Slev. 633.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	16.	julija	1913.	Leto	111.
DREDNISIVO ZARJE je v LjuDijani, rrancisuansua nuca st. o -tiskarna I. nadstr.). Uradn3 ure za stranke so od 10. do 11.
iopoldne in od 5. do 6. po| oldne vsak dan razen nedelj in imnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	sprejemajo	:	: :
KAROCNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za AT8lro O, rvio n t:csno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40. irWe<na K <•£0; za Nen čijo celoletno K 2C‘40; za : :	'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 361—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	•,	..	•.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema u| rsvniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	——
Nova politična pota.
Kaj bo Avstrija sedaj?
Naukov imamo dovolj, in plačali smo jih drago. Za vse stroške, za vsa bremena, za vse izgube nimamo nič druzega. kaKor nepobiten dokaz, da je bila vsa avstrijska politika jalova in smolnata ter nas je dovedla do točke, ob kateri je skoraj nemogoče iti naprej, in nemogoče nazaj. Napihovali smo se, da bi bili postali veliki kakor vsa Evropa; in naposled smo tako majhni, da nas komai še kdo vidi. Postavljali smo se za svoi prestriž, in danes je naš ugled tak, da se nihče ne ozira na nas. Našega ropotanja in kričanja se je ves svet tako navadil. da se niti ne ozira nanj. Danes lahko deklariramo in komuniciranmo, apeliramo in protestiramo, notificiramo in žugamo, vse je bob ob steno. Niti najmanjša državica se ne zgane, če zagrmi na Dunaju: povsod imajo občutek, da je to grom iz gledališke mašine, ki se lahko fa-bricira brez oblakov in elektrike.
Za ta rezultat smo obremenili svoje obračune z neštetimi miljoni. Koliko je veljala naša mobilizacija, še ne vemo: ali če se bodo kdaj izvedele prave številke, smo prepričani, da bo marsikdo osupel in prebledel, ki smatra danes razburjanje zaradi te epizode še za smešno. Za ta rezultat smo trpeli, da nam je pešala industrija, da je v trgovskem svetu sledil polom polomu. povsod z bolestnimi posledicami za prizadeto prebivalstvo. Za ta rezultat je na tisoče rodbinskih očetov čepelo ob mejah in vodijo krvave boje z bolhami in stenicami, medtem ko so doma stradale žene in otroci. Za ta rezultat so obupani delavci hodili od tovarne do tovarne trkat na vrata in vpraševat za delo, pa gledat povsod stereotipno skomizgavanje: Saj smo odpustili še svoje delavce. .
Vpričo vseh teh dejstev, ki so raznesli mi-zerijo po vsej državi, sili iz vseh ust vprašanje. Kai bo Avstrija sedaj, izza tolikih neuspehov in blamaž? Ce nas že zavezniki pomilujejo zaradi smole, ki se nas drži tako dosledno in razmišljujejo, če ni ta smola v kakšnem posebnem razmerju do naših talentov, tedaj moramo to pomilovanje pač razumeti kot odločen svet. da naj napravimo piko za svojo dosedanjo politiko in poiščimo druga pota.
V Avstriji je ogromna večina prebivalstva že davno tako mislila, kakor misli zdaj naša zaveznica Nemčija. In drugod po Evropi ni bilo nikdar nič entuziazma za našo diplomatično umetnost, v kateri je vedno vojni hudič skrival svoje rogove. Berchtoldova politika je cvetela v samoti kakor vijolica, ampak dišala ni kakor vijolica Naša osamelost pa ni bila nič »splen-did« temveč zelo klavrna ie bila. in kdor tega ni razumel prej. mora spoznati zdaj, ko nimajo za našo glorijo zmisla ne v Bukareštu ne v Berlinu, ne v Sofiji ne v Rimu.
Revidirati je treba avstrijsko politiko na vsak način; revizija pa mora biti temeljita in ustvariti mora nove temelje, če nima velesila pasti na nivo popolne brezpomembnosti in zabresti natančno na tisto pot, ki je dovedla Turčijo do znanega cilja. Slepota je bila najve-5ja nesreča otomanskega cesarstva, slepote se morajo rešiti na Dunaju, če hočejo, da Avstrija okreva. Kajti bolna j« hudo.	x	.
V zunanji politiki je najvažnejše vprašanje naše razmerje do balkanskih držav. T ukaj drži iz zagate, v katero smo se zaleteli, le ena pot. In to je treba nastopiti pogumno, odločno.
V	prvi polovici leta 1912. je vladala v vsej industriji in po vseh obrtih. razen v tekstilni industriji, dobra konjunktura. Io se je poznalo tudi v centralnih zvezah avstrijskih strokovnih organizacij, ker pridobile so v prvih šestih mesecih lanskega leta nad 30.000 novih članov. Ko pa se je v jeseni začela kriza na Balkanu, je na tisoče delavcev izgubilo delo in po tovarnah so skrajševali delovni čas na tri četrtine dneva, celo na pol dneva. To je seveda učinkovalo tudi na strokovne organizacije in ker je gospodarska kriza naraščala od tedna do tedna vsled vojne na Balkanu, so strokovne organizacije od 30.000 članov pridobljenih v prvem polletju 1912 obdržale le 14.934 članov. Vsega skupaj pa ie izstopilo iz avstrijskih strokovnih organizacij lansko leto 8476 članov.
Skupen pregled avstrijskih strokovnih organizacij za leto 1912 nam kaže naslednjo sliko: v državni komisiji je združenih 54 centralnih in 23 lokalnih organizacij, ki imajo 377.947 članov in 50.416 članic, skupaj torej 428.363; prirastek Članov in članic za leto 1912 znaša 6458. Po narodnosti se razdele člani in članice:	322.000
Nemcev. 70.000 Cehov, 20.000 Poljakov, 9000 Italijanov. 60A0 Slovencev in 1000 Rusinov. Izguba 8476 članov izhaja ponajveč odtod, ker sc lansko leto češki separatisti pritegnili v svoje organizacije 5000 železničarjev, ki so bili doslej pri centralni organizaciji. Centralne organizacije so prestale torej lansko leto dve težki krizi: gospodarski polom vsled balkanske vojne in naval čeških separatistov. Da sta ti dve težki krizi odtegnili le nekaj nad 8000 članov, kaže vsekakor o notranji jakosti centralističnih strokovnih organizacij. Narodnostna hujskariia na Avstrijskem bo prav gotovo ovirala še nekaj let
brez spominov na stare fantazije. Balkan pripada balkanskim narodom, in oni so sami svoji gospodarji! To načelo se mora v Avstriji dosledno izvesti, ali tako, da ne bo mogel nihče dvomiti o resničnosti našega namena. Besed smo dovolj pošiljali v Belgrad in Sofijo, na Cetinje in v Bukarešt. Ali verjeli jim niso, ker so jh pobijala naša dejanja. Treba je toraj. da pride naša aktivna politika v sklad z našimi teorijami.
Ako dokažemo balkanskim narodom, da nimamo v njihovih deželah resnobnih egoističnih namenov, česar jim doslej še nikakor nismo dokazali, tedaj je mogoče, da nastane med nami in njimi sosedovsko in prijateljsko razmerje v prid njim in nam.
Treba je le pogledati zemljevid, da se razume blaznost dosedanjega nasprotja. Avstrija in Balkan sta navezana drug na drugega. Saj je Avstrija geografično z vsem svojim jugom balkanska država. Saj je med njimi in nami Donava, ta velika prometna žila, ustvarjena od narave, da spaja narode, katere loči po zaslugi diplomacije. Saj potrebuje Balkan naše industrijske izdelke, kakor potrebujemo mi njegove agrarne produkte. Saj imamo dele narodov, ki žive na Balkanu, in sicer velike dele, tudi med črno-rumenimi mejami.
