Sodno-zdravniška mnenja. 147
Sodno-zdravniška mnenja.
Priobčuje dr. P, Defranceschi. XIII.
Suhotična omrtvica mišično-kožnega živca je nasledek na sebi težke poškodbe.
Napadenec, hoteč prestriči udarec s palico, dvigne visoko desne lehti, a palica ga z močjo zadene na notranjo plat nadlakta. Iz zdravniškega izvida je povzeti, da je videti na notranji plati desnega nadlakta, in sicer na zgornji tretjini, temnovišnjevo liso, dolgo 6 cm, široko 2 cm, raztezajočo se zadaj-spodaj navspred-zgoraj. Pri vzdigovanju nadlakta občuti poškodovanec bolečine.
Poškodba se oceni za lahko, motečo zdravje manj nego 20 dni in povzročujočo nesposobnost za izvrševanje poklica ravno toliko časa. Čez teden dni začne poškodovanec delati, čeprav občuti na poškodovanem mestu bolečine, ki popolnoma izginejo tekom 14 dni. Le neka slabost ostane v nadlaktu in čez dva meseca opazi poškodovanec, ki je desničar, da je desni nadlakt vidno tanjši nego levi. Zdravnik mu nasvetuje masažo, ki jo bolnik izvršuje nekaj tednov, a jo potem opusti. Čez pol leta pride bolnik v bolnico, kjer se najde sledeče: Obseg v gornji tretjini desnega nadlakta znaša 22 cm, levega 26««. Mišica dvo-glavka') je skrčena in zelo oslabljena, podobna tenki vrvici, pa tudi notranjo nadlaktno upogibnico'-) je komaj otipati. Na sprednji
') M. biceps r=:der zvveikopfige Armbeuger.
-) M. brachiaiis internus   - der innere Armbeuger.
10*
148 Sodno-zdravniška mnenja.
in notranji nadlaktovi plati se otiplje nadlehtnico takoj pod kožo. S faradičnim tokom se vzbudi le zunanji snopič notranje nadlehtne upogibnice, a z galvaničnim se povzroči izprijenostni^) odboj. Mišičje na podlaktu nateznice nadlakta in vranje-nad-lehtna mišica'-) deluje pravilno pri navzgor ali navzdol obrnjeni dlani. Pri tem se pa vidno skrči zunanji snopič notranje upogibnice in pa dolga odvračalka'*). Kožni občut na upogibni in ko-željnični strani podlakta je nekoliko oslabljen. Moč je v obeh rokah skoraj jednaka, morda v desni nekoliko slabejša, nego v levi.
Na podlagi tega izvida je zahtevalo sodišče končno mnenje, v katerem se naj izrečeta zvedenca, je 1i opisane znake smatrati za nasledke lahko ocenjene poškodbe, in če se jih, je-li bolezen neozdravljiva ali pa nesposobnost za izvrševanje poklica trajna? Mnenje se glasi:
»Bolezen obstoji v omrtviči mišično-kožnega živca (per-forans Casseri), ki izhaja navadno od živca srednjika, prodira vranje-nadlehtnično mišico, oskrbuje dvoglavico in notranji snopič notranje upogibnice in se končno združuje s svojimi občutnimi vlakni na hrbtu roke z vejo koželjničnega živca. S prenehanjem delovanja mišično-kožnega živca so izgubile že imenovane mišice življensko moč ter se več ne krčijo. Njih vršitev je tedaj popolnoma prenehala, in jo je prevzela dolga odvračalka. Navzlic temu se pa mišičje nadlakta še vedno suši, to pa radi tega, ker se poškodovanec do zdaj ni zdravil. Upati je, da bo možno zopet oživiti živce s primernim zdravljenjem. Za sedaj se pa da z gotovostjo trditi to-le:
Poškodba, prizadeta s topim, trdim orodjem, je bila težka, ker je bil živec zmečkan in je vsled nastalega notranjega obrunka prenehal s svojim delovanjem. Desni nadlakt je precej moten v svoji moči, ker je nastopila suhotična omrtvica važnega živca in ž njo suhotica mišičja. Pričakovati je, da živec zopet oživi, vendar se pa to ne da že sedaj trditi. Ker je dognano, daje prevzela dolga odvračalka delovanje upogibnic, se ne more trditi, da bi bila nastala vsled poškodbe trajna nesposobnost za izvrše-
') Entartungsreaktion.
2) M. coraco-brachialis — der Rabenarmmuskel.
3) M. supinator iongus = der lange Ausvvartsdreher.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 149
vanje poklica; pa tudi drugo vprašanje je izključiti, ker ohromelost posameznih mišic ne more imeti takih nasledkov, ki bi motili ves telesni ustroj v njegovem delovanju.
Zdravje je bilo moteno manj, nego 20 dni, to pa radi tega, ker je imel poškodovanec le prve dni občutnejše bolečine, ki so vplivale na njegovo splošno zdravstveno stanje, nesposobnost za izvrševanje poklica tudi ni trajala več časa, ker je poškodovanec začel že čez teden dni delati. Tudi sedaj bi lahko opravljal svoj posel (kmet), ako ne bi zdravnik zahteval, da ostane v bolnici. Zdravljenje bo sicer trajalo par mesecev, a bolnik je tudi med tem sposoben za izvrševanje svojega poklica.«
Tekom 6. tednov se je stanje zboljšalo na vbrizg fibro-lizina in na faradizacijo toliko, da se je začelo krčiti ohromelo mišičje, kar je smatrati za dokaz, da je živec zopet oživel.