ko- Ekonomist za transport in logistiko referent za logistiko, aktivno iskanje transportnih storitev (trg za prevoz), uporaba računaUiiških programov, znaiije uporabe logisüke, kami, vodenje dokumentacije: do 21. 11. 2006: Fijavž EmUijan s.p., Aavtnprevoz, Bukovlje 15,3206 Sira- UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU brazba voznik, gradbeni delavec; d 11.2006: Polak Gabrijel s.p.. Grad nje Polak. Primož pri Šentjurju 34 3230 Šentjur. Mizar . sestavljanje furnirja - moški; dc 22. 11. 2006; Dema d.o.o. Šentjur, Cesta Kozjanskega odreda 10,323C Šentjur; polaganje gips plošč; do 25. 11. 2006; Kavka Andrej s. !0 Šentji UUca L ce čete 2; inštalaterska dela centralnih in vodovodnih naprav; do 17.11.2006; Rečnik MarUn - instalaierstvo. Ponikva 29,3232 Ponikva. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav: do 23. 11. 2006; Marki Ivan s.p., Stiojne instalacije, Pori gozdom 4,123(1 .^nt- Strojni mehanik delo administrator; do 17.11.2006; Sr-novršnik Barbara s.p.. Demon, Pa- UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE delov, kontrola izvajanja operadj, razrez, stiskanje, ključavničarska dela; do 1711.2006; Tajfun Planina d.o.o-. Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici. Srednja poklicna izobrazba voznik, gradbeni delavec; do 14. olakGabi nje Polak, Primož pi 3230 Šentjur. Elektrotehnik elekironik prodaja v trgovini z elektroniko; do 21.11.2006; Edicom d-O-O. Šentjur, Prijateljeva ulica 12,3230 Sent- Ekonomski tehnik referent, vodenje enostavnih postopkov na prvi stopnji, izdajanje odločb na predpisanih obrazcih na prvi stopnji, opravljanje enostavnih upravnih nalog, izdajanje po-trdü iz enostavnih evidenc; do 17. 11.2006; Upravna enotaŠentjurpri Celju, Mestni tr^ 10, 3230 Šentjur; administrator, izvajanje nalog pisarniškega poslovanja, adminisiri-ranje baz podatkov, sodelovanje pri ivnejših opravilih; Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnil iskanj e raorebitiii h zavarovan premoženjska in življenjska rovanja, območje Šentjur z okolico; do 25. 11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. I.jubljaaa, Kržičeva ulica 3.1000 Ljubljana. Dipl inž. lesarstva (VS) komercialist in tehnolog, nabava, prodaja lesa in lesnih proizvodov, sušenje parjenje lesa; do 27. 11.2006; T5 d.o.o., Cesta Leona Do-brotinška 9, 3230 Šentjur. Univ. dipL inž. strojništva konsirukter. vodenje projektov, konstrukcije orodij, naprav, priprav, sklopov, izdelkov, urejanje tehniC-ne dokumentaciie; do 17.11. 20C6; Tajfun Planin 3225 Pl •li Sevn Vniv. dipl. računovodska administrativna in komercialtia dela; do 17. 11. 2006; Bohor žaga in furnirnica d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 9,3230 Univ. dipl. pravnik svetovalec, pripravnik; do 17.11. 2006; Upravna enota Šentjur pri Celju, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Steklarski delavec - dodelava steklenih izdelkov grobo bruSenje stekla; do 14.11. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaäka Slatina. Steklarski delavec v kontroli in embatiranja brisanje in pakiranje stekla: do 14.11.2006; Steklarska Nova: Steklai ulica 1,3250 Rogaška Slatin, Grabeni delavec gradbena dela; do 28.11. 2006; Krobau - Krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Trg 27, 3252 Delavec brez poklica delavka v čistem delu pn likanje, zlaganje, sortiranje i delo na območju Rogaške Slat do 14.11. 