Naše prijatelstvo lahko veliko koristi balkanskim državam, kakor jim je pomanjkanje odkritosrčnega prijateljstva doslej škodovalo. Ali tudi za nas je prijateljstvo Balkancev dragoceno; in tem več bo vredno, čim bodo oni močnejši.
Balkanska zveza nas je od prvega trenot-ka. odkar je bila ustanovljena, bodla v oči. To je bila kardinalna napaka naše politike. Ustanovitev Balkanske zveze bi bili morali baš na Dunaja pozdraviti z največjim zadoščenjem; kajti če daje ta zveza ondotnim narodom možnost, da se emancipirajo od Avstrije, je ona tudi glavni pogoj, da se rešijo ruskega vpliva. Z geslom »Balkan balkanskim narodom« mora biti spojene drugo geslo: »Zveza balkanskih držav.«
O Avstriji pravijo, da bi jo bilo treba izumiti, če je ne bi bilo. Veliko bolj velja to še za balkansko federacijo. In Avstrija bi si bila pridobila nevenljivo zaslugo, če bi bila kot dobra prijateljica pospeševala to zvezo, namesto da jo je razdirala. Nasprotja med balkanskimi narodi so večna nevarnost za evropski mir. Balkanska zveza je mogočna garancija tega miru.
Pridobiti zaupanje in s tem prijateljstvo balkanskih narodov, med katerimi ne smemo delati razlike v simpatijah, je glavna naloga avstrijske diplomacije. Za to je seveda treba novih potov, in nedvomno tudi novih mož. Di-plomatičo amatersivc grofa Bercholda je bilo že dovoli drago.
Ako se ohrani in razširi Balkanska zveza, sc nam pa odpira še daljša perspektiva. Stremljenje naše zunanje politike bi moralo iti za tem, da se ustvarijo med Avstrijo in Balkansko zvezo čim tesnejši stiki. Alianca med Avstrijo in Balkansko federacijo nikakor ni smešna reč, ampak bi interesom obeh strank koristila prav tako, kakor bi utrdila varnost ev/ropskega miru.
Seveda— za dobro zunanjo politiko je treba tudi dobre notranje politike. To je drugo poglavje, ki ie prav tako potrebno temeljite, velike revizije kakor prvo.
plodno delovanje mednarodnih organizacij, ali
70.000 čeških, 20.000 poljskih, 9000 italijanskih in 6000 slovenskih delavcev, ki so kljub vsem šovinističnim napadom ostali zvesti centralnim organizacijam, opravičujejo upanje, da je ravno mednarodnost v strokovnih organizacijah za zrelo delavstvo velika privlačna moč in da je vsled tega obstoj centralnih organizacij na Avstrijskem zagotovljen.
Denarno stanje mednarodnih strokovnih organizacij na Avstrijskem je bilo v pretečenem letu nad vse ugodno. Dohodki so se zvišali; leta
1911 je bilo dohodkov okroglo 9,200.000 K, leta
1912 pa 9.970,000 K. Pri teh dohodkih niso všteti stavkovni skladi, ker se ti upravljajo posebej. Organizacije so izdale za bolniške podpore, za podpore invalidom, vdovam in sirotam okroglo
1.574.000 K. Bolniške podpore so zahtevale le za 26.000 K več kakor predlanskim, a podpore brezposelnim delavcem so pa narasle od leta 1911 za 74.000 K. ker je proti koncu leta 1912 vladala brezprimerna brezposelnost med avstrijskim delavstvom. Denarna bremena, ki jih morajo centralne organizacije nositi vsled krize na Balkanu, ki traja nepretrgoma od lanskega oktobra, se bodo prav jasno izražale šele v poročilu za leto 1913, a bodo tudi obenem pokazala, kaj da zmorejo mednarodne organizacije.
Stavkovni skladi strokovnih organizacij so znašali lansko leto 6,792.000 K. od katerih se je porabilo 1,022.000 K. Premoženjsko stanje avstrijskih strokovnih organizacij je doseglo lansko leto vsoto 15,064.000 K in se je pomnožilo lansko leto za 5,291.000 K. Ta izredna po-množitev premoženja izvira odtod, ker so strokovne organizacije pričakovale v letu 1913 pri sklepanju novih pogodb precejšnje mezdne boje
in so se preskrbele že vnaprej z denarnimi sredstvi.
Avstrijske strokovne organizacije so združevale do leta 1904 le naznaten del avstrijskega delavstva. Leta 1904 je bilo vseh strokovno organiziranih delavcev le 189.121, mnogo manj kakor jih je pa danes le na Spodnjem Avstrijskem. Potem pa so prišla leta nezmerno hitrega naraščanja. Ugodna konjunktura v industriji in obrtu, veliki mezdni boji in boj za splošno in enako volilno pravico, vse to je zdramilo množice delavstva in strokovne organizacije so podvojile število članov. Leta 1904 so štele avstrijske strokovne organizacije le 189.121 članov, a leta 1907 je bilo v naših vrstah že 501.094 delavcev in delavk. Ali pozneje je prišel v naši industriji čas slabega trgovskega poteka in gospodarsko življenje na Avstrijkem ie postajalo od leta do leta mlačnejše. Ce je na tisoče delavcev nezaposlenih, če mora na tisoče delavcev prisilno praznovati, potem ni čudno, če odpadajo člani, ker ne morejo s čim plačevati tedenskih prispevkov. Nekatere je seveda oplašil tudi terorizem podjetnikov, zbali so se odpusta, pa so rajše izstopili iz organizacije. Po-
V	Ljubljani. 15. julija.
Župan dr. Tavčar otvarja ob šestih popoldne javno sejo. konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika Franchettija in Kregarja.
Naznanila predsedstva.
Zupan naznanja, da se je zahvalil odbor za razstavo vajenških del občinskemu svetu za podporo 400 K. — Dalje prosi župan za dovoljenje, da vloži pritožbo na upravno sodišče proti odredbi železniškega ministrstva glede delnic dolenjske železnice. — Na seji 28. maja je občinski svetnik Štefe predlagal, da se uredi cesta k sv. Križu in napravi ob njej drevored. Stavbni odsek poroča, da je bil na tej cesti ogled. Cesta bo 18 metrov široka; ko bo nasuta, se napravi ob njej drevored in prostor pred pokopališčem se zasadi. — Občinski svetnik Štefe je predlagal na seji 28. marca, da se izvoli posebna komisija za nakup umetnin za mestno umetniško galerijo in da naj se določijo tudi primerni prostori za to galerijo, ki bo dostopna občinstvu. V komisijo izvoli občinski svet: cesarskega svetnika Šubica, magistrat-nega svetnika dr. Zarnika, občinskega svetnika Etbina Kristana, duhovnika Dostala in občinskega svetnika Pammerja. — Župan naznanja, da je občinski svetnik Milohnoja odložil svoj mandat, ker je prosil za ravnateljsko mesto v Mestni hranilnici. Na njegovo mesto pride v občinski svet g. Franc Kavčič, posestnik in gostilničar na Privozni cesti Št. 3.
Personalnega in pravnega odseka poročili.
Poročevalec občinski svetnik dr. Ambro-sitsch: Odsek predlaga na podlagi dopisa mestnega magistrata, da se izvoli za okrajnega načelnika v Št. Jakobskem okraju g. Franc Mole, pek v Florjanski ulici, na mesto gospoda Majerja, ki je vsled starosti odložil načelstvo. — Sprejeto.
Josip Olup. hišni posestnik in trgovec, prosi za podelitev ljubljanskega meščanstva. Odsek predlaga, da se prošnji ugodi. — Sprejeto.
Finančnega odseka poročili.
Poročevalec občinski svetnik Reisner: Zupan je poslal na podlagi sklepa občinskega sveta finančnemu odseku poročilo o ustanovitvi mestnega pogrebnega zavoda. Odsek se popolnoma strinja s poročilom, odobril ga je soglasno in predlaga: Občinski svet naj sklene načeloma, da se ustanovi v Ljubljani mestno pogrebno podjetje; za upravitelja ^podjetja se imenuje mestni uradnik g. Danilo Saplja; odobri naj se cenik podjetja. — Sprejeto.
Poročevalec občinski svetnik Maly: 28. septembra poteče 25 let. odkar ima vojaški erar v najemu mestno infanterijsko vojašnico. Erar je prosil za 25letno podaljšanje najemne dobe in odsek predlaga, da občinski svet odobri podaljšanje najema. Sprejeto. — Erar pa tudi prosi za različne poprave v vojašnici, ki bi veljale 77.513 K 4 vinarje. Odsek predlaga, da se iz-vrše te poprave tako. da se razdele na več let.
—	Sprejeto.
Stavbnega odseka poročila.
Poročevalec občinski svetnik Šteinbov: Odsek predlaga, da se zavrne priziv Jerneja Sterniše proti odloku mestnega magistrata glede prezidave hiše št. 39 v Streliški ulici, ker je hiša izven regulačne črte. — Sprejeto.
Odsek predlaga, da dži občinski svet stavbno dovoljenje za razširjevalne stavbe prašičjih hlevov v mestni klavnici. — Sprejeto. Hlede oddaje del pa predlaga odsek, da se oddajo zidarska in kamnarska dela najnižjemu ponudniku, t. j. Stavbinski družbi, tesarska dela Martincu, ostala dela Smielovskiju. Občinski svet sprejme predlog glede zidarskih in tesarskih del. glede oddaje drugih pa na predlog občinskega svetnika Bončarja sklene, da se pro-fesionistovska dela oddajo posameznim podjetnikom, in sicer bo oddal dela magistratni gremij.
leg tega je pa začel svoje razdiralno delo prav v teh časih češki separatizem in razdvajal je zvezo za zvezo. Mnogo delavcev in delavk je prestopilo v separatistične organizacije, prav mnogo je pa tudi takih, katerim se je zastudil narodnostni boj proletarcev med seboj in ti so se odtegnili vsem organizacijam. In tako je padlo leta 1910 vsled splošne gospodarske krize, vsled narodnostnih bojev število članov centralističnih strokovnih organizacij na 400.565. Za letom 1910 je pa prišel zopet preobrat in že naslednje leto so štele mednarodne organizacije 421.905 članov in ob koncu lanskega leta že 428.363 članov.
Vkljub temu, da je poročilo za lansko leto dokaj ugodno, zlasti kar se tiče denarnih sredstev, ne smemo biti zadovoljni s temi uspehi. Se je na tisoče in tisoče delavcev, ki so izven naše armade, prepočasi naraščajo naše strokovne organizacije, vse več bi dosegle lehko. če bi bile številno močnejše. Zato pa je treba neumornega. smotrenega dela. vsak organiziran delavec mora postati agitator za svojo organizacijo in le če izpolni vsak svojo dolžnost ,se ne bomo strašili bodočnosti.
Odsek predlaga, da se odkloni ponovna ponudba Friderika Sogla glede odstopa njegovega sveta za razširjenje ceste v Rožno dolino in mu magistrat ponudi svoje protipredloge. — Sprejeto.
Draginjskega odseka poročilo.
Poročevalec občinski svetnik Rothi: Odsek predlaga: 1. odsek naj se imenuje aproviza-cijski odsek; 2. magistrat naj se takoj pouči pri celovški mestni občini glede prodaje premoga po lastni ceni; 3. v Zagreb naj se odpošlje komisija. ki naj preštudira ondotne aprovizacijske naprave; 4. magistrat naj izdela podrobno poročilo o ljubljanskih tržnih razmerah v svrho aprovizacije mestne občine. Dalje je odsek izrazil še naslednje želje: pospeši naj se zgradba delavskih hiš in ustanovi stanovanjski rdbor in pri magistratu poseben stanovanjski referat.
Občinski svetnik Paminer predlaga, da naj se določi za študij aprovizacije namesto Zagreba drugo mesto. Temu predlogu ugovarja občinski svetnik Pustosleinšek in pravi, da je imel Zagreb vzorno urejen uvoz mesa v zimskem času iz Srbije in uvoz morskih rib z Reke.
Občinski svetnik sodrug E. Kristan: Med predlogi draginjskega odseka je tudi predlog, da se naj občina pouči v Celovcu glede prodaje premoga po lastni ceni v zimskih mesecih. Priporočal bi, da se to takoj stori, da bomo pozimi že lahko dobivali premog. Skoro vsako zimo podražujejo prodajalci premoga to važno kurivo. Celovška občina nakupuje premog v velikih kvantitetah in ga oddaja po lastni ceni. Toplo priporočam ta predlog in želim, da bi ta naprava pri nas funkcionirala že letošnjo zimo. Težko je sedaj upeljati v draginiskih vprašanjih velikopotezno politiko, ker je še vse polno predpogojev nerešenih. Tudi jaz sem za ekskurzijo v Zagreb, ker vem, da ima zagrebško mesto več naprav v lastni režiji. Sicer ima občinski svetnik Pammer popolnoma prav s trditvijo, da so tržne razmere v Zagrebu vse drugačne kakor v Ljubljani. Tam pripeljejo na trg vsega preveč, k nam vsega premalo. Vendar pa ima Zagreb toliko naprav, o katerih ne vem, da bi iili imelo še kakšno drugo mesto. To ie Te začetek in treba bo še različnih študij, da vsaj nekoliko rešimo ljubljansko aprovizacijsko vprašanje. Tudi stanovanjsko vprašanje je nad vse važno in kadar bomo hoteli rešiti to vprašanje, ne bom ugovarjal, če se sklene, da se preštudirajo stanovanjske razmere v Budimpešti. Mestna občina v Budimpešti je rešila to vprašanje na najracionalnejši način. Pri študiraniu teh vprašanj nas ne smejo ovirati nobeni predsodki. ampak dobiti moramo predvsem material. na podlagi katerega bomo uspešno delali. Odsekovi predlogi pomejajo le začetek dela. ki ga doslej ni bilo v naši občini in glasoval bom za vse predloge.
Pri glasovanju sprejme občinski svet vse odsekove predloge in župan izjavlja, da bo poslal v najkrajšem Času v Celovec g. Šapljo. d* se pouči o preskrbovanju s premogom.
Občinski svetnik Reisner predlaga za di-rektorij mestnega vodovoda, da naj se odpiše deželnemu odboru 98 K 65 vinarjev za večjo porabo vode. — Sprejeto.
Samostalni predlog občinskega svetnika Šerjaka glede naprave javnega pisoarja v Ribii ulici se odkaže stavbnemu odseku.
Zupan dr. Tavčar poroča še nato o sklepu močvirskega odbora, da se naprave ob Gruberjevem prekopu izroče le deželi za električne naprave. Proti temu sklepu se je magistrat pritožil na deželni odbor. Zupan prosi za dovoljenje. da sme vložiti pritožbo na upravno sodišče, če deželni odbor neugodno razsodi za občino.
—	Sprejeto.
Nujni predlogi.