2006; Periteks = penla Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; do 17.11.2006; Jazbec Primož s.p.. Okrepčevalnica Kra-ner, Bistrica ob SotU 13, 3256 Bistrica ob SotU. Steklopihai krogliäa-pihanje stekla; do 17 11. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. T^sar opaiev tesar, izdelava opaže v; do 28.11. 2006; Krobau - Krog in dnigi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Trg 27. 3252 Rogatec. Zidar za zidanje i 2006; Krobau- beniši i drugi, grad- T indus . 2006; I: ijskih; da .0.. Dviž Negonje 23f. 3250 garažna ta, Spodnj gaška Slatina. Elektrikar energetik elektrikar energetik; do 14. 11. 2006; Elektro-strojništvoinelektroin-e Zvonko ska et Elektror. 3250 R( 2.2006; T ektričnihst vis bele tehnike, hladüne elektroinštalacije d plišck Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva uli ca 38,32S0 Rogaška Slatina. Steklopihač Steklarska Nova Rogaška Slatin; d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Ko Šivilja-krojai šivilja, šiviljska popravila peri la, delo na območju Rogaške Slati ;e gradnje; do Ik Metka s.p.. Tesar tesarska d 21. 11. 2006; Napotni Gradbeništvo Napi, Podplai Podplat. Stro/nti': gradbene meltanizaci- strojnik gradbene mehanizacije za delo na rovokopaču; do 16. 11. 2006; OraC Janko s.p., Avtoprevozi, strojna zemeljska dela, Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. 1.2006; prodaja i tijsko mehanizacijo deli za kmet. in avtomehai ska cesta 22,3240 Šmaije pri Jelšah; prodaja vozil; do 18. 11. 2006; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba pijač; do 24. 11. 2006; Andrlon Darja s.p.. Kava bar As, Slake 2.3254 Podčetrtek. Ekanomist za denarništvo, ft- e,račui. '2 Rogatec. Kljuiavniiar gradbena dela visoke gradnje; do2L 11.2006; Napotnik Metka s.p.. Gradbeništvo Napi, Podplat 10,3241 Podplat. Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 2.12. 2006; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja. trgovina d.o.o.. Spodnje Sečo-vo 85a, 3250 Rogaška Slatina. Monter konstrukcij montaža d " ' ' " ob Paki. vizualno kontrolira zva-. 11. 2006; Tajnšek Adls i. 3327 Šmartno avtomehanik; do 14.11.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2.3320 Velenje. Elektrikar energetik ■ .......1. 2006; Evro iringd ntetova unovodja; do 17.11.2006; IPl d.o.o.. Izvajalski in projektantski inženiring. Zgornje Negonje 35,3250 Rogaška Slatina; računovodja, vodenje poslovne dokumentacije; do 3.12.2006; To-plišek Daniel s.p.. Trgovina, servis Magi^er farmacije razvoj kozmetičnih izdelkov, delo vrazvojnemlabaratoriju;do 16.11. 2006; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina, UPRAVNA ENOTA VELENJE Gradbeni delavec gradbeni delovodja z izkušnjami; do 14.11.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje; pomožni delavec; do 21.11.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova idica 2, 3320 Velenje. Delavec brez poklica strežba v piceriji in delo v fitne-su; do 17. n. 2006; Grobelnik Milan s.p., Bistro, okrepčevalnica Skala, Cesta v Bevče 6,3320 Velenje; natakar; do 17.11.2006; Resman Branko s.p.. Kavče 23. 3320 Vele- Evro 2, 3320 ., Stant in trgovin ;0 Velenje; nje končnih izdelkov iz več kosov, odstranje^je odvečn^ materiala iz izdelkov, vstavljanje matic, za-stičev; vloge na naslov: Plasüka Ska-za, Selo 17. 3320 Velenje, s pripisom (prošnja); do 21.11.2006; Ska-za Igor s.p-, Selo 17, 3320 Velenje; voznik taksija; do 17. 11. 2006; Svetko Jožef s.p., Taxi Pepi, Šlan-drova cesta 21, 3320 Velenje; pomožna dela; do 14. 11. 2006; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57.3320 klada tovor, prevaža in razklada, preverja brezhibnost vozila, skrbi za tekoče vzdrževanje, mazanje; vb- .2006; Evro inženirir pija- delavec v proizvodnji, delo v Ve lenju; do 14.11.2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščnik, viličarist, razlaganje, nakladanje, sortiranje in razporejanje blaga po skladišču, obvezen je izpit za viličarja; do 14.11.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stane-tova ulica 4, 3000 Celje. Mizar mizar, razrez plošč, rezkanj e, špri-canje, oploščanje; do 14. 11. 2006; Renetad.0.0., Preloška cesta 1,3320 Velenje; mizarska dela; do 21. 11. 2006; Vegrad inde d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 5,3320 Velenje. Ključamučar vzdrževalec strojnih naprav, redno pr^leduje, vzdržujein popravlja sUT3je in transportne naprave, oprav- janjnrn^iačenirdelov.^č^ nih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, kontrola olja; vloge na naslov: Skaza Igor s.p., Selo 17.3320 Velenje (za vzdrževalca strojnih naprav); do 16,11.2006; Skaza Igor s.p., Selo be, prednaročila, predračune, se pogaja, sklepa pogodbe, poznavanje grelcev in grelnih elementov, smisel za komercialno dejavnost, delo na terenu; vloge na naslov: Trgotur d.0.0.. Ljubljanska c.l3 b, Velenje; do 21,11. 2006;' ta 37 C, 320 Velenje. 2,3320 Velenje; elektrikar, delo v Nemčiji, avtoin-dustrija (polaganje polic, rezanje omaric); do 9. 12. 2006; Lunta inženiring d.o.o., Polana 2,2311 Ho- Frizer poS^17°a2^!ocepekMetka - frizerski salon, Graškogorska cesta 2,3320 Velenje. Zdezokrivec železokrivec; do 21.11.2006; Evro inžetiiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. '"St zidar; do 21.11.2006; Evro inženiring d.o.o., Stantetova ulica 2,3320 Velenje. Strt^nik gradbene mehanizaci- )e strojnik gradbene mehanizacije, IJalec TGM; do 14. 11. 2006; .. Preloi bi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dotee in kratke raälalj e. opravlja razna dela v skladišču, transport blaga v skladišču z viličarjem Osne ui izobrazba nizacij mesto a Ložr , 3320 V Natakar natakar, strežba hrane če; do 23. 11. 2006; Xi H Partizanska cesta 1.3320 Velenj Srednja poklicna izobrazba strežba pijač, čiščenje, do 14. it. 2006; Novak Marjana s.p.. Bar Roky. Koroška cesta 16,3325 Šoštanj. Strojni tehnik kontrolor, vhodna kontrola materiala, sestavnih elementov in naprav, vhodna kontrola surovin, pomožnega materiala in orodij, medfazna kontrola kakovosti izdelave; vloge na naslov: Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje |za kontrolorja); do 16.11. 2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje. Kozmetični tehnik manikura; do 14. 11. 2006; Kramer An)a s.p., Šalek 112,3320 Vele- Gradiieni delovodja najzahtevnej ša delo vodska opra vila; do 17. 11. 2006; V ' ' ' Velenje, Stari trg 35,3 Gradbeni tehnik gi adbeni delovodja, gradbeni tehnik z delovnimi izkušnjami na tem področju; do 21.11. 2006; Evro inženiring d.o.e., Stantetova ulica 2. Gimnazijski maturant pomožni varovalni zastopnik, premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 25. 11.2006; Generali zavarovalnica d.d. LjuWj-ana, Kržičeva ulica 3. 