Občinski svetnik Likozar predlaga, da na) se dovoli potrebnemu mestnemu učiteljstvu podpora v znesku 6000 K. — Sprejeto.
Občinski svetnik Kregar predlaga: Mestnemu magistratu se naroča, da v najkrajšem
Avstrijske strokovne organizacije v letu 1912.
Ljubljanski občinski svet.
Času oskrbi popravo voz rešilne postaje in na kolesih napravi gumijeve obroče. — Sprejeto.
Podžupan dr. Triller predlaga: Deželni odbor naj se naprosi, da prevzame vzdrževanje in vodstvo slovenskega gledališča in naznani mestni občini pogoie.s katerimi je pripravljen sodelovati z mestno občino pri upravi gledališča.
Pri tem predlogu se je razvila dolga debata. ki ni šla toliko za tem. kako da se reši ljubljansko gledališko vprašanje, ampak je bila le prilika, da so očitali občinski svetniki Slovenske Ljudske Stranke in narodno-napredne stranke, kdo da je kriv naše gledališke mizerije. Prav nedostojno se ie obnašal g. občinski svetnik Stefe. ki je razbijal po mizi. kakor da bi bil v beznici. Sodrug E. Kristan je tudi posegel v debato in dejal:	Gledališče ni strankarsko
vprašanje, ampak potrebno je iz tisoč razlogov. Če bodo letos prenehale predstave v ljubljanskem gledališču, tedaj pahnemo vso našo kulturo na nivo. da nas bo moralo biti sram. Gledališče ie tudi socialno vprašanje in treba bo poiskati potov, da postane pristopno širšim masam. Igralci našega gledališča so sedaj brez kruha. Škandal in barbarstvo ie. če pustimo, da bodo morali igralci, ki so 20. 25 in 30 let svojega življenja žrtvovali slovenski dramatični umetnosti, na stare dni beračiti. Predlog podžupana pa ni prav nič ustvarjen po tem. da bi rešil takoj to vprašanje, ker je prav tak kakor je bil oni pred tremi tedni. Predlagam zato:
Izvoli na) se posebna komisija, ki bo permanentna in ki naj gre osebno v imenu občine k deželnemu odboru, da se dogovori ž njim. Komisija naj ostane tako dolgo skupai. da se to vprašanje definitivno reši.
Debata je trajala še dlje časa. preden da je občinski svet sprejel predlog sodruga Kristana in podžupana. V komisijo je poslal občinski svet: Etbina Kristana. Reisneria. Hudovernika. Lillega in štefeta.
Zupan dr. Tavčar utemeljuje nujni predlog glede izplačila 500 K tvrdki Czeczo\viczka za popravo ceste:
Drugi nujni predlog županov se glasi: Občinski svet skleni, da privoliuie v to, da prevzame občina Spodnja Šiška v last vodovod za Spodnjo in Zgornjo Šiško od vodovodne zadruge in se zaveže občina Spodnja Šiška, da prevzame vse obveznosti, ki jih je doslej izpolnjevala vodovodna zadruga napram ljubljanski občini in nasprotno. — Sprejeto.
Sodrug E. Kristan vprašuje župana, v kakšnem štadiju da je regulacija plač mestnega delavstva, ker je bila za regulacijo določena v proračunu vsota 5000 K za drugo polovico leta 1913. Zupan odgovarja, da bo o tej zadevi lahko sklepal magistratni gremij na petkovi seji. To se sklene.
Ob 9. zvečer zaključuje župan javno sejo. kateri sledi tajna.
Ljubljana in Kranjsko.
— štembov — stavbni nadkomisar. Na
»nočnji tajni seji občinskega sveta se je rešila dolga vrsta osebnih vprašanj. Razpisano mesto stavbnega nadkomisarja se je podelilo inženirju Štembovu, ki je odložil mandat občinskega svetnika. Stavbni nadkomisar Prelovšek ie dobil naslov stavbnega svetnika. Določile so se tudi razmere nižjega tehniškega osobja.
— Gledališko vprašanje Je bilo snoči zopet v razpravi na seji občinskega sveta. Novega to res ni nič več. Gledališka kriza je postala prava morska kača. in polagoma se približuje tisti usodni meji. čez katero je en sam korak od — vzvišenega do smešnega. Resna in važna zadeva ie gledališče: ali če bi imeli pri nas kaj humorističnih časopisov, bi se gotovo že polastili tega vprašanja. Pravzaprav je še sreča, da se drugi narodi ne brigajo preveč za nas. sicer bi se naši kulturi zopet enkrat prav slabo godilo. Vzrokov gledališke krize v Ljubljani je dovolj. Nazadnje ni Ljubljana osamljena s to nezgodo. Tudi v mnogo večjih mestih so doživela bogatejša gledališča polome. Ali razlika ie ta. da je ljubljansko edino slovensko gledališče. ki se more doslej imenovati gledališče. Ako ostane Ljubljana brez njega, je slovenski narod brez gledališča. Da pa je mogla pri nas kriza dobiti take dimenzije, da je obstoj gledališča resnično ugrožen, je gotovo pripisovati tudi dejstvu, da je o tem zavodu pri nas veliko preveč napačnih pojmov. Teater, ki služi le zabavam imovitih siojev, res ne bi zaslužil ne lavne brige, ne 'avr.e podpore, in če bi se moral zapreti, se ne bi moglo govoriti o narodni nesreči. Vse drugače pa je, če smatramo gledališče za socialno-kulturcn zavod naroda. In od slovenskega narodnega gledališča moramo zahtevati,. da vrši naloce takega zavoda. Narodno gledališče mora biti most med umetnostjo in ljudstvom. Ooj!ti mora pravo umetnost in jo posredovati liudstvu. Vzgajati mora okus ljudstva, najžlahtnejše cvetje narodove umstve-nosti mora vračat: narodu; narodovim umetnikom — pisateljem in komponistom, igralcem In glasbenikom mota odpirati široko torišče plemenitega tekmovanja, ljudstvu pa mora odpirati vrata na stežaj. da užije najdragocenejše produkte svojih ljudi, če bi merodajni faktorji gledali s tega stališča na gledališko vprašanje in spoznali njegovo socialno in kulturno važnost. tedaj b: se morali emancipirati vsega.
kar je doslej oviralo rešitev problema. Gledališče kot kulturno vzgojni zavod ljudstva v najširšem pomenu, in v tem zmislu pač kot zabavišče. ampak ne kot tingl-tangl. je vredno vsake žrtve in vsake javne podpore. Da — tako bogata mora biti podpora za tako gledališče, da bodo tudi gmotno zapostavljeni sloji v njem lahko našli duševnega razvedrila in se od časa do časa povzdignili v rajvišje sfere. Žrtve za tako gledališče ne morejo obremeniti nobene vesti. In sadovi bi bili bogatejši od vseh investicij. Pozno je. Veliko je zamujenega. Ali če se postavita dežela in občina na to stališče, je rešifev Še mogoča.
— Preiskava mleka. Včeraj zjutraj je tržno nadzorstvo pri Kolinski tovarni preiskalo mleko. ki se je pripeljalo y Ljubljano iz Tomačevega, Sncberja in drugih tamošnjih vasi. Preiskalo se je 70 mlekaricami 1200 litrov mleka, in sicer z ozirom na kakovost, zasirjenost in snažnost. V štirih slučajih je bilo dvomljive kakovosti in so se vzeli vzorci, v šestih slučajih se je precedilo. V enem slučaju se je našla velika zanikernost. — bile so namreč v njem muhe. sicer je bilo vobče povoljne kakovosti.
— Požar v Zgornjem Retju. — Vsa vas je pogorela. V pondeljek popoldne je pogorela vasica Zgor. Retje pri Velikih Laščah. Ogenj je izbruhnil okoli 1. popoldne in sicer na kozolcu posestnka Žužka. Vsled vetra se je ogenj hi-tro širil, in kljub odporu petih pož. bramb, je uničij vso vas, približno 15 objektov, posebno še, ker gasilci niso imeli vode. Gasilcem se je posrečilo komaj, da so rešili sosednjo vas Sp. Retje. Skoda, ki do sedaj Še ni natančno cenjena, je ogromna. Ogenj je zanetila iskra iz dimnika železniškega stroja kočevskega vlaka,
— Pri kopanju je utonil. V nedeljo popoldne so se kopali v Notranjih Goricah otroci v narasli vodi Goriškega grabna. Pri tem je utonil Franc Zlobec, hlapec pri Jos. Sojerju v Notranjih Goricah. Nesrečneža so po težkem 2urnem iskanju mrtvega potegnili iz vode.
— Zagonetna smrt. V Dvoru pri Polhovem Gradcu so našli v svoji spalnici mrtvo z dvema ranama na vratu 331etno Terezijo Kobilco. Poleg postelje je ležal velik kuhinjski nož z zlomljeno kino. Uvedla se je preiskava, ne ve se še. ali je izvršila Kobilca samomor ali pa je bila umorjena.
— Špedicijsko in komisijsko podjetje Ivan Uher je z včerajšnirn dnem otyorilo svojo pi~
Za resnico.
Roman. -
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje)
V tem pa ie nastal znotraj šum. Otokar je zopet pogledal skozi luknjico, potem se pa smehljaje zasukal in polglasno vzkliknil: »Odklepetal Je!«
Potem je stopil nazaj in prosil dijake, naj bi vstopili pred njim vsi skupno. »Stari gospod bi se mojega Bismarka lahko ustrašil, a Bismark bi mu rad defiliral.«
»Ali mari res hočeš tja s psom?« je vprašal Kvapil.
»Ali mari misliš, da zastonj prezebam tu?« se je Otokar veselo zasmejal. »Kaj za to? Sicer pa. da ti povem po pravici, prihajam sem le na zelo redke čase. Danes se mi ni ljubilo v posteljo, prišlo mi je na misel, da bi po kopelji šel sem v to barako. In če grem sem. zakai bi
ne jemal s seboi i------------? Mogoče, da bodo
Bismarka institucije bolj zabavale nego mene!«
V tem so dijaki, ki so čakali pred dvorano, stopili po stopnicah, odprli vrata in baš, ko je sivi profesor v zimniku in s klobukom v roki klanjajoč se na obe strani odhajal izza katedra, vdrli v sobo. Med njimi Kvapil i Otokar z Bismark om.
»Pozor!« Je tiho opominjal Otokar. »Lajati ne smeš. Drži se!«
Profesor Je korakal med klopmi proti vratom. zamišljeno zrl v tla. Bismark se Je srečno izmuzal, ne da bi ga bil zapazil.
»Slava til« popraskal ga je Otokar pod brado. »Dobro si se obnesel.«
IX.
Kvapil je vstopil ves nemiren v dvorano, kjer sta stali dve vrsti zeleno pobarvanih klopi skoro za dvesto slušateljev. Obotavljaje, bojazljivo je šel za Otokarjem. Nič več ni bilo v njem onega navdušenja, katero mu je vzplamtelo pri prvem pozdravu, preden sta se začela razgo-
varjati. Nekak strah mu je navdal dušo. oči so mu begale zmedeno. Kakor da bi bil nekaj zakrivil, se mu je zdelo.
In Otokar se ie obrnil kličoč:
»Pojdi, pojdi tam-!e Ju Imaš---------------------
ali ju vidiš. Kuklo in Branskega, iz našega graškega ceha?«
Peljal ga ie k dvema bivšima součencema iz gimnazija. Jedva sta ta dva zapazila Kvapila, sta mu brž klicala »na zdar«, tekla naproti in iskreno pozdravila; to ga je zveselilo. Oba sta bila po kmečko oblečena, z obeh je govorila na prvi pogled vas.
»Glej.« vzkliknil'je Otokar, »ta dva sta tudi že praška cvetova. Na drugi strani sedi še Landa. ta veliki gospod se napihuje. Prišel je v odbor pravniškega plesu in više nos.«
In Kukla in Bransky sta pritrdila, češ, kakšen napetež je Landa. Od same lakote je tak. kakor bi jedel kobilice; zato pa nosi cilinder, in kupil si je nanosnik ter se postavlja po Pragi kakor tepec. In Kukla. ki je bil bolj rejen. Je dostavil, da bi te nemške kastrole še za stotak ne da! na glavo. »Kaj pa ti počenjaš. Kvapil? Kako je kaj na Dunaju? Dekleta so tam menda bolj suhe nego v Pragi? Dunajčanke so. kakor sem slišal, žive deske. Ali res. Lado?«
»Kaj pa tingl-tangli?« je vprašal Branski. »Ali so tam lepi tingl-tangli? Cuješ. mi imamo v enem tu neko Adelajdo — gusto jo je pogledati!«
Otokar se je smejal na vsa usta. »Saj se Lada zardeva. No. čakaj, mi ti že razkažemo Prago 1«
Kvapil je povesi! oči. Prsa mu je nekaj težilo. nekako tesno mu je bilo. Nekaj bi bil rad dejal — povedal, zakaj je prišel v Prago, kaj tu
hoče, česa tu pričakuje------------------A	besede	so
mu umirale na jeziku, sram ga je bilo. bal se je; roke so mu omahnile brez moči. Žalosten in potrt je stal tu in molčal.
Ko so tako stali, je Otokar začutil, da je nekdo prijel za vrvico, na kateri je držal Bismarka. Naglo se je obrnil.
(Dalje prih.)
sarno v Selenburgavi ulici št. 4 in se priporoča. Glej današnji oglas.
Idrija.
— Javno sejo ima občinski odbor Idrijski
danes. Na dnevnem redu je: 1. Dovolitev naknadnega kredita za zgradbo novih zidišč na občinski cesti Tdrija-Dcle in k sv. Antonu. 2. Slučajnosti. Dovolitev naknaanega kredita je nujno potrebna, ker so se napravili vsadi ter odnesle škarpe in ceste v omenjenih krajih. Glede ceste idrija-Uole bi bil že zadnji čas, da bi se sprejela med okrajne ceste, Idrija te ceste nič ne rabi. stane Je pa vsako leto ogromne svote. Ker je načelnik okrajnega cestnega zastopa Idrijčan, bi bilo pač želeti, da bi vsaj on podpiral želje naše občme. da se znebi mesto tega bremena. Zlasti sedaj, ker so večje škarpe ob tej cesti že z novimi nadomeščene.
— C. kr. rudniški erar hoče nekaj novega vpeljati v rudniški zbiralnici. Namreč to. da se delavce ves teden prav po živinsko pritiska in sili z delom. V soboto pa je delavcem že par-krat ondotni paznik naznanil, da je šute v žgal-nici preveč, zato morajo delavci ostati brez šihta doma, ker ni zanje dela. Ker se je pretečeno soboto tak slučaj zopet pripetil, so delavci zahtevali, naj se jim da delo. Rudniško vodstvo pa je katkomalo zaukazalo, da se delavce prav nič ne vprašuje, ampak se jim le ukazuje, da ostajajo doma. Pozivamo rudarsko organizacijo, da proti takemu početju primerno nastopi. Kajti prvo je delavski zaslužek, potem šele tantieme priganjačev.