1Ü00 Ini. elektrotehnike komercialist, zbira in ureja informacij e o potrebah in možnih plasmaji h izdelkov, sestavlja ponud- Kliu£ami£ar ključa - 10 opra Ekonomist za komercialno de- 3320 Velenje. Univ. dipl inž. geodezije ' itevnejša geodetska dela; 2006; V^ad d.d. Vele-3320 Velenje. I zahtevnejša ključavničarska, rilska in druga dela; do 21.11.2006; AW milenium d.o.o.. Proizvodnja, trgovina, storitve, Braslovče 23,3314 Braslovče; strojni ključavničar, samostojno branje načrtov; do 9.12.2006; Koče var & Thermotron d.o.o.. Ločica ob Savinji 65, 3313 Polzela; oblikovalec kovine, ključavničar; do 19- 11.2006;KovinopasarstvoRe-har d.0.0.. Zaloška Gorica 12,3301 Petrovče. Stavbni klepar klepar, izdelava ventilacij in dimnikov; do 17. n. 2006; Sigmanova - ^ ■ ■ ■ a20,3310 Monter konstrukcij Univ. , vodja komerciale, načrtuje, usmerja in usklajuje trženje in prodajne dejavnosti, vodi in razporeja delo in osebje vkomerdah, or^ni-zira in vodi delo in aktivnosti pri prodaji, nabavi, transportu in skladanju; vloge na naslov: Skaza Igor s-p , Selo 17,3320 Velenje (za vodjo komerciale); do 16.11.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17.3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Pomoini delavec posluževalec stroja za proizvodnjo mlečnih izdelkov; do 14. 11. 2006; Mlekarna Celeia d.o.o., Aija vas 92, 3301 Petrovče; deb na žagi; do 24. 11. 2006; Žagar|ivo Travner d.o.o.. Letuš 9, lec. Monter v> itaža panelnih ograj in ograj-nih vrat na terenu; do 18.11.2006; Kočevar& Thermotron d.o.o., Ločica ob Savinji 65, 3313 Polzela; sestava in pakiranje vratic; do 17. 11. 2006; Schiedel d.o.o. Prebold, Utkova vas82,3312 Prebold. Živilski delavec v mesarstvu. pomočnik prod. mesarja, reza- č/ščenje hladilnih vitri^; do 2l! 11.2006; vloge na naslov; Engrotuš d.0.0.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje (za PE Tuš Polzela).; Engrotušd.o.o. Celje. Tuš Supermarket Polzela, Polzela lib, 3313 Polzela. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije rojnik lahke gradbene meha- jnik težke gradbene mehanizacije, del. mesto je na Ložnici 43; do 17.11,2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; suxijnlk težke gradbene mehanizacije; do 21.11.2006; Gradikom d.o.o.. Ulica talcev 3.3310 Žalec. ijaka; del. i 2006; Aleagroup d.0.0. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; voznik tovornega vozila; do 21. 1 Žalcu 43; do 17. 11. 2006;, group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. nizacije; do 21.11.2006; Gradikom d.o.o.. Ulica talcev 3, 3310 Žalec. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) voznik tovornega vozila, razvoz pohištva strankam na dom, pomoč pri nalaganju, razlaganju kamiona, delo je v širši okolici Celja; do 17 11. 2006; Emeršič Primož s.p., Av-toprevozništvo, Parižlje 38f. 3314 Braslovče; pomožna dela v betonarni, kleparski delavnici, pomoč v skladišču; do 17.11.2006; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20.3310 Ža- mja poklicna izobrazba (do 3 tet) Ijanje del z gradbeno me- i naslov: Engrotuš d.o.o., Ka-ska služba. Cesta v Trnovlje 30Q0 Celje (za PE Polzela); modelni mizar; do 17. 11. 2006; Feniks d.o.o. Žalec. Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec- 11.2006; Box-Novak Maja, k.d tovlje74,3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev; ( 12.2006;Basil-reduktord.o.o zela, Ločica ob Savinji 36,331. zela; ,Go- programske rešitve, dodeluje programe; do 23. 11. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče; razvijalec erp rešitev, programiranje Microsoft navisiona in drugih poslovnih rešitev; do 23.11.2006; Eurocomd.o.o., Računalniški inženiring, Leveč 56. 3301 Petrovče. Gradbeni tehnik :i pri Žalcu 43, do la Ložr vadbeni i 6; Gradik. elovodja; do 21. Ulica ta ) Žalec; poslovni dokumentarist, opravlja administrativna dela, ureja in piše poslovno dokumentacijo, izdeluje ponudbe, sprejema in eviden- osreduj itifora vgradnja vodovodnih inštalacij po načrtih, sestava SB, osnovna ključavničarska dela; do 17. 11. 2006; Sigmanovad.o-0., Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec- la naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b. Velenje; do 17 11- 2006; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115,3301 Petrov- do 17. 11. 2006; Sigmanova Cesta Žalskega tabora 20,3 avtomehanik; do25.11.2006; Pilko Vincenc s.p.. Moto center, Dreši-nja vas 18, 3301 Petrovče. Elektromehanik obratnielektričar;do 17 11.2006; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec. Keramik slikar U., ročno slikanje manj zahtevnih dekorjev in lepljenje odlep-nih slik na keramične izdelke; do 17. n. 2006; Kili d.o.o. Liboje, Ka-saze34,3301 Petrovče. Strojni Box-Novak Maja, k 3310Zal& Gotovlje (tehnik administrativna dela in prodaja v trgoviru; do 21.11.2006; Hmezad kmetij skazadruga Braslovče z.o .o.. Braslovče 23,3314 Braslovče. prodajalec, prodaja bele tehnike, akustike in gospodinjskih apa- Beži^ajska cesta 7,3000 Celje. Kuhar kuhanje jedi in malic po naročilu; do 21. 11. 2006; Kresnica I.T.D. d.o.o.. Bistro Dada, Vrbje 87, 3310 Žalec; peka jedi na žaru. strežba pijač; do 20. 11. 2006; Starič Marjan s.p.. Kava bar, Šlandrov trg 26,3310 Za- 2006; R-„________________________ Dada, Vrbje 87, 3310 Žalec; strežba jedi in pijač; do 17. 11. 2006; Kropivšek Anton s.p.. Gostilna Kropi'Äek. Vransko99,3305 Vransko; strežba pijač; do 17. II. 2006; Luž-nik Andrej s.p.. Kavarna Markiz, Mestni trg 7,3310 Žalec; strežba pijač za toalnim pultom in pri mizah; do 24.11.2006; Ukši-ni Ana s.p.. Bar BMW, Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba jema predstavitev in prodajo orodja, pridobivanje novih strank, kon-taktiranje z obstoječimi strankami, reševanje reklamacij, izdelovanje ponudb; do 17. 11. 2006; D-S tuls d-o.o-. Vrtna ulica 9,3311 Šempeter v Savinjski dolira. Posloirni tehnik administrator; do 17.11.2006; Sr-novršnik Barbara s.p.. Demon, Parižlje 145,3314 Braslovče. Gimnazijski maluraiU pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja. območje Žalca; do 25.11. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali sploSna izobrazba sklepanje vseh vrst zavarovanj; do 9.12.2006; Korinitad.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. le tehnolog^e iiaterlalo folije in to), lamostojno boste pndobivali nove stranke z navezovanjem telefonskih stikov ter prodajnimi obiski podjetij, predstavljali boste ponudbo podjetja ter svetovali nabavnim službam; do 21. 11. 2006; Edit d.o.o. Prebold. Šeščepri Preboldu 22,3312 rebold Inž. gl trg 12,3000 Celje; vodja gradbišča; do 21.11.2006; Gradikom d.o.o.. Ulica talcev 3,3310 Žalec. ke kupce, vzdrževan e po- na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 23. 11. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče. Dipl inž. račuTiaZništvn in in- ce(VS) 2006; Pilko Vincencs.p.. Moto center, Drešinja vas 18.3301 Petrovče. Računalniški tehnik organizator programer, postavlja posebne rešitve v navisionu, pomaga pri pripravi tržnih predstavitev programske opreme navision, pri uvajanju uporabnikov, testira vodja oddelka IT infrastrukture, vodenje in razvoj oddelka IT infrastrukture; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje, do23.11.2006; Eurocomd.o.o, Ra-čimalniškiinženiring. Leveč 56,3301 Petrovče. ska 13/b, Velenje; do 23. 11. 2006, Eurocom d.o.o.. Računalniški inže-mring. Leveč 56, 3301 Petrovče. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in^en- Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, £ax: (03)5441032, Novi tednik izhaja vsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 to!aijev(€l,26). Tajnica:TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra čamo. Tisk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z, katere se plačuje S,5% tlavek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalnišk prelom: Igor Sariah. Andreja Izlakar. Oblikovanje Urednica informativne^ prograi Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franiek Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko TelefcMi: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem c^asov po elekL poŠti: ^ncija@nt-rc.si še 65 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilci Novega tedniiu Glasovna ljubezen Nekateri ve^'amejo v to, da je številka 13 nesrečna številka, a Sebastian Kamenik iz Letuša se za to sploh ne zmeni. Prav na 13. se je namreč civilno poročil in obljubil zvestobo Slavlci Jurko iz Šenbrica nad Velenjem. 21. oktobra sta svojo zvezo potrdila še v kapelici sv. Martina v Mozirskem gaju. Sebastjan ne vidi, saj ga je njegova mati v otroštvu preveč puščala na soncu, ki mu je uničOo vid. Kasneje so ga dali v ljubečo družino. V življenju so se mu kljub slepoti uresničile številne sanje, od tistih, da se je spoprijateljil s številnimi glasbeniki, do tega, da bi delal na radiu, in prav tu se je začela njegova ljubezenska zgodba. Zaljubil se je v glas ene od poslušalk, ta glasovna ljubezen pa ni bila !e enostranska. Tudi poslušalka Slavica se je zaljubila vanj in nenehno klicala za glasbene želje. Kar nekajkrat je moral Sebastjan Slavid namigniti, naj ga pokliče tudi izven etra. In že v prvem sporočilu mu je namignila, da je malo starejša od njega in da ima hči Andrejo, ki hodi v šesti razred. In prav to, da bi Andreja Sebastjana dobro sprejela, je bila Slavicina velika želja, ki pa se je že ob prvem srečanju uresničila. Sebastjan nam je povedal, da Andreje nič ne moti, ker on ne vidi, ampak se prav zaradi tega čuti odraslo in zadovoljno, da mu lahko pomaga. Sebastjan je Slavico zaprosil kar med delom na radiu, ko je prišla ponj, ona pa mu je zaročna prstana prinesla v službo v Merkiu, kjer dela kot telefonist. Sebastjan in Slavica nameravata zaprositi za stanovanje, kakšnih dm^h načrtov, kot v ljubezni in sreči uživati vse življenje, pa nimata. Pa saj je prav v teh besedah pravzaprav skrito vse, kajne? Veselje v času, ko sta si dahnüa da, sta delila s številnimi svati, med katerimi je bila tudi Tanja Žagar, s katero se Sebastjan pozna še iz časov, ko je nastopala v