— Nesreča na kegljišču. V soboto dne 12. t. m. je kegljal c. kr. gozdar gospod Janko Levstik v družbi svojih bratov pri gospej Strausovi. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da si Je zlomil roko.
— Veteransko društvo v Idriji je dobilo dovoljenje od c. kr. ministrstva za javna dela, da se sme naseliti v prostore neke erarične hiše v Rožni ulici. Deisvci bodo tudi v stanovanjskem oziru kmalu povsod zadnji.
—	Veliko vrtno veselico, prirede naše združene delavske organizacije v Idriji in Sp. Idriji v. nedeljo dne 20. julija popoldne pri gospej Ani Gruden, po domače pri Zagodu v Jeličnera vrhu. Veselica se prične ob 4. popoldne in traja do 10. zvečer. Spored bo zelo lep. Tambu-raški odsek »Splošne mladinske zveze« bo svi-ral lepe koncertne in plesne komade. Vstopnina k veselici je samo 20 vin. za osebo. Otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Cenjene člane orga-
nizacij. somišljenike in prijatelje vljudno va-bimo na mnogobrojni obisk.
Trst.
— Odbor »Ljudskega odra« ima v petek
zvečer važno sejo. Odborniki vsi so naprošettf da se je udeleže polnoštevilno.
— O nesreči na južnem kolodvoru nam poročajo še sledeče: Dne 9. t. m. ob 2. sta delavca Slavec in Spacal, oba stanujoča na Greti. iz. kladala v skladišču C železne cilindre ogijena kisline. Eden teh cilindrov se le iz neznanih vzrokov razpočil. Nastala ie strašna eksploziji Slavec je bil takoj mrtev. Spacal pa hudo ranjen. Slavcu je eksplozija razbila glavo ter ga vsega hudo razmesarila. Delavci, ki so po strašni detonaciji prihiteli na mesto nesreče so videli grozen prizor. Slavec je bil dobesedno razmesarjen. Spacala so takoj prepeljali v bolnišnico. upati je, da okreva. Nesreča je napravil na tovariše ponesrečenih delavcev mučen vtisk. V petek popoldne je bil pogreb smrtno ponsrečenega delavca. Pogreba se je udeležilo preko 200 železničarjev. Slavec je bil rojen Ita 1887; bil je pri železi ici od meseca februarja 1.1. Po poklicu ie bil sodar. Bil je priljubljen pri svojih tovariših, ki so to pokazali na poslednji poti z velikim spremstvom. Vzrok nesreče ie iskati v prevelikem izkoriščanju delavcev od katerih se zahteva čim več in čim hitrejše izvrševanje dela. Delavcu ni dano. da bi se mogel zavarovati proti eventuelnim nesrečam. Tudi to nezgodo, ki je stala življenje mladega delavca. je pripisati sedanjemu sistemu dela.
— Izlet na TrlgLav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušenemu sodruga-turista za vse sodruge in sodružice. ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših gora. ki je nam mestrrm ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni. ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja 4 dni. Odhod je z državnega kolodvora v petek 1 avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večiemu do deset kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti glede programa, opreme in potrebščin ki jih Je vzeti s seboj, se izvedo v »Ljudskem odru«. Zlasti se vabijo interesenti na sestanek v društvenih prostorih v petek dne 18 t. m zvečer, kjer se pomenimo o vsem. kar je potreba za izlet. — »Ljudski oder.«
B(
uer
lez
:z
Ojl
m
ja
sa:
ie
uj
ist
Oc
S
biji
iiv
tac
rer
kri
nib
30.
M
ek
ne
Druga vojna na Balkanu.
me
Se
Danes ima Pasic v Nišu sestanek z grškim in črnogorskim ministrskim predsednikom. Najbrže pride kmalu do preliminarnega miru. Grške zahteve so videti precej nesramne.
nje
Da
?a
VESTI Z BOJIŠČA.
Le majhne praske.
Belgrad, 15. Uradno javljajo, da je bilo včeraj le nekoliko manjših prask okrog Zaječara, sicer je povsod vladal mir.
Velika bitka?
Belgrad, 15. V nasprotju z uradnimi vestmi trdi» Politika«, da se bije pri Kjustendilu že 4 dni velika bitka. Bolgari branijo svoje pozicije s silno trdovratnostjo in Srbi še niso mogli doseči odločilnih uspehov.
Vlada zanikuje.
Belgrad, 15. Po uradnih vesteh traja na bojiščih premirje. Le ob srbsko-bolgarski meji Je bilo nekoliko neznatnih spopadov. Vesti o veliki bitki pri Kjustendilu niso resnične.
Bolgarska vest o zmagi.
Pariz, 15. »Journal« poroča iz Sofije: Srbfl so imeli pri Krivi Polanki velik neuspeh. Pri Kočani je prišlo do ljutega boja in Srbi so bili z velikanskimi izgubami vrženi nazaj. Bolgari so zasedli važno pozicijo in ujeli 8 častnikov in 340 mož.
Grki zayzell Dramo.
Solun, 15. Grška armada je po hudem boju z Bolgari zavzela Dramo.
PREMIRJE DVOMLJIVO.
Sofija, 15. Grška zavlačuje vse korake za ustavljenje sovražnosti, vsled česar je postalo dvomljivo, če bo mogoče skleniti premirje.
V	SOFIJO HOČEJO MARSIRATI.
Atene, 15. »Hestia« pravi, da zaveznika (Grška in Srbija) ne bosta pristala na to, da se ustavijo sovražnosti, ampak bosta zahtevala, da se neposredno podpiše mir na bojišču. Bolgarska bo v dveh dneh izvedela pogoje od velesil, ki so se odzvale njeni prošnji za posredovanje. Sicer sta srbska in grška armada pri-pravlejni, da marširata v Sofijo. (Vedenje grške vlade je navsezadnje vendarle nesramno. Tako poniževalno niso ravnali s Turčijo.
DIREKTNA POGAJANJA.
Belgrad, 15. V tukajšnjih političnih krogih zagotavljajo, da je Bolgarska ponudite Srbiji du-ektno pogajanje m da se snidejo ministrski predsednik Pašič, Vemzelos in Vukotič v. Skoplju, da se dogovore o mirovnih pogojih in o bodoči politiki treh držav. Potem s<» nrično pogajanja z Bolgarsko.
ČRNA GORA ZAHTEVA BOLJŠO MEJO.
London, 15. Reuterjeva agentura javlja, da bo Crna gora naznanila velesilam, da se ne zadovolji s finančno kompenzacijo ampak za-/7^ se^ popravi meja. ki so jo določile ve-
kai jemljeto!)03 Zahtevala’ k<> * GRŠKE ZAHTEVE.
Atene 15. V političnih krogih mislijo, da e potovanje ministrskega predsednika Venize-losa v glavni stan kralja Konstantina v zvezi z ruskim mirovnim prdlogom. Srbija in Grška, ki mnogo dolgujeta Rusiji, se ne moreta upreti njenemu predlogu. Zato se morata bavitl t vprašanjem premirja pod pogojem, da sprejme Bolgarska njiju predloge. Razuntega da se mori mir »odpisati na bojiSdu. ker bi tič “r pVelniri. dovedlo do nadaljevanja vojne. in razuntega, da izpraznijo bo garske čete Macedonijo zahtevata zaveznika garancije za Grke na bol-garskih tleh, katerim mora Bolgarska zagoto* viti popolno narodno svobodo, prosto izvrševanje kulta in oprostitev od vojaške službe.
SOFIJA ZA OBRAMBO.
Bukarešt. 15. Po tukajšnjih vesteh spravlja bolgarska vojna uprava Sofijo v obrambno stanje. Utrdbe, ki nadvladujejo mesto, so pripravljene za vsak sovražni napad.
UŽALJENI CAR.
Berlin, 15. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga, da je car ogorčen, ker Srbija in Grška tako zavlačujeta odgovor na rusko posredovalno ponudbo, če vztrajata v tej trmi, jima odpovedo ruske banke kredit in ruski Rdeči križ ne bo odposlal svojih misij na bojišča.
RUSIJA POSREDUJE DALJE.
Peterburg, 15, Na ministrskem svetu Je Sazonov izjavil, da mora Rusija kljub vsem težavam nadaljevati svojo akcijo. Med srbskimi zahtevami so nekatere zelo težke, vendar se ne sme izgubiti upanje, da pride do sprave.
Grki zahtevajo preveč.
Peterburg, 15. »Rječ« poroča iz najboljšega vira. da označujejo diplomatični krogi velesi grške zahteve za neizmerno pretirane. Ako bi Bolgaiska v pieliminarnem miru pristala na to, da odstopi egejsko obrežje, česar pa ne verjamejo, bi velesile tega najbrže ne sankcionirale^ amjiak zahtevale revizijo v interesu ravnotežij na Balkanu.
SRBIJA ZA ZMERNOST.
Belgrad, 15. »Samouprava« piše v polemiki z raznimi tukajšnjimi listi, da ne kaže zastopan načelo, da naj vsaka država obdrži, kar je vzeli z orožjem. (Po tem načelu bi bila Prusija lett 1871. lahko zavzela Francijo do Pariza.) Nihč« v Evropi ne priznava tega načela, ki je nevanrfll in škodljivo. Srbija ie mogla to načelo izjemoml zagovarjati proti Turčiji; z vojno, ki Ji je bili vsiljena z Bolgarsko, pa brani Srbija načekl ravnotežja na Balkanu. Seveda bo morala Sr* bija po novih žrtvah izpremeniti svoje teritorialne zahteve. Toda čeprav je srbska armadi zmagovita, ne bo Srbija rfozabila na načelo ravnotežja in ga ne bo kršila. To bo nova zasluga njene diplomacije.
KONFERENCA V NIŠU.
Belgrad. 15. Ministrski predsednik Pašič j« ob 2. popoldne s posebnim vlakam '■•dpotoval V Niš, kjer se snide z grškim ministrskim predsednikom Venizelosem in s črnogorskim Vukoti-čem. Na tei konferenci se imajo določiti zahteve, ■ ki jih zavezniki naznanijo Bolgarski.
B. Gotzl
ISrez StOTiSiurence!
Mestni trg št. i9. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Jlajnižje cene.
BOLGARSKA MORNARJA V SEVASTO-
Peterburg. 15. Iz Sevastopola javljajo: Na-ten prihoda bolgarske mornarice v to luko je eznan. Vprašanje razorozema je ostalo odprto.
GRKI KONFISCIRA.IO nf.mško ladjo.
Hatnburk. 15. Grške bojne ladje so ustavile i zaplenile nemško levantinsko ladjo »Mudros«. i je imela večjo množino riža pod krovom.
RUMUNSKA »VOJSKA«.
Bukarešt, 15. Jutri prekoračijo trije celi rojni zbori Donavo pri Korabiji (zakaj ne deset rmad?) in dosežejo bolgarska tla. Kraljev ar-aadni ukaz pravi, da armada ne bo počivala saj ima res grozen napor!) dokler Bolgarska e podpiše premirja, ki Ka zahteva Srbna. Odurno gobezdanje!) Ruinumja je v sporazumu i Srbijo (za to naj se srbska vlada sramuje!) in le ne dd voditi za nos.
ruska mobilizacija.
Bukarešt. 15. Potniki iz KiŠineva pripove-ujejo. da je dala ruska vlada predvčerajšnjem staviti ves tovorni železniški promet v Besara-liji. V vcjaških krogih Odesa in Kijev se mor-ivo izvršujejo priprave za poizkusno mobill-acijo.____________________________________
večinoma navihanim oderuhom, ki se tudi škandala ne ustrašilo. Baje je tudi nekoliko članov cesarske družine zapletenih v te afere. Cesar Viljem je bil pred kratkim povabil ravnatelja »Norddeutsche Bank« in »Disconto - Gesell-schaft« na svojo ialito in ie dolgo konferiral z njima. Kakor je zdaj slišatL je pri teh posredoval. da bi rešili te aiere. Ce je imel uspeh, m
znano.
STAVKA V LADJEDELNICAH.
Zadire vesti.
VEDNO VEČ REKRUTOV.
Dunaj. 16. Na skupnih ministrskih konferencah so se določile zahteve o povišanju re-crutnega kontingenta. Po vesteh iz meroaaj-lih krogov bodo zahtevali za stalno vo,sko 30.000, za avstrijsko domobranstvo 15.000. za bgrsko-hrvaško domobranstvo 12.000. za Bosno n Hercegovino 3000 rekrutov več. S tem bi etni rekrutni kontingent narasel na 280.000
°L NOVE TRDNJAVE V GALICIJI.
Lvov, 16. »Slowo Polskie« poroča, da bosta mesti Halicz in Nišniov izgrajeni za trdnjavi. Sef generalnega štaba baron Conrad ie bil zadnje čase večkrat v Galiciji in uspeh njegovih potovanj je zgradba trdnjav. »Gazeta Wieczorna« 0a javlja, da dobi več krajev v Galiciji poiacene garnizije po en in dva bataljona.
PROCES ZARADI LURŠKIH ČUDEŽEV.
Dunai, 16 \z Salcbursra poročajo, da ie dr. ijijner. ki se je mnogo bavil z luršimi ozdravhe-.1; in pred kratkim o tem predava! po raznih ivstrijskih mestih, tožil klerikalno »Salzburger ^hronik«. ker ga ie ista žalila zaradi tega predavanja. Proces obeta zanimivo razpravo.
NOV KOMISAR NA HRVAŠKEM.
Dunaj 15 Ogrska korespondenca poroča iz Budimpešte, da bo Tisza pač odkloni! Čuvaja, kar Je uspeh njegove avdience v šlu. Imenovan pa bo nov komisar. Omemena korespondenca pravi sarkastično, da novi komisar ne bo izbran izmed starih podčastnikov amnak da ho to hrvaški politik, ki bo sposoben za nadaljevanje pogajanj med Tiszo in hrvaškimi strankami.
KOLERA NA HRVAŠKEM.
Zagreb 16. Vlada ie dobila naznanilo iz Mitroviče da ie na neki iz Belgrada prihajajoči ladji delavec Gjuro Špirič obolel z znaki kolere. Tudi iz Zemuna javljajo dva sumljiva slučaja. Vlada je izdala stroge odredbe.
VILJEM REŠUJE NEMŠKE ARISTOKRATE.
Pariz. 16. »Echo de Pariš« poroča iz Kelmo-ralna: Več članov visoke nemške aristokracije Je prišlo v roke oderuhom in stoji pred popolnim polomom. Kneževska obitelj Hohenlohe, ki ima posesti v ' rednosti 200 miljonov. je vsa zadolžena. Mladi Hgon Hohenlohe ima več rm-Ijonov dolgov, starejši brat pa mu ne more pomagati. ker je sam pred bankrotom. Dolžni so
Hatnburk. 16. Število stavkujočih delavcev, v tukajšnjih ladjedelnicah znaša 18.000. Stavka je izbruhnila zaradi odpusta zaupnikov. Kovinarska zveza zahteva odgovor do Četrtka.
PREPREČENA STAVKA.