skupini Foxy teens, prav tako pa je že vrsto let prijatelj s pevko Matejo Jan. Igral jima je Hops s prijatelji. Slavica, Sebastjan, Mateja Jan in Tanja Žagar Buča, ki pika Marija Vrečko s Skalne kleti v Celju rada posadi kakšne posebnosti. Doslej je med drugim pridelala fižol z nič manj kot meter dolgimi stroki ter nevsakdanje vrste buč. Njena novost so pikajoče buče ježevke s številnimi trni. Njihova posebnost je, da je treba posaditi celotno bučo, ne zgolj njihovo seme. Z njo jo je najprej razveselila prijateljica s ptujskega območja, na Skalni kleti pa se je nato letos veselila kar dvajsetih ježevk. Buče, ki so posebnega, prij etnega okusa, so uporabne za zavitek, kompot ali kot panirane, BJ Foto: RP Paradižnik do streiie Redko je konec oktobra še videti tako bujno in tudi bogato obloženo sadiko paradižnika, kot se lahko letos z njo pohvali Simona Šanca iz Tovstega pri Laškem. »Mraz konec oktobra in prve novembrske dni jo je sicer nekoliko prizadel,« je pripovedovala Simona med obiskom v našem uredništvu, «a čisto do konca je le še ni uničil.« Sadika, ki jo je Simona posadila v zavetrje ob spodnji strani hiše, se je bogato razrasla v tri vrhove, ob merjenju najvišjega, ki je segel skoraj do strehe, pa je meter pokazal 370 centimetrov, No, tudi obrodila je sadika bogato, kakšen rdeč plod pa Simona prinese v domačo kuhinjo Še v teh dneh. EKC Vinko Iv sredino ob svojih Iniftah in 1 gosuma iz ktajsvne skupnosti in Rdečega kiiž^ Vitalen devetdesetletnik Malo je moških, ki dosežejo starost devetdeset in več let. Še manj je takšnih, ki pri devetdesetih ne bi jemali nobenih zdravil in ne hodili k zdravniku ter bili tako vitahii, kot je Vinko Mencinger iz Šempetra. Rojen je bil v Večeslavcih v Prekmurju, v družini s štirimi otroki, ki so morali zelo zgodaj zapustiti družinsko gnezdo. Kar trije med njimi, sestra Gizela, brat Štefan in Vincenc, so se rodili na isti datum in sicer 18. avgusta, kar je svojevrstna zanimivost. Njihovo življenje v mladosü je bilo zelo težko. Z izjemo najstarejše Anice, očeta skorajda niso poznali, saj je leta 1918 že umrl. Mama se je ponovno poročila, Vinko pa je moral že pri 9 letih oditi služIt v Apače pri Mariboru, kjer je skrbel za živino in hodi! v šolo. Bil je pri slabih gospodarjih, saj je bii večkrat lačen kot sit in zato močno podhranjen. Pri 14 letih je odšel na delo v Avstrijo, na veliko kmetijo, kjer so imeli tudi mesarijo. Tam se mu je godilo mnogo bolje. Leta 1929 se je vrnil domov in odšel k vojakom. Drugo svetovno vojno je preživel v delovnem taborišču v NemCiji. Leta 1948 je prišel v Šempeter, kjer je tudi spoznal svojo poznejšo življenjsko sopotnico Ivanko, ki je bila doma iz Krškega. V zakonu sta se jima rodili hčerki Danica in Cveta, ki mu tudi danes skupaj s tremi vnuki in petimi pravnuki lepšata in bogatita jesen življenja. Od leta 2002 je vdovec, zato je še toliko bolj vesel njihove družbe. Vinko je vse življenje delal na težkih gradbenih strojih pri Gradisu oziroma Nivoju, od koder je leta 1976 tudi odšel v pokoj. Ker nikoh ni bil brez dela, tudi sedaj ne more veliko mirovati. Včasih tudi kaj skuha, predvsem govejo juho. za katero je pravi mojster. Sicer pa zeio zagnano skrbi za okolico hiše, vrt, pozimi pa za kurjavo, kidanje snega in še marsikaj. 2e dvajset iet ni bil pri zdravniku in ne jemlje nobenih zdravil. DARKO NARAGLAV