London, 16. Delavci, zaposleni pri gradnji ladij, sov čeraj glasovali v New Castlu za nameravano splošno stavko. Izid glasovanja je sledeči: Za stavko je glasovalo 5582 delavcev, proti stavki in za sprejem pogojev delodajalcev je glasovalo 15.702 delavcev. Splošne stavke torej ne bo in ostanejo sedanje mezde leto dni neizpremenjene.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Šangaj. 15. Na severu pokrajine Jangši so resni nemiri. Vstaši zmagujejo po vesteh nekaterih časopisov, medtem ko trdijo vladni listi, da so južne čete povsod pobite. V Pekingu tridjo. da so med južnimi japonski oficirji.
ZAROTA V MEHIKI.
Novi Jork, 15. Iz Mehike poročajo, da so zasačili v predsobi predsednika Huerte policista, ki je ravno hotel zagnati bombo. Preiskava ie dognala, da je član zarotniške družbe, ki je hotela usmrtiti predsednika. Petnajst oseb so aretirali._______________________________   -
Štajersko.
— Trbovlje. Srečna naša dolina, ker ie dobila ncvega župnika! To je gospod, kakršnega smo pogrešali doslej pri nas. Vse bo spreobrnil. V najkrajšem času bodo v vsej fari §arrn »Orli« in same tercijalke. Ampak ljudstvo je takoj pri sprejemu pokazalo, kakšnega mišljenja, da ie. Razen par šepavih tecijalk in cek-moštrov ga ni nihče prišel pozdravit. Kljub hladnemu sprejemu je župnik takoj začel svoje delo. Bila je ravno prilika ob pogrebu na Dragi. Na grobu ie govoričil tako ginljivo, da je marsikateri stari liberalec pretakal solze. Predstavljati se hodi raznim mogotcem po dolini, seve v prvi vrsti gospodom rudniškim in tovarniškim ravnateljem. Skrbi ga tudi, kje in koliko da je socialistov. Pobožne želje ima tudi zaradi farovža in cerkve. Pravi, da je oboje taka podrtija. da bo treba novih zgradb. Davkoplačevalci naj se pa že danes pripravijo na to in naj vendar sosedne Dolčane vprašajo, koliko so morali že plačevati; celo hiše so bile prodane. samo da je bila postavljena cerkev. Po občini kroži tudi govorica, da bo župnik počakal do novih občinskih volitev in po »dobrem« izidu pride na vrsto gradnja farovža in cerkve. Socialisti smo mnenja, da mora kovač svojo kovačnico postaviti in urediti sam s svojim denarjem. Ako sta bila cerkev in farovž toliko časa dobra, bosta menda še sedaj. Kakšna stanovanja imajo pa rudarji? Farovž je proti takim stanovanjem prava graščina.
— Grozna nesreča pri streljanju z možnar ji.
(Dopis od sv. Molioria nad Laškim.) V soboto zvečer so streljali fantje pri sv. Mohorju nad Laškim. Ko so nabivali možnar. se je smodnik užgal in možnar se- je razletel na več kr.sccv. Kosci so raztrgali tri fante; eden Je umrl kmalu po eksploziji, drugi v nedeljo popoldne, tretji pa se bori s smrtjo. Grozno je bilo videti, ko sta ležala dva popolnoma raztrgana drug poleg drugega. Eden mrtev, drug pa napol in ie še gledal, ko so gorele sveče pod milim nebom njegovemu prijatelju. Umrla sta oba brez zdravniške pomoči, ne da bi jih spravili v bolnišnico.
Koroško.
— Političen proces v Celovcu. Kakor smo svoječasno že poročali, je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti markiju Boni in dr. M. Mičiču v Dubrovniku, češ. da sta s svojimi govori povodom novemberskih manifestacij v proslavo balkanskih zmag v Dubrovniku ščuvala proti državnim organom. Najvišje sodišče le za razpravo proti obtožencema, kakor tudi proti spljetskemu županu Kataliniču delegiralo celovško deželno sodišče. Toda dočim je to sodišče akte proti županu Kataliniču vrnilo v izpopolnitev preiskovalnemu sodniku v Spllet. je preiskava proti notarju markiju Boni in dr. Mičiču že zaključena. Obravnava se vrši pred celovškim deželnim sodiščem prihodnji pondellek. dne 21. t. m.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdala in zalaga založba »Zarje«.
T' |- ^čitellska tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala.
Podpisani izrekamo tem potom najlepšo zahvalo vsem onim, ki so spremili našega pokojnega moža, očeta in strica k večnemu počitku, posebno pa podružnici ,Unije” rudarjev, ki nam je za dostojen pogreb vse sama preskrbela.
V Idriji, 8. julija 1913.
Keler Urška In žalujoči ostali.
r
Za zdravje želodca!
Cez
Sl
ni!
Po njem tl jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe?
J
Postavno varovano
Naročajte se na Zarjo!
V poslovalnici c. kr. avstr, razredne loterije
v Ljubljani, Kongresni trg štev. 8
trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami
Karel Till
se sprejemajo predznambe na srečke
od 1. avgusta naprej se pa tudi
prodajajo srečke za prvo žrebanje.
Moderne srajce - bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste,
in vse druge vrste z ovratnikom in brez	|||v)l	nAniiotAm
ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki /. 1\J l() UUJJUOIUIII ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge	*	■	■
in kratke spodnje hlače, majice, noga-	j	• •	~ Al
vice itd. vse v največji Izbiri in naj- V HIOCID1 lil SpOrtM
boljši kakovosti po zelo skromnih in	,____  •	•
stalnih cenah	:::	trgOVlIil
P. Magdič, Ljubljana,
iKsra
Otvoritev obrti dne 15. julija 1913!
Telefon št. »«« — Ljubljana
1
Šelenburgova ulica štev. 4.
Špedicije vsake vrste, dovažanje blaga, selitve, zacarinanje, skladišča, reklamacijska pisarna za vozninske diference itd. — Komisijski posli. — Prodaja premoga (en gros) za domačo in industrijsko vporabo, drv
in potrebščin. — Zastopstva.
• • • *
.	*.i	p. n. Glede na to, da sem izstopil iz službe »Balkana*, trgovske, spedi^jske in kom. delniške dr. podružnica Ljubljana in se s 15. julijem na
vuhvdid in TimnrnPlm' tukajšnjem trgu samostojno etabliram, si usojam s tem vsem trgovskim prijateljem in p. n. naročnikom, ki so me osebno obl o poapiran uullvuld 111 pilpUl Uullu« 0(J ustanavljanja firme .Balkan" pa do mojega izstopa, izrekati najtoplejšo zahvalo in prosim te dobrohotnosti tudi pri moji lastni tirmi.
Priporočam se z velespoštovanjem	FWtIl	UhCI**
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR O AMERIK AN A
Trst-\ewjork, Buenos Aires-Hio de Janeiro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
k,:>r
Odhod parnikov:
sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
----------Kolodvorska	ulica	štev.	26.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog na.boljša, kajti za varnost garantira fremoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
B
H
m
m
Ul
m
Družinski kruh
ss
H
m
m
H
H
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1’75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
■■■■■■
8
B
■
O
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.	::
• • • •
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko* stroko spadajoča
dela.
••
••
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
I
[j Konsumno društvo za Ljubljano jj
® 1 1 • m okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim elanom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
D hranilne vloge članov po J1
o
2
od dne vloge
0 do dne dviga.
Q Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Q n Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. fl
promet leta 1912.:	6\)	K 18 vin. H
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. "
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski fj
nasip; v šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, —
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.	M
D Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta, jj
L Nadzorstvo.	Načelstvo.	U
fl